/Primor V Št. J91 (15.919) leto UM. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI 7096 AA 60090201 05REDNJA KNJ1 "fN7.CA SREČKA V iv L.HAR J A TRG REVOLUCIJE 1 600i KOPER TIOPRIMA* cosmetics italy KARCO srl. Trst - Tul. 04(1 - 2324.«) lav 040 - 232390 7500 UR Er~= TOREK, 12. AVGUSTA 1997 Saj nima nobenega smisla, da bi se razburjali zaradi napada, ki razkriva popolno nepoznavanje dejstev, ali pa zakrknjeno slabo vero. Nemški finančni minister namreč ne more streljati v cilj, ki ga sploh ni, ker ga je šele treba ustanoviti. To bi pomenilo hudo potrato energije, ki je bolj italijanska kot nemška razvada. Ce gre za slabo vero, potem naj bi nameraval VVaigel z napadom na »tržaški davčni paradiž« preprečiti rojstvo centra oflšhore, na katerega mesto čaka že dolgih šest let .in se je moralo povrhu zadovoljiti tudi z bistveno manj privlačnim ekstra-teritorialnim režimom kot je bil tisti, ki ga je Bruselj ustavil. Poznavalci pravijo, da je takih centrov v Evropi kar nekaj in da je tržaški še toliko manj nevaren, ker bo neobdavcljivost dohodka veljala samo pet let. Skratka, centra sploh Se ni, in ko bo, za bogato Nemčijo ne bi smel biti nobena nevarnost. Ostaja še alternativa slabe obveščenosti nemškega ministra, ki se je zadnje mesece skregal že z marsikom, vključno z mogočnim guvernerjem Tietmeyerjem. Znamenje, Ce ga je sploh treba, da je v težavah in da svoje nervoze ne obvlada veC. Nemčija, ki je dolga leta gledala na svoje evropske Partnerje z viška, mora zdaj požirati nezadovolji-ye ocene o lastnem (ne) izpolnjevanju evromone-tarnih kriterijev. Živčnost je torej razumljiva, nobenega opravičila pa ni za neinformiranost, ki Wai-8lu gotovo ni v Čast. V svoji nejevolji pac išCe grešne kozle in tako je med krivce za odtok nemških kapitalov vtaknil tudi Trst. Tisto, kar mu lahko štejemo kot olajševalno okoliščino, je le dejstvo, da si glede na nemške standarde, ki jih je vajen, najbrž ni mogel predstavljati, da je tržaški ofishore po šestih letih še vedno le pobožna Zelja. Čeprav pri nas - žal -ni davčnega paradiža, smo ministru VVaiglu vendarle dolžni zahvalo. Po njegovi zaslugi je Trst prišel v italijansko in tudi mednarodno kroniko, za offshore so slišali tudi tisti, ki bi sicer mislili, da gre za dirke na odprtem toorju. Upajmo, da bo ta nepričakovana in dobrodošla reklama pomagala, da bo finančni center zagledal luc sveta cim prej in cim bolj uspešno. POLETNA POLEMIKA / REAKCIJE IN KOMENTARJI V TRSTU IN RIMU Waiglov napad vzbudil presenečenje in kritiko llly: Ko bi bil Trst davčni paradiž, ne bi bilo brezposelnosti TRST - Polemika, ki jo je konec preteklega tedna sprožil nemški finančni minister Theo VVaigel na raCun »tržaškega davčnega paradiža«, je dobila nepričakovano velik odmev tako v krajevnem kot tudi v italijanskem okviru. Po posegih Codari-na in Donaggia sta se včeraj oglasila zunanji minister Dini in tržaški župan Illy, poslanec Ca-merini pa je objavil pismo, ki ga je o tem vprašanju poslal pre-mieru Prodiju. Bolj tehnični komentar je o zadevi prispeval nekdanji evropski poslanec in dober poznavalec argumenta Giorgio Rossetti, medtem pa je prišla treznejša presoja tudi iz Nemčije. Bavarski dnevnik Sud- deutsche Zeitung je namreč v ironičnem komentarju zapisal, da bi bili »Italijani zelo zadovoljni, ko bi vse tiste milijarde, o katerih govori minister VVaigel, prišle v tržaško pristanišče prek podružnic nemških podjetij, ki delujejo na Balkanu«. Časopis pojasnjuje, da je zamisel o centru offshore nastala iz potrebe, da bi nadomestili izgube, ki jih je Trst doživel zaradi razpada nekdanje Jugoslavije in torej prekinitve neposrednih stikov s sosednjimi trgi. Konec koncev, zaključuje clankar, pa lahko Bavarska v okviru alpske kooperacije s tržaškim centrom offshore iztrži velike dobičke. Na 3. strani Za Rainerja 22 lei zapora BOČEN - Po trinajsturnem posvetovanju je porotno sodišče v Bocnu spoznalo Petra Paula Rainerja za krivega umora južnoti-rolskega deželnega svetovalca Christiana VValdnerja in ga obsodilo na 22 let in pol zapora. Javni tožilec Cuno Tarfusser je zahteval 27 let zapora, branilec obsojenega Rainerja Rolando Riz pa je napovedal, da se bo na razsodbo pritožil. Na 2. strani AZIJA / SIHANUK POSEGEL V Kambodži se politični položaj vse bolj nevarno zapleta PNOM PENH - Pohticni položaj v Kambodži se po odstranitvi Ranaridha Sihanuka (na sliki) z mesta prvega ministra nevarno zaostruje. Včeraj se je iz Pekinga, kjer se zdravi za rakom, oglasil Ranaridhov oCe, kralj Norodom Siha-nuk, ki je najprej napovedal, da se bo odpovedal prestolu, zatem pa je vest demantiral. Medtem so o Kambodži in o izhodu iz pohticne krize razpravljali tudi zunanji ministri držav zveze ASEAN, ki jo sestavlja devet južnovzhod-nih azijskih držav. Na 7. strani BLIŽNJI VZHOD / POGOVORI Končno premik v Rossovi misiji Toda položaj je še naprej zapleten JERUZALEM - Ameriški posrednik za Bližnji vzhod Dennis Ross je v tokratnem posredovanju za nadaljevanje mirovnega pogajanj med Izraelci in Palestinci danes dosegel prvi napredek. Po srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Levyjem in z bližnjevzhod-nim posrednikom Evropske unije Miguelom Mo-ratinosom je Ross v Jeruzalemu izjavil, da si prizadeva- predvsem za ponovno vzpostavitev sodelovanja med policijskimi enotami obeh sprtih strani. To bi po Rossovem mnenju omogočilo nadaljevanje mirovnega procesa in obravna- vanje pohtiCnih vprašanj. S to formulacijo je Ros-su očitno uspelo premagati začetno palestinsko nasprotovanje ponovni vzpostavitvi policijskega sodelovanja. Palestinski voditelj Jaser Arafat je še dopoldne zatrjeval, da brez dogovora o političnih nesoglasjih tudi na tem področju ne bo sodelovanja. Istočasno pa je položaj na Bližnjem vzhodu še naprej zelo napet. Včeraj je več sto mladih Palestincev protestiralo proti zaprtju zasedenih ozemelj. Posegla je policija Jaserja Arafata in demonstrante razgnala. Na 7. strani TRST / VČERAJ URADNA PREDSTAVITEV 18. IZDAJE Na Kraški ohcefi se bosta vzela Na taša in Adriano Letošnja izvedba tradicionalne Kraške oh-ceti, najveCje etnograf-sko-folklorne manifestacije pri nas, bo od 28. do 31. avgusta, na njej pa se bosta poročila Nataša Rebula, ki bo prav na dan poroke praznovala 25. rojstni dan, in 32-letni Adriano Poljšak z Opčin. Prireditev, ki bo stekla po že ustaljenem in dobro preizkušenem sporedu, so predstavili včeraj na tiskovni konferenci na sedežu Turistične ustanove v Trstu. Na 4. strani ALGE V SEVERNEM JADRANU / CVETENJE MORJA V objemu sluzastih valov Konec preteklega tedna se je na nekaterih plažah tržaške obale gnetlo veC ljudi kot ponavadi. Seveda, zaradi večjega obiska, saj plaže v prvi polovici avgusta že od pamtiveka privabljajo na tisoče ljudi; pa tudi zato, ker si mnogi kopalci- kljub vročini - niso upali v vodo, da bi se vsaj malce ohladili. Stik z morjem jim je »odsvetovala« sicer še količinsko majhna, a zato nic manj neprijetna sluzasta snov, ki je - namesto kopalcev - plavala na morski gladini. Njeno poplesovanje v valovih je ožganim letoviščarjem in dopustnikom takoj priklicalo v spomin za plavalce neznosno poletje 1988, ko so se alge prvič po več kot pol stoletja prikazale na severnem Jadranu. Takrat (in še nekaj kasnejših let, vse tja do 1991.) so kopalci nergali nad poletno morsko ujmo, hotelirji so stokali za dobičkom, ki je dobesedbo splaval po (sluzasti) vodi, znanstveniki pa so raziskovali od kod neobičajni pojav. Izrečenih je bilo nešteto hipotez: od tiste najbolj eksotične o »killer-ski algi«, ki naj bi celo ubijala ljudi, do tiste o onesnaženju, ki naj bi botrovalo morskemu sluzu, a za katero se je izkazalo, da ni verjetna, saj so bili cvetenju morja priča tudi’ v začetku stoletja, ko v Padski nižini še niso zgradili tovarn, iz katerih se sedaj iztekajo v potoke, reke in morje vsakovrstne »killerske« kemikalije. Bojazen je tudi letos velika. Ribici so že pred dobrim mesecem ulovili v svoje mreže na kilograme alg. Cvetenje se je zadrževalo na morskem dnu, pred dnevi pa se je zaCelo poCasi dvigati, in to na področju vsega Tržaškega zaliva. Kar so konec preteklega tedna opazili na plažah, je le vrh sluzaste gore, ki se še skriva v morskih nedrjih. Tako vsaj trdijo v rovinskem centru za morsko biologijo, ki je prvi sprožil alarm o cvetenju morja, in napovedal, da se bodo alge (ali bolje rečeno polisaharidi) ob ugodnem sončnem vremenu dvignile na površje. Lepo sonCno vreme in otoplitev morskega dna naj bi namreč prispevali k cvetenju. Pri barkovljanskem laboratoriju za morsko biologijo pa se nagibajo k novi teoriji o tem pojavu. Cvetenje morja naj bi bilo tesno povezano z morskim tokom. V optimalnih pogojih se namreč morska voda v Jadranskem morju vsako leto popolnoma zamenja, to pa s pomočjo tokov in padavin. Po novi hipotezi naj bi prav zastajanje vode (ali nepopolna zamenjava) prispevalo k naraščanju in cvetenju alg. To hipotezo bo treba, seveda še dokazati. Bolj kot njeno dokazovanje pa kopalce sedaj zanima brezskrbno osvežujoče plavanje v Cistern morju, brez neprijetnega sluzastega vrinjenca, ki še po krepki prhi pušča na koži neprijetno lepljiv občutek. Danes v Primorskem dnevniku Andreotti razdvaja Oljko Prodijeve izjave o procesu proti Andreottiju so zanetile polemike v Oljki, včeraj pa sta v razpravo posegla tudi pravosodni minister Flick in palermski pravdnik Caselli. Stran 2 Med mirom in vojno Pred kratkim je v italijanskem prevodu izšla knjiga z naslovom Med mirom in vojno, ki pripoveduje o slovenskem dekletu v Italiji pod fašizmom. Strane Ugodnejši pogoji Goriškega sklada Od oktobra so v Gorici pogoji za posege rotacijskih skladov za posodabljanje gospodarstva ugodnejši. StranS Arianna Bogateč dvanajsta Na svetovnem prvenstvu v San Franciscu v razredu »europa« je naša jadralka Arianna Bogateč osvojila 12. mesto. Stran 9 Hit Gorica v pokalu UEFA V 2. predkrogu evropskega nogometnega pokala UEFA bo danes Hit Gorica doma igral proti belgijski ekipi Brugge. Stran 9 SKLEP UPRAVNEGA SVETA Seznam članov, ki so bili sprejeti v Zadrugo Primorski dnevnik(3,) Nadaljujemo z objavljanjem seznama članov, ki jih je upravni svet Zadruge Primorski dnevnik vpisal v člansko knjigo. Imena so navedena po zaporedju, v katerem je upravni svet sprejel nove člane. Marucelli Omar Repen 50.000 Kraljič Dario Prebeneg 50.000 Knez Olga Prebeneg 50.000 Kraljič Boris Prebeneg 50.000 Kraljič Nadja Prebeneg 50.000 Kraljič Nataša Boljunec 50.000 VALUK sne di Sedmach Andrea Opčine, 50.000 Laco Giuseppe Gorica, 100.000 Visintin Srečko Palkišče 50.000 Valentinčič Ivan Stmaver, 100.000 Bregant Dania Gorica, 100.000 Mauri Dušan Francesco Gorica, 100.000 Cemic Giuseppe Rupa, 100.000 Petejan Marco Sovodnje, 50.000 Dornik Vladimiro Gorica, 50.000 Devetak por. Dornik Adele Gorica, 50.000 Dornik Ugo Gorica, 50.000 Sossi Adriano Opčine, 100.000 Frandolic Marino Doberdob, 50.000 Bertinazzi Dario Doberdob, 50.000 Sosol Maria Pevma 50.000 Hlede Geltrude Pevma " 100.000 Spazzapan Bernardo Gorica, 50.000 Gruden Marco Gorica, 250.000 Sosol Marjan Pevma 100.000 Mahnič Majda Trst, 100.000 Savron David Zavije 50.000 Savron Marko Zavije 50.000 Mahnič Sergij Boršt 50.000 Sossi Adriano Opčine, 100.000 KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC Skedenj 200.000 Križman Bruno Opčine, 400.000 Vecchiet Duilio Trst, 100.000 Mokole Stanislava Salež 50.000 Mokole Edvin Prečnik 100.000 Pohajač Franc Opčine, 50.000 Kravos Marijan Trst, 100.000 Viola Claudio Milje, 50.000 Pirjevec Jože Trst, 50.000 Ferluga Dimi tri Trst, 50.000 Obid Zlatka Trebče 50.000 Brajkovič Maja Vižovlje 50.000 Ivancich Nadia Trst, 150.000 Panjek Giovanni Trst, 300.000 Giorgi Tamara Opčine, 50.000 Coretti Alessandro Ricmanje 50.000 Rehar Lelja Trst, 50.000 Milic Zvonko Salež 100.000 Rupel Edda Salež 50.000 Zonta por. Kovačič Beatrice Vižovlje 50.000 ŠPORTNI KROŽEK “KRAS" Zgonik 100.000 Omari Albino Trst, 50.000 Klarič por. Doljak Bogomila Nabrežina 50.000 Doljak Alberto Nabrežina 50.000 Ban Evgen Kontovel 50.000 Ban Tomaž Kontovel 50.000 Zoch Norma Trst, 100.000 Slavec Vojko Boljunec 50.000 Prodijeva izjava razdvaja Oljko Posegel tudi Flick Palermski pravdnik Caselli poudarja nepolitičnost procesa RIM - Polemika, ki jo je konec tedna nehote zanetil sam predsednik vlade Romano Prodi, ko se je - morda nekoliko neprevidno - dotaknil procesa proti Andreottiju, ki da mu ne dovoljuje spanja, tvega, da se v tem poletnem pomanjkanju drugih, pomembnejših argumentov, spremeni v obračunavanje med Oljko in Bertinottijem in celo v sami Oljki, medtem ko je za Pol svoboščin seveda dobrodošel argument za razkazovanje mišic. Včeraj so v razpravo posegli tudi pravosodni in zunanji minister ter palermski pravdnik Ginacarlo Caselli, ki opozarja na nevarnost »politizacije« procesa proti Andreottiju. Gre za proces proti eni sami osebi za specifična dejanja, kjer politika in zgodovina nimata vloge, je dejal Caselli, zato ni nobene nevarnosti vmešavanja. Da ne gre za vmešavanje ali celo instrumenta-lizacijo je prepričan tudi pravosodni minister Flick, ki meni, da je želel Prodi s svojo izjavo le potrditi zaupanje v sodnike, ne da bi se hotel spuščati v vsebino procesa. V polnem sozvočju s "Prodijem je poleg Ljudske stranke tudi zunanji minister Dini, te dni tarča napadov zaradi zapleta s Fantozzijem. Po njegovi oceni je premier izrazil le »osebne občutke«, kar nima nobene zveze z vmešavanjem, saj Prodi ne razpolaga z elementi tega procesa. POLITIKA / POLETNO KOKETIRANJE Pol svoboščin - SL: deljena mnenja med desničarji Costa svari, D'Onofrio hvali, Tremontija buri odcepitev RIM - Koketiranje med Kartelom svoboščin in Severno ligo je v teh vročih počitniških dneh še vedno v ospredju italijanske politične kronike. Ob pomanjkanju drugih odmevnejših dogodkov prihaja tako do besede celo tajnik Centristične unije Raffaele Costa, ki svari svoje desničarske kolege, naj ne bodo naivni in naj ne sklepajo sporazumov s Severno ligo. Svoj prostor pod soncem si je z intervjujem za beneški II Gazzettino izboril tudi nekdanji šolski minister Francesco D’Onofrio, ki je najavil, da morebitna sporazuma med Kartelom svoboščin in Bossijevo stranko v Vicenzi in Benetkah dokazujeta, kakšen pomen zavzema danes tako imenovano »beneško vprašanje« za prihodnost cele države. Sporazuma naj bi celo predstavila nov tip federalizma, ki naj bi ga uveljavili ne le na institucionalni, pač pa tudi na politični ravni. Po njegovem mnenju predstavlja bistveno točko teh morebitnih sporazumov dejstvo, da naj bi se o sporazumu domenili na krajevni ravni, brez blagoslova vsedržavnih vrhov. Za nekdanjega de-mokristijana naj bi šlo za »epohalno spremembo«... Drugače je o novi poroki med Berlusconijem in Bossijem menil predstavnik Forze Italia Giulio Tre-monti. Ponovil je, da odcepitev, ki jo predlaga Bossi, nima nobene perspektive. S Severno ligo se bo zato mogoče lažje pogovarjati in sporazumevati, ko bo opustila svoje odcepitvene skomine. TRENDI / CENE AgipinlP od danes pocenila bencin Znižanje znaša le 10 lir pri litru MILAN - Medtem ko se je ameriški dolar umiril, , vendar vztraja pri 1.810 lirah, bodo danes začele veljati prve pocenitve bencina, zaenkrat sicer samo na črpalkah Enijevih družb Agip in IP, ki pa imata v rokah kar 40 odstotkov ita-Ujanskega trga distribucije goriv. Svoje cene bosta znižali za 10 lir pri litru, medtem ko ostali naftarji za sedaj čakajo na nadaljnji razvoj dogajanj. Predvsem na trgu surove nafte, od koder prihajajo vesti o trendu rahlega dviganja cen, pa tudi z valutnih trgov, kjer dolar še vedno ni preusmeril višajočega se trenda. Po ocenah izvedencev se je cena bencina samo zaradi okrepitve dolarja (brez vpliva kotacije nafte) v enem samem mesecu dvignila za 17 do 19 lir na liter. UMOR JUŽNOTIROLSKEGA SVETOVALCA / RAZSODBA Dvaindvajset let in pol zapora za Waldnerjevega morilca Peter Paul Rainer umor najprej priznal, nato pa zanikal BOČEN - Po 13-urnem posvetovanju je porotno sodišče v Bocnu spoznalo Petra Paula Rainerja (na sliki med svojima odvetnikoma med branjem razsodbe) za krivega umora južnotirolskega deželnega svetovalca Christiana VVald-nerja in ga obsodilo na 22 let in pol zapora. Javni tožilec Guno Tarfusser je zahteval 27 let zapora, branilec obsojenega Rainerja Rolando Riz pa je napovedal pritožbo. Iznakaženo truplo Christiana Wald- nerja so našli popoldne 17. februarja letos v njegovem hotelu Castel Guncina, nekaj dni kasneje pa so aretirali Rainerja, ki je najprej priznal umor, čez čas pa je svoj zagovor spremenil in trdil, da je bil v času umora drugje. Trdil je, da je umor priznal zaradi utrujenosti po izčrpljujočem zaslišanju. Rainer je bil častnik Schiitznov in dolgoletni prijatelj VValdnerja, s katerim sta pripadala mladinskemu gibanju SVP in se zavzemala za samoodločbo Južne Tirolske. NA KRATKO...NA KRATKO... Povečan promet RIM - Triindvajset milijonov in 200 tisoč: toliko avtomobilov so našteli na italijanskih cestah v. prejšnjih dneh, in sicer 8., 9. in 10. trn., ob »velikem eksodusu«. V ustreznem lanskem obdobju jih je bilo manj, okrog 20 milijonov, manj pa je bilo tudi prometnih nesreč. Med prejšnjim petkom in nedeljo jih je bilo 705 (lani 675), terjale so 19 smrtnih žrtev (lani 13), ranjencev je bilo 544 (lani 514). Spet smrt v gorah TRENTO - Gore so spet terjale mlado človeško življenje: za posledicami težkih udarcev je včeraj umrl 27-letni Antonio Silvestri iz Trevisa, ki se je ponesrečil v skupini Brenta. Silvestri je bil izkušen alpinist, s prijatelji se je vzpenjal proti Cima Toša, ko mu je spodrsnilo, padel je, poškodbe pa so bile usodne. Pilot je vse pustil na cedilu CATANIA - Potniki (187 skupno) so si sicer že pripeli varnostne pasove, vendar so nekateri glasno protestirali, eden je celo grozil, da bo sabotiral polet. Posegla je policija, vsi (v glavnem študenti) so morali z letala, ki je odletelo prazno. To se je dogajalo predvčerajšnjim zjutraj na letališču Gatvvick v Angliji: zaradi tehničnih težav si je letalo, ki je bilo namenjeno v Italijo, nabralo skoraj tri ure zamude. Da bi nadoknadil zamudo, je pilot sklenil, da ne bo pristal v Catanii, temveč samo v Palermu, s čimer se mnogi niso strinjali. S primerom so se morali ukvarjati tudi na diplomatski ravni. Izsledili posiljevalca LIGNANO SABBIADORO - Agenti so že prijeli mladega NeapeljCana, ki je v noči na soboto na plaži v Lignanu posilil mlado nemško turistko. Dekle ga je spoznalo dan prej, ga fotografiralo (tako so ga tudi odkrili), zvečer je odšlo z njim na ples in zatem na plažo, kjer jo je napadel. Db vrste primerov spolnega nasilja je prišlo tudi v Riminiju. Krivci naj bi bili vedno priseljenci in oblasti v Riminiju so sprejeli nekatere omejevalne ukrepe. 1 11. AVGUST 1997 INDEKS MIB-30: -1,51 delnica cena var. % delnica cena var. %_ Alleanza Ass. 14.883 -1,93 Mediolanum 21.846 -1,43 Bca Comit 4.121 +0,43 Montedison 1.130 -1,65 Bca di Roma 1.586 -2,03 Olivetti Bca Fideuram 5.571 -2,58 Parmalat 2.582 -1,52 Benetton 26.110 -1,50 Pirelli Spa 4.770 -3,00 Credit 3.437 -1,80 Ras 14.803 -1,11 Edison 8.368 +0,33 Rolo 21.041 -2,35 Eni 10.316 -2,14 Saipem 8.397 -0,72 Fiat 5.859 -1,41 San Paolo To 13.412 -3,83 Generali 35.301 -1,77 Sirti 9.595 -1,36 Imi 16.567 -1,65 Štet — Ina 2.599 -0,99 TIM 6.155 -0,69 Italgas 5.343 -1,42 Telecom Ita 11.078 -2,24 La Fondiaria 8.891 -0,40 Mediaset 7.787 -1,50 Mediobanca 11.362 -2,21 11. AVGUST 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1810,120 EKU 1918,730 nemška marka .974,760 francoski frank 289,37 funt šterling 2879,360 nizozemski gulden 865,130 belgijski frank 47,206 španska pezeta 11,553 danska krona 255,940 irski šterling 2603,310 grška drahma 6,230 portugalski eskudo 9,633 kanadski dolar 1299,160 japonski jen 15,631 švicarski frank 1192,040 avstrijski šiling 138,530 norveška krona 236,850 švedska krona 227,50 finska marka 326,560 11. AVGUST 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1783,00 1813,00 nemška marka 967,00 985,00 francoski frank 285,00 295,00 nizozemski gulden 851,00 876,00 belgijski frank 46,42 48,22 funt šterling 2.810,00 2.890,00 irski šterling 2.554,00 2649,00 danska krona 252,00 262,00 grška drahma 6,04 6,64 kanadski dolar 1274,00 1309,00 švicarski frank 1178,00 1203,00 avstrijski šiling 136,32 140,82 slovenski tolar 10,30 10,60 2 11. AVGUST 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni < . na N ameriški dolar 1781,00 1826,00 nemška marka 964,00 984,00 < 0 funt šterling 2.837,00 2.892,00 švicarski frank 1178,00 1208,00 <0 N h »0 CZ) 5 o) te belgijski frank 46,25 48,25 francoski frank danska krona 284.00 251.00 294.00 261.00 norveška krona 233,00 243,00 ^ = h švedska krona 222,00 232,00 < *-z ■O ffl 13 M cc kanadski dolar 1277,00 1317,00 portugalski eskudo 9,14 10,04 nizozemski gulden 851,00 876,00 avstrjski šiling 136,10 140,60 o španska pezeta 11,05 12,15