I KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1990
Hans-Peter Lesjak
Kako so se v poznem 19. stoletju izseljevali iz
zgornje Baske doline na Koroško
v zadnjem četrtletju 19. stoletja so župniki v
Stražiščah, Rutu in Podbrdu vse pogosteje zapi-
sovali v matične knjige: "Emigriral na Koroško".
Zgornjo Baško dolino so v 13. stoletju naselili
Tirolci iz Pustriške doline in precej dolgo ohranili
svoje pravne, jezikovne in etnične posebnosti. V
zadnji četrtini 19. stoletja pa so se prebivalci tega
dela doline začeli izseljevati. Gospodarsko osnovo
njihovih družin sta spodkopali prenaseljenost in
razdrobljenost posesti in kazalo je, da je edina
rešitev izseljevanje. Na Koroško so se začeli izse-
ljevati zato, ker so jo mnogi kar dobro poznali, saj
so hodili tja na sezonsko delo na kmetije ali pa v
gozdove.
V tem prispevku bom posamična izseljevanja le
omenil,! večinsko izseljevanje, s katerim se ukvarja
ta prispevek, je bUo usmerjeno na dve področji. En
cilj so bile južnokoroške fare Ludmannsdorf (Bil-
čovs), Köttmannsdorf (Kotmara vas), Kappel a.d.
Drau (Kapla ob Dravi), St. Johann (Šentjanž v R)
in Suetschach (Sveče), v katerih je bilo v času tega
izseljevanja slovensko prebivalstvo še v večini.
Drugi cUj so bile popolnoma nemške fare Sv. Ni-
kolaj/Pemegg, Glanhofen in Feldkirchen (Trg).
Zakaj se je večina izseljencev iz zgornje Baske
doline odločila za ti dve področji, za enkrat še ni
popolnoma pojasnjeno. Jasno je le, da se je tu
najprej naselilo nekaj posameznikov, katerim so
postopoma sledili sorodniki in sovaščani. Obe
ozemlji se med seboj razlikujeta tako po materi-
nem jeziku kot tudi po pokrajini in gospodarstvu.
Kraji južne Koroške ležijo večinoma na nadmorski
višini 450 m, v ravnini levo in desno ob Dravi,
poleg kmetijstva in gozdarstva so bila tu še
industrijska podjetja.
Naselja far Sv. Nikolaj/Pemegg in Glanhofen so
na nadmorski višini 750-900 m, tedaj so bua popol-
noma agrarna. V to sliko ne sodi Feldkirchen
(Trg). V to mestece se je v primerjavi s Sv. Ni-
kolajem/ Pemeggom naseljevalo le malo prebi-
valcev zgornje Baske doline.
Čeprav je bilo v novi deželi vse prostranejše in
velikopoteznejše in hiše niso bile tako strnjene kot
v Baski dolini, pa je bilo področje Sv. Niko-
laja/Pemegga in Glanhofna po pokrajini podobno
stari domovini. Priseljenci so kljub razlikam ostali
hribovci. Naseljenci na južnem Koroškem pa so se
znašli v ravninskem svetu.
Kdaj se je začelo priseljevanje?
Prve vpise priseljencev najdemo v matičnih
knjigah iz leta 1871. Naslednja leta je tok pri-
seljevanja naraščal, se okrog leta 1890 zmanjševal
in nato postopoma pojenjal. Mnogi priseljenci so
na Koroško dopotovali sami, brez sorodnikov,
večina pa je prišla z družinami, kajti Koroška je
bila takrat tako kot Primorska del c.kr. monarhije.
Precej priseljenih Primorcev je bilo mladih in sam-
skih, poročili so se šele na Koroškem s partnerjem,
ki je praviloma prišel iz Baske doline. Precej je bilo
tudi 40 in 50 letnih priseljencev, ki so si novo
eksistenco ustvarili z nakupom ali zakupom kme-
tije. V Sv. Nikolaju/Pemeggu in Glanhofnu so bili
vsi priseljenci zaposleni v kmetijstvu in gozdar-
stvu. Bili so samostojrù zakupniki ali pa lastniki
bajte ali kmetije pa tudi nesamostojni hlapci in
dekle, oziroma gozdni hlapci.
Na južnem Koroškem so mnogi priseljenci de-
lali v tamkajšnjih industrijskih podjetjih. Gospo-
darski vzpon se je posrečil mnogim. Začeli so talso,
da je družba dveh ali treh zakupila kmetijo, ka-
sneje so postali njeni lastniki ali pa so si pridobili
večjo posest.
V krstnih in poročnih knjigah lahko dalj časa
opazujemo zanimivo posebnost, da tako krstni
botri kot poročne priče ne pripadajo skupini pri-
seljencev.
! Izseljenci so prihajali posamično v kraje Liemberg,
Gradenegg in Tiffnerwinkel (okraj Feldkirchen in v
Eberndorf (Dobrla vas).
30

1996
I KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Tabela krajev, iz katerih so izvirali priseljenci
Občina Grahovo oz dekanija Tolmin	
Stržišče	43
Podbrdo	18
Baca	8
Rut	8
Trtnik	6
Kal	3
Znojile	2
Porezen	1
Grant	1
4 priseljenci so bili s Sorice, ena oseba pa s
Kneze. Večino od 56 oseb lahko glede na priimke
razporedimo v Stržišče, Podbrdo in Baco, čeprav
jih cerkvene knjige relativno površno označujejo
kot prišleke iz občine Grahovo oziroma iz dekanije
Tolrnin. Tudi brez tega prištevanja je bil delež
prebivalcev Stržišč velik, 13% (pri ljudskem štetju
1869 so v Stržiščah našteli 32% prebivalcev).2 Ni
presenetljivo, da so Stržišče na prvem mestu v tej
statistiki, kajti prav v teh predelih sta veliko število
otrok in drobitev posesti občutno poslabšali gos-
podarsko osnovo.
Na Koroškem so našteli naslednje priimke, ki
so prišli iz zgornje Baske doline: Begusch, Bizjak,
Dackskobler, Debelak, Drolle, Golja, Kemperle,
Kusterle, Kikel, Kletsch, Kovač, Lesjak, Munich,
Painter, Pisalj, Prežel, Schnidar, Sgaga, Sterling,
Torkar, Wolf, Zufer (Tschufer), Zweck.^ Mnogi od
teh priimkov so se v krajih, kamor so prišli,
ohranili več kot sto let. Izumrli so priimki Munich,
Pisalj, Sgaga, Sterling in Zweck. V teh primerih pa
spominjajo nagrobniki in ustno izročilo na začetke
pred sto leti...
Viri
Matične knjige far Sv. Nikolaj/Pemegg, Glan-
hofen, Feldkirchen (Trg), St. Johann/Drau (Šent-
janž v R.), Kappel/Drau (Kapla ob Dravi),
Suetschach (Sveče), Ludmannsdorf (Bilčovs),
Köttmannsdorf (Kotmara vas), Gleinach (Glinje).
Originali so v vsakokratnih župnijskih uradih,
časopisi pa v škofijskem arhivu v Celovcu.
Prevedla Eva Holz
ZUSAMMENFASSUNG
Die Auswanderung aus dem oberen Baca-
lai nach Kärnten im späten 19. Jahr-
hundert
Im 13. Jahrhundert wurde das obere Baca-Tal
mit Tirolern aus dem Pustertal besiedelt. Sie be-
wahrten lange Zeit ihre sprachliche, rechtliche und
ethnologische Sonderstellung.
Überbevölkerung und Besitzzersplitterung
untergruben im letzten Viertel des 19. Jahr-
hunderts die ökonomische Basis vieler Familien.
Die Auswanderung schien eine bessere Zukunft
zu verheißen. Sie erfolgte in zwei Zielgebiete: in
einige Südkämtner Pfarreien, die zum Zeitpunkt
der Auswanderung größtenteils noch rein slo-
wenischsprachig waren, und in drei rein deutsch-
sprachige Pfarreien, die auf rund 750 - 900 m
lagen. Einwanderer in den Südkämtner Pfarreien
arbeiteten in den dortigen Industrieunternehmen
oder in der Landwirtschaft. Die drei Bergpfarreien
waren rein agrarisch strukturiert. Kärnten kannten
viele Bewohner des Baca-Tals bereits durch ihre
Tätigkeit als Saisonarbeitskräfte in der Land- rmd
Forstwirtschaft. Vielen Einwanderern gelang ein
allmählicher ökonomischer Aufstieg, sie ließen Ver-
wandte oder Bräute nach Kärnten nachkommen.
Noch heute sind in Kärnten einige cha-
rakteristische Familiennamen aus dem oberen
Baca-Tal erhalteri.
Marjan Rozman: Tolminsko danes. - Zgodovinski časo-
pis 41 Ljubljana 1987, str. 23.
Priimki Grohar, Jensterle in Heberle, ki jih najdemo v
koroškem telefonskem imeniku dokazujejo, da je bilo
doseljevanje na Koroško živo tudi kasneje.
31