Barbara Sterle Vurnik Let nad ajdovimi polji Ob 70-letnici slikarja Franca Novinca Trdno uhojena je postala, skozi vsa ta desetletja, slikarska pot Franca Novinca.1 Neizbrisno pa ni zaznamovala le avtorjevega življenja, ampak tudi svet, v katerem seje slikar rodil in živi še danes. Imel je srečo, da se je njegov slikarski duh lahko razvijal v tako naravno slikovitem okolju, v osrčju škofjeloške pokrajine. A imelo je srečo tudi to okolje, saj je z Novincem dobilo nov člen v svoji bogati slikarski verigi umetnikov, ki so tekom stoletij tu vzpostavili edinstveno slikarsko tradicijo v slovenskem kulturnem prostoru.2 Nekoč je Novinc dejal, da nikoli ne bi mogel živeti v mestu, da bi ga to preveč odrezalo od narave, od tistih razpoloženj, ki jih lahko v njem vzbudi le narava.3 Ko je leta 1991 dobil mesto profesorja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je bil to sicer zanj kot slikarja seveda izziv in, iz eksistenčne plati, še kako pomirjujoče dejstvo.4 A samo slikanje mu je ostalo, kljub vsemu, najpomembnejše, nikoli ga ni razumel kot dejavnost, iz katere bi potegnil denar, ampak predvsem zadoščenje.5 Tako ga mesto tudi iz tega vidika ni nikoli premamilo in se Še Franc Novinc v svojem ateljeju, 2008. (joto: Tihomir Pinter) Franc Novinc se je rodil 24 11.1938 na Godešiču pri Siriji Loki Leta 1946 je diplomiral iz slikarstva na ALU v Ljubljani. Leta 1986 je bil izvoljen za docenta, leta 1991 za izrednega in leta 1996 za rednega profesorja slikarija in risanja na ALLT Je častni občan Občine Skofja Loka, leta 1973 je prejel Zupančičevo riagrad'0, leta 1984 pa riagrad'0 Prešernovega sklada. Temu v prid priča tudi dejstvo, 'da se je Novinc s svojim deLorn znašel že leta 1974 med vidnejširni 'domačimi imeni, saj ga je takrat 'dr Savriik v Loških razgledih umestil med -Pcorieiribrie L'0Čane", med katerimi navaja tudi Jerneja iz LNre, Gvidoma Birollo, Borisa Jesiha, Iveta Subica, Franceta Miheliča Glej. Savriik, Pomembni Ločarii, str 80. Pajk, Slikarski svet Franca Novinca, str 260. Pogovor s slikarjem, 10 12 2008 v slikarjevern ateljeju na Go"dešiču. Pajk, Slikarski svet, str. 260 danes najraje vrača na rojstni Godešič, v objem njegovih gozdov, močvar, travnikov in polj ter v svoj domači, svetli atelje. V svet žarečih barv, ki iz naslikanih platen govorijo zgodbo o dolgoletni strastni avtorjevi predanosti umetnosti, slikanju. Novinčeva dela v sebi v prvi vrsti nosijo največ njega samega. Kot pravi Lehmann, avtorjeve slike lahko tolmačimo kot neke vrste vzorce iz otroštva, ki ga spremljajo na njegovih sprehodih po poljih in travnikih in s katerimi se avtor vrača nazaj.6 Zdi se skoraj logično, da je (p)ostal »večen« slikar te domače krajine, a ne pejsaža kot takega, bolj slikar neposrednega doživljanja tega slikovitega kraja, njegove svetlobe, naravnih lepot. Lehman Novinca v tem smislu ne vidi kot sentimentalnega slikarja, pač pa prej kot borbenega kronika pejsaža, ki slednjega skorajda brani s kričečo barvo.7 A lahko tudi rečemo, da je prav v Novinčevem odnosu do tega lokalnega sveta in narave vendarle zaznati kanček sentimenta in nostalgije. Zaznati je držo romantika, ki ga navdušuje izginjajoč ruralni svet, s svojimi travniki in sene-nimi snopi na njih, s skednji in kupi prosenega zrnja. V ta idiličen svet tu in tam (za)reže puhast črn dim mimo bežečega vlaka, tuj duh urbanega, a slikar z njim le še povzdigne in poudari veličino narave. Naš pogled počasi popelje tja med vrane, ki vneto preletavajo obdelana ajdova polja. Slikarjeva dela pa nosijo v sebi tudi mnogo bogate kolektivne dediščine iz zgodovine slovenske umetnosti, ki se je v stoletjih tako zgostila v teh krajih, da je povzdignila Skofjo Loko z okolico med kulturne bisere našega prostora. Mnogi umetniki danes radi rečejo, da je Loka že sama po sebi slika, da pogosto potrebuje le še okvir. Tako verjetno ni naključje, da so prav z njo povezana številna največja imena slovenskega slikarstva, še zlasti tista, ki jim ni bila tuja narava, npr. Ivan Grohar, France Mihelič in Ive Subic. Umetnika soočenje s to močno loško kulturno identiteto ni obremenilo, ravno obratno, kot pravi sam, ga je obogatilo.3 Temu v prid govori tudi dejstvo, da Novinc kot zrel slikar nosi v sebi pravo obilje anekdot in spominov na svoje kolege in sodobnike. Prijetne spomine ima npr. zlasti na svojega učitelja Franceta Miheliča. Pravi, da je veljal za strogega in doslednega, a dobrega učitelja.9 Morda od tod izvira tudi Novinčeva lastna značilna profesorska drža do študentov na akademiji, kjer danes poučuje, kot je nekoč poučeval sam Mihelič.1,:' Novinc je tako »in situ« spoznaval tako čare pokrajine, ki se jo že od impresionizma dalje upravičeno drži ime »slovenski Barbizon«, kot tudi njene ljudi. Če že želimo Novinca opredeliti vsaj v tem lokalnem kulturnem kontekstu, lahko rečemo, da danes to slikarsko tradicijo uspešno nadaljujejo prav on in njegova generacija, skupaj z Borisom Jesihom in Hermanom Gvardjančičem ter mlada generacija Mateja Koširja. Novinčevo ime se zlasti omenja skupaj z Jesihom in Gvardjančičem, predvsem, kadar se govori o škofjeloškem t. i. krajinskem slikarstvu. Nihče izmed njih se namreč ne izmika čarom svojega lokalnega okolja, ampak ravno obratno, zavestno izhajajo prav iz njega. To neformalno loško trojico slikarjev bi lahko poimenovali tudi kot neke vrste ohranje- 6 Stihski ph.trahzam i koncepcija, str 46 7 Stihski ph.trahzam i koncepcija, str 49 8 Pogovor s slikarjem 9 Pogovsr s slikarjem 10 Na slik svit način je Novincev občutek za 'disciplini' opisal na spletu njegov Študent, ks je v svijern blogu komentiral ure večernega akta- ^Novinc nas je gnal vsak večer po dve uri a brez njega, teh aktov nikoli ne bi spravil skupaj* Glej- http-//wwwsrnat si/peterstrovs/tr -T1 _ 'i. " ^ _ . w*„ .«v* - ___ lx Tu. jlst^UH*. XvC Franc Novinc, Ajda ne medi več I, akril na platnu, 2008. (foto: Tihomir Pinter) valce krajinske slike. Dr. Milček Komelj jih celo označi kot svojevrstne »svete tri kralje«, saj naj bi se, tako kot pred njimi že trije impresionisti, dobesedno poklonili božanstvu škofjeloške narave.11 Seveda pa kljub skupnim izkušnjam vsak gradi svoje lastne, notranje slikarske svetove. Franc Novinc se že vseskozi, kot nekoč npr. Mihelič, ki je rad zahajal v svoje crngrobske gozdove, strastno podaja v »svojo« godeško naravo. Da posrka prav tisti njen barviti sok, ki je verjetno očaral že impresioniste, kot sta bila slikar Sternen in fotograf Avgust Berthold.i: Z naravo je Novinc še posebej intenzivno povezan, saj se je leta 1977 lotil celo alpinističnega podviga in s slovensko odpravo odšel v Himalajo. Takrat so njegove slike »zamrznile«, iz njih je svetil magični svet, s pridihom hladne friedrichovske romantike. Kasneje je njegova dela spet obsijalo domače sonce in postala so morda najbolj »vroča« od vseh. S tega vidika je v Novinčevem slikarstvu toliko žareče barvitosti, kot jo le redko najdemo pri kakšnem avtorju v tem, osrednje slovenskem prostoru. Včasih skoraj zabolijo oči, dokler se ne navadijo na njihovo močno, notranjo svetlobo. Upoštevajoč neko splošno razdelitev temperamenta slovenskega slikarstva glede na geografsko pogojenost, ga Valušek opredeli celo kot »Mediteranca«,13 saj je vzdušje njegovih slik že blizu slikarstvu značilnemu za primorske umetnike. Sicer pa je v Novinčevem slikarstvu v vsem tem času (pod)zavestno zrasla prava postmoderna sinteza še mnogih drugih njegovih izkušenj različnih zgodovinskih, modernističnih in sodobnih umetnostnih tokov. Njegove slike so skozi desetletja nihale med abstrakcijo in figuraliko ter z Novo podobo postale zmes obojega, gibale so se od ekpresionizma, fovizma, 11 Kornelj, Pisana okolja Loka v naročju slikarjev str 28 12 oarival 3'isič ga opredeljuje kot 5 impresionista Glej oosič, Slovenski impresionisti in njihov ca s, str 195 13 Stilskipluralizem, str. 22 mimo metafizike, nadrealizma, vse do primesi pop-arta. Izhajajoč iz osebne izkušnje krajine, kije postala platforma vseh njegovih slikarskih raziskovanj, bi lahko vlekli paralele še globlje v zgodovino. Vanje so se, kot smo že omenili, (ne)zavedno zlili zlasti tokovi, ki so najvidneje opredelili avtorjev lokalni bivanjski prostor in so se v kontekstu slovenske umetnostne zgodovine prav tu razvili v vrhunce naše umetnosti - to so bili impulzi impresionizma in če gremo še globlje, verjetno tudi svet srednjeveških stenskih slikarij okoliških cerkva. Novinčevo slikarstvo je pri iskanju neke dokončne teoretske opredelitve danes pravzaprav nekoliko zmuzljivo. Nekoč so ga uvrščali med slovenske ekspresivne figuralike,14 danes pa njegova dela dr. Lev Menaše npr. označi predvsem kot čisto »slikarstvo.1-' Valušek celo meni, daje Novinc v tem smislu potencialno najbolj »nevaren« avtor, saj po njegovem mnenju neuživet, zgolj bežen in površen pogled na njegove slike res lahko kaj hitro prebere in prešteje mnoge vplive, a tak pristop ruši integralno podobo tistega, kar naj bi to slikarstvo v resnici bilo - orfični kolorizem, poln nadnaravnega dnevnega in nočnega žara, ki osvetljuje cezannovsko podane motive.16 Zmes tradicije in avtorjeve lastne slikarske govorice pravzaprav govori zlasti o tem, kako je ta kolektivni spomin na neki stopnji toliko prežel Novincev osebni, notranji svet, daje pravzaprav nesmiselno skušati iz tega razbrati neko dokončno, prevladujočo opredelitev, kar pa je konec koncev tudi pogosta splošna »zagata« umetnikov postmodernega časa. Pri tem kratkem vpogledu v Novinčevo slikarstvo se odpre še eno vprašanje, ki je tudi sicer pogosto za današnji čas in položaj slikarjev v njem. Leta 1987 je Zdenka Badovinac kurirala razstavo Ekspresivna figuralika in vanjo poleg Metke Krašovec in Zmaga Jeraja vključila tudi Novinca, Gvardjančiča in Jesiha. Na nek način je razstava te umetnike pozi-cionirala, danes pa marsikaterega izmed teh (in še mnogih drugih) le redko srečamo na kuriranih pregledih slovenske sodobne umetnosti. Ob tem se nehote v javnosti pogosto pojavi pomislek, ali ti avtorji morda niso dovolj »sodobni«. Morda je »krivo«, da gre za klasičen tip slikarjev, morda, da gre za produkcijo starejše generacije, ki v svoji zrelosti ne podlega dovolj sodobnim trendom. Morda sta »krivi« njihova »krajinskost« ali »slikovitost«. A če razumemo sodobno umetnost ne le kot tiste vrste ustvarjalnost, ki nastaja ta hip in je vsaj v neki dispoziciji v koraku s časom in ni pri tem le na vsak način trendovsko všečna, ampak je v skladu z nekimi univerzalnimi načeli kakovosti umetniškega dela, potem v ta kontekst sodijo tudi omenjeni avtorji. Ti so hkrati v svoji zrelosti mnogo manj muhe enodnevnice in mnogo bolj brezčasni. Ob tem vprašanju se pogosto postavi tudi vprašanje statusa slike. Slika je skozi zgodovino doživela številne vzpone in padce, njen status je bil pogosto pre-spraševanje, a seje obdržala in se bo verjetno tudi vnaprej. Vedno je pač imela dva obraza - svojo javno podobo, ki sojo gnetli različni umetniški sistemi, in drugo, bolj intimno in tudi bolj resnično plat. In res je, da se dostikrat, kot pravi tudi Boris Gorupič, le zdi, da je slikanje, zlasti slikanje pejsažev, le še del zgodovine, pa likovniki, kakršen je Novinc, vendar uspejo vedno znova prepričati.17 Novinc je vseskozi z enako predanostjo negoval svojo ljubezen do čopiča in platna, ni se dosti oziral na najnovejše umetniške smernice, raje je postopoma 14 Badovinac, Ekspresivna figuralika 15 Pri tern MenaSe vidi tudi primesi nadrealiorna Glej MenaSe, olika kot pravljica in kot mit, str 15-16 16 Stikkipluralicem, str 22. YJ Gouupio, Krajina v barvitih kontrastih, str 54 razvijal svoj lasten slikarski svet, polje notranjih odsevov trepetavih struktur narave, njene barve, svetlobe. Danes se zdi, da Novinčeve barve docela brez sramu in avtonomno, celo vehementno, gledajo - s svojo, skorajda pop-artistično barvitostjo mestoma celo zavestno bodejo - sodobnemu, brezglavo digitaliziranemu in hiperproduktivnemu svetu naravnost v oči. Kot bi morda želele krikniti, da je bil govor o krizi slike vselej le konstrukt nekega prevladujočega umetniškega sistema. Zaradi tega je zato vsaka Novinčeva razstava še toliko bolj pomembna. Ko je v preteklem letu Loški muzej pripravljal razstavo njegovih del, seje zavedal prav teh in še mnogih drugih dejstev. Najprej se je seveda želel pokloniti domačemu slikarju, slikarju, kije ravno dopolnil 70 let. Poklonil pa se je Novincu tudi kot slikarju, ki danes s svojim dolgoletnim delovanjem predstavlja nekakšno vez med preteklostjo in prihodnostjo. S predstavitvijo njegovih najnovejših slik je muzej skušal pokazati, koliko živega je še v njegovem ustvarjanju, kako neustavljivi so njegovo oko, njegov čopič, njegov um in duh. Posredno pa je želel ozavestiti tudi splošni pomen celotne škofjeloške slikarske tradicije, ki bistveno določa našo slovensko kulturno identiteto. Pregled še čisto svežih Novinčevih del, in sicer platen iz obdobja 2007-2008, v pravkar prenovljenih, reprezentančnih prostorih severovzhodnega stolpa Loškega gradu in avtorjevih risb v Galeriji Ivana Groharja je bil po mnenju mnogih obiskovalcev poslastica za oči in duha. VIRI IN LITERATURA Badovinac, Zdenka: Ekspresivna figuralika - Boris Jesih, Lojze Logar, Metka Krašovec, Zmago Jeraj, Franc Novinc. Ljubljana : Moderna Galerija, 1987. Gorupič, Boris: Krajina v barvitih kontrastih. Ampak, letnik 8, št. 10, Ljubljana : Nova revija, 2008. Komelj, Milček: Pisana Skofja Loka v naročju slikaijev. Loška krajina, v podobah zapisana. Razstavni katalog. Skofja Loka : Loški muzej, 2008. Menaše, Lev: Slika kot pravljica in kot mit. Franc Novinc. Razstavni katalog. Skofja Loka : Loški muzej, 2008. Pajk, Urša: Slikarski svet Franca Novinca, Loški razgledi 49, Skofja Loka : Muzejsko društvo, 2002, str. 251-262. Savnik, Roman: Pomembni Ločani in njih bližnji sosedje. Loški razgledi 21, Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1974- Stilski pluralizam i koncepcija. Emerik Bernard, Herman Gvardjančič, Jožef Muhovič, Franc Novinc, Branko Suhy. Razstavni katalog. Zagreb : Muzej Mimara, 2008. Sosič, Sarival: Avgust Berthold, slovenski impresionist. Slovenski impresionisti in njihov cas 1890-1920. Ljubljana : Narodna galerija, 2008. Ob odprtju razstave najnovejših del Franca Novinca v prenovljenem stolpu Loškega gradu 28. novembra 2008. Od leve proti desni: Boštjan Soklič. mag. Mirjam Jan Blažič. Igor Draksler. Franc Novinc. dr. Pavel Gantar. Jana Mlakar in Janja Koren, (foto: Tomaž Lunder)