Posamezna Številka I Din. mesečno, če se sprejema list v uoru vi, naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletnu 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI Uredništvo Kopi-tur ievu ul. St. ti/iil Telefon St 205» in «Nt> — Rokopisi se ne vručajo Upravu. Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni črk račun. Liubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Pakt Francija - Italija - Mata zveza: Deset tet miru v Podonavju •.. Predlog francoske vlade, hi ga lahko sprejmejo vse podonavske države - Začetek novih pogajanj kralja in francoskega zunanjega ministra. V tukajšnjih političnih krogih, ki so dobro obveščeni, zatrjujejo, da je zunanji minister Laval dal nalog francoskemu poslaniku v Rimu grofu de Chambrunu, naj predlaga podpis sporazuma, ki bi ga podpisale Francija, Italija in države Male zveze in ki bi za dobo desetih let jamčil za obstoj dosedanjega političnega reda v srednji Evropi. To so pravi z drugimi besedami, da Francija predlaga Italiji podpis pakta, ki lii trajal deset let in ki bi zajainčil državam Male zveze kakor tudi Avstriji in Madjarski neoviran obstoj dosedanjih meja. V francoskih diplomatižnih krogih poudarjajo, da bi takšen pakt Italija prav lahko podpisala ker prav v ničemer ne nasprotuje italijanskim obveznostim napram Madjarski. Ilatija se je napram Madjarski obvezala, da bo podpirala njene revizionistične želje. Pakt, ki ga predlaga I>aval v imenu Francije, bi madjarskini rcvizionistič.nini željam prav nič ne nasprotoval, marveč bi jih samo za dobo desetih let odložil. Mussoiini hi takšen paki prav lahko podpisal in hi s tem prav nič ne žalil odnosaje med Italijo in Madjarsko Nasprotno. Madjarska bi s tem |hi mnenju Francijo le še pridobila, ker bi si lahko izgovorila zaščito svojih narodnih manjšin v Romuniji in v Češkoslovaški. V francoskem zunanjem ministrstvu pravijo, da obstoji tudi na Mndjarskem in sicer med vplivnimi vladnimi krogi struja. ki bi si sporazum, kot si gu zamišlja francoska diplomacija, od srca želela. Saj je v madjarskem parlamentu nedavno padla beseda: Kaj pa nam koristi vse to napihovanje zn revizionizem, če nam bodo pn med tem uničili naše narodne manjšine! Boljše sjiorazuin, ki nam bo ščitil obstoj narodnih manjšin. Francoska diplomacija tudi Irili. da hi desetletni pakt. ki hi jamčil dosedanji politični red, brez veliko težave premostil vse nesporazume, ki obstojajo med Italijo in Jugoslavijo. - iS**«. i lili 16 letnica premirja Pierrc Laval Pariš, 11. nov. TG. Danes je odpotoval nazaj v Rim francoski poslanik grof de Chambrun z vsemi potrebnimi navodili za nadaljevanje jioga-janj za sporazum med Italijo in Francijo oziroma med Italijo in državami Male zveze. Grof de Chambrun je bil večkrat pri francoskem zunanjem ministru Lavalu, ki se je odločil, da nadaljuje politiko svojega predhodnika Barthouja, v kolikor tiče sporazuma z Italijo. Pogajanja, ki so se dozdaj vodila med italijansko in francosko vlado glede medsebojnega sporazuma, kakor glede sporazuma o podonavskih državah, niso prinesla nobenega vidnega uspeha. Žaloigra, ki sc jc odigrala v Marseilleu, je ovirala njihov razvoj v veliki meri, tako (la se danes lahko reče. da bi bilo vprašanje sporazuma z Italijo mnogo bolj zrelo, te bi ne prišla vmes žalostna smrt jugoslovanskega v Belgradu Belgrad, 11. nov. m. Proslava dneva miru sc je, kakor po vseh ostalih mestih v državi, izvršila zelo slovesno tudi v našein prestolnem mestu. Že zarana so sc izmikale velike množice meščanstva na vojaška pokojjališča ter tam polagale cvetje na grobove |>ndlih vojakov. Ob enajstih dopoldne so sirene v vseli belgrajskih tovarnah ter na ladjah na Donavi in Savi javile, da je nastopil trenutek, ko naj vsi z globokim molkom jjočastijo spomin nesrečnih žrtev svetovne vojne. V tem trenutku je v mestu obstal ves promet. Istočasno se je opravil pred spomenikom branilcev Belgradu na pokojjališiču običajni pomen, ki ga ie opravil pravoslavni škof a nu francosko, kjer jc opravil molitve za padle vojake p. Privat, ki jc imel nato tudi daljši govor, v katerem sc je spominjal težkih <1 ni slavne pre- Pretresuioč prizor nad dunajskim letališčem Padel je iz višine 3000 metrov in med padanjem po radiu pripovedoval svoje občutke Dunaj, 11. nov. Tg. Sinoči je doživelo več tisoč gledalcev, ki so se zbrali na dunajskem letališču v Aspernu, velikansko senzacijo, ki ji je v zgodovini letalstva le malo primerov. Letalec Schiermandel se je dvignil v svojem letalu več tisoč metrov visoko ter je pred svojim poletom izpovedal, da se bo vrgel v posebnem letalskem padalu z višine 3000 m ter da bo med padanjem neprestano s pomočjo radija pripovedoval svoje občutke. In zares, komaj je Schiermandel prišel 3000 m visoko, je v svojem svojevrstnem padalu zapustil letalo ter se vrgel v globino. Poslušalci so strme pričakovali, kdaj bodo zaslišali glas padajočega drzneža. Ni bilo treba dolgo čakati. Padajoči letalec ie ohranil popolno prisotnost duha ter je po oddaini radijo postaji, ki jo je imel privezano na svojo telo, ves čas svojega padanja pripovedoval o občutkih, ki ga obdajajo, o vtisih, ki j p, in o čuvstvih. ki ga navdajajo. Ko je bil šc 1000 m visoko, ga je zgrabil s padalom vred močan veter in ga je odnesel daleč od letališča, Letalec je po radiju vse to pripovedoval ter celo izrekel bojazen, da bo padel na tla in se smrtno ponesrečil. Gledalci na letališču so z grozo in strahom opazovali letalca, kako ga ie zaneslo tik nad žicami daljnovoda visoke napetosti, ter ga poslušali, kako ie pripovedoval, da se je komaj z vsemi silami rešil grozeče nesreče. Toda naenkrat se je padalo zamešalo v omrežje daljnovoda, letalec je po radiju še enkrat zavpil na pomoč, nakar se je padalo vnelo, zagorelo v visoko proti nebu vihrajočih plamenih ter sledniič treščilo, vse v ognju, na tla, kjer so nato našli pogumnega letalca vsega ogorelega, a še pri življenju. Zdravniki so mnenja, da bodo njegovo življenje še mogli rešiti, tisočeri glcdalci tc žaloigre pa so se vrnili domov, ne že'eč si, da bi še enkrat pasli svoio radovednost nad oodobnimi prizori. tcklosti, ko so se francoski vojaki skujiao s srbskimi borili zu svobodo tlačenih aurodov. v Parizu Pariz, 11. nov. c. Ves Pariz je danes naj-slovesneje proslavil 16. obletnico premirja. Vsa poslopja so v zastavah in mnogo je šc črnili zastav, ki so bile izobešene |>o Parizu včeraj ob tridesetdnevnici smrti blagopokojnega kralja Aleksandra. Danes so ves dan romale množico ljudstva na grob Neznanega junaka |>od Are de Triomphe. Ob It je prišel predsednik republike z vso vlado in s predsednikoma obeli zbornic. Takoj nato je ves Pariz dve minuti molčal v spomin žrtev svetovne vojne. Nato sc je vršila parada čet pariške garnizije, kj jc šln od slavo-lol i do Trga Concordie. Popoldne so priredile proslave premirja organizacije in društva in so sc okolj slavoloka zbrali pripadniki organizacije Ognjeni kri/.i«. Polkovnik de In Rocqiie je mel daljši patriotični govor. Ob istem času |Ki se je okoli spomenika revolucije na Trgu iiastillc zbralo 26 organizacij bojevnikov, ki so manifestirali proti fašizmu in proti vojni nc-varnosti. Izrečenih je bilo več govorov v tem smislu. Nato so ti bojevniki priredili defilc od Bnstille do Concorde in nosili poleg trikolor še napise in letake proti šoviniz.mu in mednarodnemu sovraštvu. Tudi ta defilc se je izvršil v največjem redu. v Londonu London, 11. novembra, b. Danes dopoldne je bil na slovesen način proslavljen po vsej Angliji dan, ko' je bilo sklenjeno premirje. Posebno so slavila ta dan angleška pristanišča, kjer so vse ladje, cerkve in tovarne v sjioiiiin na konec vojne istočasno zazvonile in zatulile. Posebno svečana je bila proslava v Kenothafu in Whitehallu. Kralj Jurij je položil v Londonu venec na sjKmienik neznanega vojaka v spremstvu princa 'od Walesa, vojvoda Yorka in jirinca Aclurja od Connaughta. Kraljeva družina pa je gledala svečanost iz oken palače notranjega ministrstva. Sinoči je angleško radijsko društvo priredilo poseben večer v spomin svetovni vojni. Na pro- Celje, 11. novembra. Danes pojioldiie je umrl v celjski javni bolnišnici znani in zaslužni slovenski zgodovinar, častni član Jugoslovanskega katoliškega akademskega društvu >Zurje< in član Slovenskega kat. akad. starešinstva gospod Matija Ljubša, kurat v pokoju. Pogreb bo v torek ob 14 pojioldne iz farm cerkve nn katoliško pokopališče. Sv. stolica odstavila 2 profesorja zaradi potuhe nar. socializmu Munchen, 11. nov. Tg. Katoliška vseučiliškt profesorja na bogoslovni iakultcti v Braunsbergu, dr. Kari Eschweiler in dr. Barion, sta bila po nalogu sv. stolice odstavljena, ker sta se v zadnjih mesecih preveč v javnosti zavzemala za neke vrste »nemški narodni katolicizem«. Posebno sc je profesor dr. Eschvveiler odlikoval kot zagovornik prilagoditve katolištva z narodnim socializmom ter kot zagovornik zakona o sterilizaciji. S tem, da je sv. stolica oba katoliška vseučiliška profesorja odstavila, je hotela le javno povedati, da odklanja vse, tudi najmanjše sledove narodnosocialističnih idej v notranjosti katolicizma. Katolištvo in narodni socializem si nasprotujeta na celi črti in med njima ni nobenega kompromisa. Delovanje obeli katoliških učenjakov, ki sc jima je pridružil še profesor dr. Lortz, je ustvarilo neznosno zmedo v katoliških vrstah Nemčije in je stroga odločitev sv. stolice učinkovala zelo blagodejno. gramu so bile iznešene vse grozote svetovne vojne, vse njeno faze. Nastopili so udeleženci vojne, ki so opisali strahotne slike mednarodnega klanja. Neposrednost teh izjav je dočaraht poslušalcem grmenje lopov, strojnih pušk, bomb in letal. Slišati je bilo tudi nekaj prizorov iz morskih bitk pred polotokom .liitlnndom, |iotapijiinje nemške flote pri Scapa Flovvu ter golgotsko izkrcanje britanske vojske v izredno težkih pogojih na Darda-nelah. Zelo zanimive so bile izjave sester Rdečega križa, ki so živo opisale trpljenje vojakov, ki so jih pobirale na bojnih poljanah. Znani vojni poročevalec Giblis je oj>isal v glavnih potezah doživljaje na raznih francoskih bojiščih, med drugim tudi prihod angleških čet. Program je končal s trenutki ob koncu vojne, ko so se 11. novembra vojaki vseh držav na svetu objeli in poljubovali, pozabljajoč vse vojne grozote. Ozadje odstopa dr. Nouackha Vendarle Heimwehr... Odpor katoličanov je prisilil do odstopa predsednika drž. sveta Dunaj, 11. okt. TG. Dunajčani še danes ne morejo razumeti, kako je prišlo do ostavke, ki jo je podal novoimenovani predsednik državnega sveta, najvišje politične ustanove v novi stanovski Avstriji., g. dr. Nouackh. Ponekod se je razširilo mnenje, da Nouackh ni bil cerkveno jioročen in da je njegovo imenovanje jx>vzročilo velik škandal v katoliških vrstah, kjer so voditelji izjavili, da ni treba kršč. stanovske države, ki jo naj vodijo ljudje, ki živijo v kričečem nasprotju s krščanskimi načeli družine in družbe. Ali naj konkubinariji vladajo krščansko stanovsko Avstrijo? so se ponekod izjavljali. Toda sedaj izgleda, da ta očitek ni pravičen in da je bil vzrok Nouackhove demisije članek, ki je izšel v glasilu Heitnvvehra pod naslovom Na poti v fašistično državo,« kjer pisec podčrtava dejstvo, da jo predsednik državnega zbora Nouackh stoodstoten heimwehrnvcc, da je potemtakem novoimenovani državni svet 10 odstotno v i«kah Ueiniwelira, ki koraka dosledno naprej do popolnega prevzema državne oblasti v svoje lastne roke. Nouackh sain odtehta tisto peščico krščanskih socialcev, ki da so se še vrinili v državni svet. Ta članek je vzbudil velikansko senzacijo v javnosti, ki je bila dozdaj mišljenja, da je Nouackh krščanski socialcc in n« himvvchrovec. V krščan-skosocialnih krogih jc nastalo razumljivo razburjenje, ki jo prisililo novoimenovanega predsednika, da se je rajši potegnil nazaj, kakor, da bi še po večal s svojo prisotnostjo napetost, ki itak žc vlad« mod krščanskimi socialci in ined llcimvvchrom v notranjosti patrijolične fronte. Za njegovega naslednika jc bil danes imenovan veleposestnik grof Hoyos. Duhovna skupnost Avstrije in Nemčije NQVi francoski ministrski predsednik Flandin med časnikarji Dunaj. 11. okt. TG. Nemški jKislanik von Papen, ki je zaključil svoje propagandno potovanje po Avstriji, je danes sprejel v poslopju nemškega poslaništva zastopnike inozemskega tiska, ki jim je izjavil, »da revolucija, ki spreobrača in spreminja svet, hitro napreduje. Mi smo zelo, zelo daleč od trajne trdnosti in moramo danes bolj kot kedaj poprej hiti pripravljeni, dn se borimo za to, da bo nemško ljudstvo, nemško pleme, nemški duh, obdržal svojo veljavo. Mi Nemci in Avstrijci imamo skupne naloge, ki jih moramo le skupno vršiti. Vam so povedali, da spada avstrijsko vprašanje k najvažnejšim vprašanjem, od katerih je odvisna srečna lmdočnost Evrope. Tudi jaz sem tega mnenja. A Vam so pripovedovali, da straši nad Evropo vpra- šanje Anschlussa. Jaz imain nalogo, da Vam povem, da zn nas Nemce iz Nemčije in za nemško vlado vprašanje Anschlussa ne obstoja. [Tega izraza nemška zunanja politika ne pozna, kakor tudi ne pozna organizacija avstrijskih narodnih socialistov. Nam jc glavno to. da ustvarimo duhovno skupnost Nemcev v Avstriji in v Nemčiji, dn obdržimo narodno edinstvo in sodelovanje duha, ki ustvarja in bogati skupno nemško kulturo. Vse drugo so za nas sporedna vprašanja. Mislim, da jc ni sile nc v Nemčiji, nc v Avstriji in nikjer na svetu, ki hi nam Nemcem v Nemčiji in Avstriji mogla zabraniti, da zgradimo enotno kulturno skupnost in zedinjenost nemškega ustvarjajočega genija, ki ho preosnoval Evropo in bo postal tvorec velike svetovne kulture v bodočnosti.« Prosvetni stiki med Ljubljano in Mariborom Razstava mariborskih umetnikov, združenih v klubu »Brazda«, ki se je danes na slovesen n n rin odprla v Jakopičevem paviljonu, pomenja /.u obe mesti, tako za Ljubljano, kukor tudi zu Maribor, lep in pomemben kulturni dogodek, saj s(> se nu Ui način učvrstile umetniške in duhov ne vezi mod olbema slovenskima mestoma. Navzočnost Številnih odličnikov pri otvoritvi daje temu šc poseben poudarek. Pri otvoritvi, ki je bila danes i»b II. so se zbrali med drugimi: zastopnik pokrovitelja razstave pomočnika bana dr. Pirkmnjcijn prosv. šef prof. Josip Bre/.nik, dalj«' ljubljanski župan dr. Puc, go-s|>a ministrova dr. Novakova, višjj državni pravdnik dr. Grasselli. finančni ravnatelj dr. Valjavec, senator dr. Rožič, skoraj vsi ljubljanski umetniki s predsednikom svojega društva prof. G. A. Kosom in seniorjetn mojstrom Jakopičem ter drugo odlično gospodo. Mariborske umetnike sta zastopala Karel Jirak in Anton Trstenjak. Mesto zadržanega predsednika Narodne galerije dr. VVindischerjn je zbrano gospodo pozi Ira vil prof. dr Fran Štele, ki je izvajal: »V prijetno dolžlHist si štejem, dn v imenu Narodne galerije kot oskrbovulke tega paviljona prisrčno pozdravim mariborske slikarje, ki so pod naslovom »BrazdtK pod protektorutoin gos|>oda podbana priredili današnjo razstavo. Dejstvo, da nastopa danes v središču slovenskega kulturnega življenja kar cela, svojih ciljev si svesta skupina mariborskih slikarjev, je tem bolj razveseljivo, ker se je malo pred vojno že kur zdelo, da bo Maribor kot slovansko kulturno žarišče kmalu odmrl. Zadnjih petnajst let življenja lega važnega obmejnega mesta pa nas ni prepričalo sumo, da je znalo ohraniti to, kar so v Zgodovinskem društvu v najbolj neugodnih razmerah osredotočili najbolj idealni slovenski kulturni delavci takratne štajerske, ampak, da ima to mesto tudi izredno ambicijo, postati ugledno kulturno središče nu skrajni severni meji naše države. Prav posebno sc mi zdi dejstvo, da kaže to izrazito obmejno trgovsko središče predvsem žel jo. da |>ostn-ne metropola slovenske duhovne kulture. Muzejsko in Zgodovinsko društvo, Banovinski arhiv, študijska knjižnica, Mestni muzej in z vsemi tein| tako ozko zvezani Časopis za zgodovino in narodopisje« postajajo zavodi in ustanove, ki tekmujejo z najboljšimi v Jugoslaviji. Poleg njih pa sta prav področji besedne in slikarske umetnosti tisti, kjer vseh teh petnajst let čutimo, kako sc sunkoma uveljavlja zelja po samostojnem življenju in izražanju. Zadnji čas jc, da Ljubl jana prizmi tc napore in poišče |>oi do bolj živahne izmenjave kulturnih uspehov mod občini središči. Razstava »Brazde« naj bo samo uspešen začetek! Razstavo je vzeli pod zaščito zaslužni po-vpeševatclj kulturnih stremljenj na naši severni meji gospod podban dr. Pirkmajer, čigar z.u-etiupnika v imenu Narodne galerije toplo |>o-zdraviin in ga prosim, dn jo odpre!« Prečital je nato šc toplo pozdravno brzojavko zadržanega dr. Windischerja. G. Karel Jirak sc jc nato zahvalil podbanu za pokroviteljstvo, dr. Steletu pa pozdravne besede in ravnatelju Zormanu za skrb in vnetno, s katero je prevzel aranžman te prireditve. -V obmejnem Mariboru imamo nnlogo. propagirati našo narodn umetnost, zato nam je moral- Razstava mariborskega umetniškega kluba „Brazda" na in gmotna podpora odločujočih ljubljanskih činiteljev zažefjenn in tudi potrebna. Dobro bi bilo. da bi gospodje tovariši vsaj vsako leto v močnih skupinah razstavili v Mariboru, ker je ravno ob meji vsaka kulturna prireditev velike važnosti.« Prosvetni šef prof. Breznik jc opravičil g. podbana, nato pa imel primeren govor o pomenu umetnosti in proglasil razstavo zn odprto. Občinstvo si jc nato ogledalo razstavo. Razstava jc zelo bogata in obsežna, saj obsega okoli 1!V) umetnin. Razstavljajo slikarji: .Anton Gvajc, ki ima svoj lasten oddelek v paviljonu in ki je razstavil največ, dalje Karel Jirak, Ivan Kos, France Košir, Albert Sirk in Anton Trstenjak. Občinstvu, med katerim so bili tudi strokovnjaki likovne umetnosti, so nekatere umetnine zelo ugajale ter «o mariborskim umetnikom čestitali. Izdan jc tudi katalog z nekaj posrečenimi reprodukcijami razstavljenih umetnin. Občinstvu obisk rezstavr toplo priporočamo. — Poseben strokovni tečaj za hotelsko obrato-vodstvo Vam nudi možnost, da ®i izpopolnite svojo izobrazbo in da si pridobite potrebno usposobljenost za službe v pogo«tinskih obratovalnicah kot pisarniška moč, blagajničarka, portir, knjigovodja, ekonom, upravitelj itd. — Začetek tečaja 20. t. m. Vsa pojasnila daje Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni Irg 2/11. Pot mitiarde Din je poneveril Država plačuje podjetju 4 krat več, kot je sprejela Rciicu, II. nov. o. Tukaj so danes odkrili ogromen korupcijski škandal, ki gre v stotine milijonov frankov. Zapletenih jc mnogo višjih uradnikov ministrstvu javnih del. V Rouenu je ministrstvo del že nekaj lei rlokončnv nlo regulacijo Seiue in pristanišča. Zn to regulacijo je bilo predvidenih izdatkov za 2 milijardi frankov. Sedaj je pu nadzorna komisija ugotovila, da so uradniki samo 1111 papirju dobavljali razni materijal in pri tem oškodovali državo za vei' kakor 100 mil.jollov frankov. Policija i" dane" izvedbi že več aretacij. Pariz. 11. novembru. AA. I Tava- poroča iz, Ivouenn. da je v tumošnjeni listu Journal de liouen izšlo podrobno poročilo o finančnem škandalu v Rouenu. Kaže, da gre za velike zlorabe nekega velikega stavbnega podjetja. Država je oškodovana za 120 milijonov frankov. Podjetje bi moralo naročiti materijjal ni velike pristaniške naprave na spodnji Seiui in izvršiti Se druga državna dela. Dosedaj so ugotovili, da je podjetje navedlo ogromne količine gradiva, ki pa ga ni dobavilo. Država je podjetju plačala zneske v štirikrat večje količine materijula, kakor jih jc , resnici naročila. XemčS?a se vrne v ZN Mariborski drobiž London. 11. nov. c. Hitlerjev odposlanec von Ribbentrop bo jutri sprejet pri ministru Edemi. Londonsko časopisje je zelo začudeno nad dejstvom. dn je Ribbentropu uspelo, že v nekaj dneh izposlovali tn sestanek, dasi je pred dnevi, ko j prišel v London izjavljal, da je prišel povsem zu ■sebno. Zato zakliuc-uje časopisje še naprej in trdi. da je položaj že toliko razčiščen, da bo Nemčija v najkrajšem času zaprosila za zopetni vsprejem v Društvo narodov, če ji Anglija izposluje popolno enakopravnost v oboroževanju. Ker načelna izjava velesil v tem smislu že obstoja, bi sedaj Anglija izvedla le tehnično plat priprav, kar bi se doseglo s pogajanji običajnim diploniatičnini polom, ki bi jih izvedla Anglija. 4500 delavcev stavka Ronen, II. nov. c. Tukaj jc datu> izbruhnil velik mezdni spor v tekstilni industriji. Vsi tekstilni delavci so se danes zbrali pred borzo delo in sklenili, dn začno takoj s stavko. V stavko je stopilo do seduj 4500 delavcev. Todu to stavkovno gibun.je sc silno tinglo širi tudi na druge industrije, ker sc jc položaj delavstva zadnji čas v Franciji tnko poslabšal, da delavstvo komaj čaka. kako dati duška svoji nezadovoljnosti. Tako bo jutri stopilo še neknj tisoč drugih delavcev i/ drugih industrij v enodnevno siin-patizersko stavko. Dunij, 11. nov. c. Mednarodno nogometna tekma Avstrija : Švica je končala s 3 : 0. Berlin, 11, nov b. V članku svojega rimskega poročevalca pravi Berliner Borsen Zeitung«, da razgovori med Gombosom in Mvissolinijem niso rodili nikakega konkretnega rezultata. Odpuščeni kaznjenec ukradel 210.000 Din Te dni ie splitska policija opazila v Splitu, da neki sumljiv človek na debelo zapravlja velike vsote denarja za nepotrebne in luksusne stvari, Je več pa z dvomljivimi ženskami in s pijančevanjem. Splitska policija je ugotovila, da gre za 36-lc-tnega Blaža Bajiča Markova, ki je bil 2. novembra t. 1. odpuščen iz kaznilnice v Gospiču, kjer je odsedel dve leti kazni zaradi vlomov. Policija ie bila takoj prepričana, da ta denar, ki ga Bajič zapravlja, ne more biti njegov, temveč da mora izvirati ali od raznih prejšnjih vlomov ali pa od kakšnega novega, ki ga je predrznež izvršil takoj, ko je bil izpuščen iz zapora. V dalmatinski vasi Trilju so orožniki 6. t. m. Bajiča prijeli. Bajič je izjavil, da je 2. t. m. odšel iz zapora in da od tedaj dalje nekoliko popiva. Pri njem so našli 2000 Din, o katerih je trdil, da izvirajo od prejšnjih plenov ter da jih ie skril na varnem kraju. Policija je pa ugotovila, da ie Bajič bil tudi doma pri svoji družini v vasi Vojniču. Ima namreč ženo in šest otrok. Polocija je na njegovem domu napravila hišno preiskavo ter zaslišala njegovo ženo, ki ie ko-nčno preplašena izročila policiji denar, katerega ji je izročil njen mož. Bilo je to v našem denarju 70.000 Din, 1580 dolarjev in 6 avstrijskih cekinov po 20 zlatih kron. Ko so Bajiča na podlagi te najdbe zaslišali, je priznal, da je ukradel gostilničarju Iliji Poliču v Gospiču 95.000 Din, 6 cekinov in 1600 dolarjev. Povedal ie, da je bil v zaporu dobrega vedenja in da je zato večkrat smel v mesto. V Poličevi gostilni je. opazil, da gostilničar večkrat prinese znatne vsote iz kleti in ie takoi zasnoval vlom v njegovo klel. Ko ie bil 2. t. m. odpuščen iz zapora, je še isto noč vlomil v Poličevo klet ter našel v njei gumijast kovčeg, poln denarja. Iz njega pa je odnesel samo omenjeni znesek, ostalo je pustil. Temu vlomu bi morda nikdar ne našli krivca, da ni izdalo Bajiča njegovo razkošno živ-i)enje. Bajič se je namreč takoj elegantno oblekel, ki kupil zlato uro in verižico, nato pa pričel popivati in se zabavati z dvomljivimi ženskami, katere je tudi znatno obdaril. Splitska policija še nadaljuje preiskavo o tem tako hitro obogatelem odpuščenem kaznjencu. Maribor. 11. novembra. Martinovanje ... Za Maribor in njegovo vinsko zaledje eden najznačilnejših praznikov — god škofa sv. Martina, ki krščuje vinski mošt in ga izpreminja v plemenito vilice. Vinorodni kraji častijo tega svetnika po starodavnih običajih. Martinovanje se začenja zjutraj, ko na vse zgodaj še pred službo božjo hitijo gospodarji v vinske hrame ter se vračajo s s steklenicami vinskega mošta, ki ga duhovnik pri • v. maši blagoslavlja. S tem blagoslovljenim vinom kršenje potem gospodar vse sode in tako dotedanji vinski moSt izpreminja v vino. Končuje sc pa zvečer s praznovanjem ob gosji pečenki in bokalu novega. — V mestu poznamo od teh običajev samo zadnje dejanje — večerno praznovanje. Druga leta se je v Mariboru obhajalo slovesno. Vsaka gostilna je prirejala martinovanje z gosjo pojedino, ob podaljšani |>olicijski uri je trajalo veselje do jutra. — Letos pa je minil god sv. Martina skoro neopaženo. Nobenih tiskanih in pisanih lepakov, ki so vabili lani z vseh plotov v mestu in okolici na martinovanje, nikjer prešernega veselja in pa prekomernega pijančevanja. Tiho, kakor je v žalostnem času. ki nas je zatekel, dostojno, je minilo Martinovo godovanje. Le pri slalnih omizjih so se zbirali zvečer ljubitelji vinske kapljice ter g strokovnjaškimi obrazi preskušali novo letošnje vitice, ki- je tnko, kakor ga že dolgo nismo dočakali. Tiha je bila ta proslava slavnostnega dogodka, prinesla nam je pa le, kakor druga leta — krst novega vina. ★ tfmrt vrlega moža. V včerajšnjem »Slovencu« smo kratko javili, da je v bolnišnici umrl kaznil-niški paznik g. Alojz I.ongino. Umrl je po nevarni operaciji v starosti 52 let. S pokojnikom lega v prerani grob značajen mož, kakor jih je malo med nami. Bil je nad 28 let v službi, ves čas kot paznik v mariborski kaznilnici ter je bil sedaj med najstarejšimi uslužbenci kaznilnice. Od najnižje stopnje se je povzpel do najvišjega pazniškega mesta. Bil ,je priljubljen pri predpostavljenih in tovariših, pa tudi pri nesrečnih stanovalcih kaznilnice, katerim je bil pravičen in skrben nadzornik. V življenju je vedno izpričeval svojo trdno katoliško zavednost. Bil je dolgoleten naročnik •Slovenca". Vrlega moža bomo položili k večnemu počitku jutri v ponedeljek ob 4 popoldne iz mrtvašnico mestnega pokopališča na Pobrežju. Svetila nm večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. Motociklist podrl starčka. Na Aleksandrovi cesti se je sinoči zaletel neki motociklist v priletnega Martina Rečnika in ga podrl na tla. Starček je zadobil pri tem nevarne poškodbe po celem telesu. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Dva požarna alarma. Kar dvoje nevarnih požarov se je obetalo Mariboru, pa sta obe nevarnosti k sreči potekli brez posledic. V tovarni Pongg v Melju je nastal ogenj, ki so ga tovarniški delavci še pred prihodom gasilcev sami pogasili. V Cvetlični ulici so se vnele v Supančevi hiši saje. Ogenj iz dimnika pa je v temni noči ožaril nebo, da so ljudje mislili, da gori Thotnova tovarna svile. Radi tega so mariborski požarniki zdrveli v Cvetlično z. vsemi svojimi lnotorkamii in Ma-gyrusovo leslvo, pa so se kmalu vrnili zopet nazaj. Tako naokrog Te dni sem bral v nekem časopisu, da žive najstarejši ljudje na Kavkazu. Tako je bilo tiskano - če je pa to tudi res, je pa drugo vprašanje. Jaz ne vem, kje je tisti Kavkaz: vem samo za Šmarno •»oro pri Ljubljani in vem tudi, da stoji nn vrhu Šmarne gore cerkvica, ker sem jo sam videl s Po-savja. Tudi Karpate poznam; to je tisto hribovje, kjer je bila na eni strani vojska, na drugi sem bil pa jaz; o Kavkazu pa ne vem drugega povedati, kakor da je bila na zemljevidu tam, kjer je bilo z,apisano "Kavkaz«, precej velika temnorjava lisa. Gospod profesor so rekli, da pomeni taka barva na zemljevidu »hribovje«, meni se je pa zdelo, da je nekdo na mojem zemljevidu polil nekoliko črne kave. Najstarejši ljudje pa. po mojem, ne žive na Kavkazu — kaj pa naj počno tam v tistih bregovih? — ampak v Ljubljani! Sicer pa: Kaj pa se to pravi, najstarejši ljudje? Nekje sem bral, da je pravica mladosti, da uganja neumnosti, stari ljudje so pa sitni do ne-z.nosnosli, še bolj kakor tisti bolniki, ki sami ne vedo, kaj jim je, če jim je splah kaj. Sitnarenje in iodrnanjc je torej pravica ali pa znak starosti — ali pa so ljudje »stari«, ker so sitni? Meni ee zdi drugo bolj verjetno in če je. to res, so Ljubljančani broz. dvoma najbolj »stari« ljudje na svetu, čeprav ne žive na Kavkazu, ampak v Ljubljani. V tem »žiru naj se mladostno-čili in sveži Maribor pred Ljubljano kar skrije! Prosim vas, nli veste, kaj je ljubljanska »md-ra«? To je sitnež, posebne vrste sitnež, in »star« bolj kakor zemlja. Taka ljubljanska mora gre za človekom kakor njegova lastna senca. Greš v gostilno iskat razvedrila — še »dober dan< ne uteg- neš reči, pa ti že čepi mora zu vratom in le ne izpusti več! Mora hoče vedeti vse; še več, kakor najstrožji policaj: kdo si, kaj si, koliko zaslužiš. Oženjen ali samec? Otrok koliko? Tvoj oče? Mati? Bratje, sestre? No, pa vse to še ne bi bilo tako hudo. Najhujše šele pride, če začne mora pripovedovati o sebi! To je zgodovina celega človeškega rodu, od očcia Adama pa do danes. Potem pride na vrsto želodec in vse, kar je ž njim v zvezi, kajti za svetovno zgodovino je silno važno vedeti, če mora večerja vsak dan samo enkrat ali pa trikrat ali pa če sploh ne večerja! Potem pride na vrsto »politika* — vsaka ljubljanska mora jc največji politik: da, če bi on bil minister! Slede davki — sezi v žep in daj inOri dinar, tak revček je, ker so ga slekli do kože... Da se mora ljubljanska m6ra obregnil: tudi ob gospoda župana, se razume kar samoposebi: če hodi gospod župan peš, mu ni prav, ker se to vendar ne spodobi za tako visokega gospoda; če pa se pelje z avtomobilom, gospod župan namreč, ne m6ra, tudi ni prav. ker je to brezvestno zapravljanje in potrata in rav^ipnost — in mora hinavsko zavije oči proli nebu in pomiki j p reveže, ker ne dobe dovolj podpore... Ljubljanska mora — to je koncentrirana sitnost, in ti sitneži so najhujši »Starci«, čeprav še ne tlačijo ljubljanske zemlje posebno dolgo. Rešiti se jih pa ne moreš drugače, kakor da pobegneš pred njimi v — samoto. V samoti človek vsaj sam za sebe lahko sitnari, da ne nadleguje drugih. Za samoto je najbližja ljubljanska okolica ustvarjena kakor nalašč, zlasti ob lepih nedeljah, ko menda vsi ljubljanski mladci in starci mesto za-puste in se raztepe.jo nekaj v hribe, nekaj na hribe, nekaj pod hribe, nekaj jih pa kar po dolinah ostane. Vse je mirno, tiho in lepo: samo veverico skačejo z veje na ve.io in tiči gledajo, če bo padla kam kakšna drobtina — ti pa se vsedeš ali ležeš v travo, zatisneš ofci in pustiš, naj sc vrte možgani, kakor se jim ljubi: nobena ljubljanska m6ra te ne moti ... Pa so se mi enkrat znvrteli moji možgani, kolikor jili je še, tako, da sem se spomnil na — 6veto pismo. Te knjige »moderni« ljudje ne obrajtajo posebno, ker ni v njej nič ljubezenskih pustolovščin napisanih, pa niti priprosta »brhka natakarica« ni omenjena v nji, kar je neodpustljiv greh, ko vendar vsi vemo, kako važno vlogo igrajo baš brhke natakarice v našem slovstvu. So pa v teh starih knjigah stvari, preko katerih še vsa moderna znanost ni prišla in tudi ne bo še prišla tako kmalu in zato jaz v te knjige včasih prav rad pogledam; se splača. Ko sem tako mirno ležal v travi, sem se spomnil, da sloji tam zapisano, da je bilo v začetku na svetu vse pusto in prazno in da je bila vsepovsod sama zmešnjava, da nikoli take. Meni to ni šlo prav skupaj: kakšna zmešnjava pa naj bi lo bila? Mislim in gruntam — pa se mi je zasvetilo: To je morala biti pristna ljubljanska zmešnjava in Mojzes, ki je tisto knjigo pisal, je bil brez dvoma Ljubljančan, nc pa Žid! Samo tega nisem pogrun-lal, č,e jc bil Mojzes tudi — m6ra, pa to menda ni bil, ker nič ne čenča, ampak vse prav lepo in na kratko pripoveduje. Ce pa je bil Mojzes Ljubi,jan-čnn. potem mora biti Ljubljana ninooo starejša, kakor pa jc Maribor. S hribčka v ljubljanski okolici sem korakal proti večeru v mesto nazaj. »Zmešnjava«, »zmešnjava — tako mi je vedno šlo po glavi. Ali je imel Mojzes prav? Kaj pa, če se je Mojzes zmotil? Ne, zmešnjava, kakor jo mi razumemo, io v začetku ni moglo biti — ampak kaj? Prav gotovo nekaj takšnega, kar zmešnjavo delti, lo pa je Mojzes prezrl. A kaj naj hi to bilo? Stopil sem na senčnat vrt in brhka natakarica; — človek »e teh nesreč, oziroma sreč. za slo- Proračuni Delavskih zbornic Belgrad, 11. nov. m. V tukajšnji Delavski zbornici je bila danes dopoldne konferenca vseh tajnikov vseh delavskih zbornic v državi zaradi okrožnega razpisa ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, s katerim to ministrstvo zahteva, da naj se proračuni vseh delavskih zbornic v državi znižajo za najmanj 10 odstotkov. Proračun Delavske zbornice v Ljubljani znaša, kakor znano, 2 milijona dinarjev. Če bi se postopalo v smislu zahteve ministrstva socijalne politike, bi bil obstoj Delavske zbornice za Slovenijo v sedanjem obsegu po zagotovilu merodajnih progov ogrožen. Ljubljansko delavsko zbornico je zastopal tajnik Filip Uratnik. Tajniki vseh delavskih zbornic bodo jutri zaprosili za sprejem pri ministru za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Novaku, kateremu bodo pojasnili svoje stališče. Belgrad, 11. nov. m. V tukajšnji Delavski zbornici je bila danes tudi druga konferenca, na kateri se je pretresalo vprašanie službene pragmatike za uradništvo delavskih zbornic. Delavsko zbornico z.a Slovenijo je na tej konferenci zastopal Died-sednik Alojzij Sedej. Ljubljanska kronika Ljubljana, 11. novembra. V dvorani OUZIJ je bil danes izredni občni zbor Zdravniške zbornice, ki so se ga udeležili kar v največjem številu zdravniki iz vse banovine, lako, da je biln prostorna dvorana nabito polna. Občni zbor jo vodil predsednik dr. Alija Košir. Na dnevnem redu so bile razne važne stanovske zadeve, kakor obdavčitev zdravnikov, vprašanje, ali so zdravniki bolniških blagajn uslužbenci ali pa naj se smatra ta služba za zasebno prakso, itd. Zborovanje je bilo zelo burno. Časopisni poročevalci na to zborovanje niso imeli dostopa. Danes je bila Martinova nedelja. Poznala se je kvečjemu po tem, da je bila pri bolj srečnih družinah in na jedilnih listih v javnih lokalih perutnina, po stari tradiciji navadno gos, pa tudi purani, race in drugo. Večina prebivalstva pa ve za te dobrote le še iz spomina. Deževno vreme, ki je preprečilo izlete, in pa stiska v žepih sta letošnje martinovanjsko razpoloženje inočno pokvarili ... Snoči je gostoval v ljubljanski operi francoski tenorist Andre Burdino, ki je v francoščini pel vlogo kavalirja des Grieux v Massenetovi operi Manon. G. Burdino bi imel gostovati v Ljubljani že junija, pa je bilo tedaj gostovanje preloženo na november. Gledališče zaradi visokih cen za Ljubljano ni bilo popolnoma zasedeno. G. Burdino je pevec dobrih kvalitet in si je tudi igralsko takoj osvojil občinstvo, ki mu je toplo aplavdi-ralo. Pri predstavi se je posebno odlikovala tudi gospa Gjungjenac. Nekaj nenavadnega je bilo danes ob 11 dopoldne v ljubljanskem dramskem gledališču. Slara navada je, da so vse premijere zvečer. Premiiera »Snegulčice« pa je bila danes ob 11 dopoldne. Redkokdaj ali pa še nikoli ni bilo dramsko gledališče tako napolnjeno, kakor je bilo danes dopoldne. Vse lože polne, na vsakem parternem, balkonskem in galerijskem sedežu pa po ena mamica z malčkom v naročju. Otroci so bili seveda polni navdušenja nad zgodbo o Snegulčici ter je bilo vse gledališče ves čas kakor pisan roj priprost* in živahne otroške radosti ter zadovoljstva mater nad veseljem svojih otrok. Igro je režiral profesor Šest. Med silnim navalom mladine v dramsko gledališče se je ponesrečila dopoldne 18 letna dijakinja Hilda Vrtačnik s Tržaške ceste 19. Padla je po stopnicah in dobila resne notranje poškodbe. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. — Z vročo kavo se je davi polila dveletna zidarjeva hči Marta Singust iz Novih Jarš. Dobila je nevarne opekline po vsem telesu. — V Steljišču pri Moravčah v kamniškem okraju je nekdo napadel 30 letnega zidarja Franca Dermoto in ga z nožem ranil v rebra. — V vasi Gabrovici pri Lukovici je med pretepom nekdo vrgel 48 letnemu dninarju Ivanu Koncilji nekakšno snov v oči, ki ga je začasno oslepila. V nevarnosti je posebno desno oko. — Danes popoldne ie na Rakovniku padel z neke deske 10 letni Franc Kravanja z Galjevice 28. Pri padcu mu je kos lesa predrl leva meča. Ljubljanska policija je imela danes precej gostov, seveda ne prostovoljnih. Po večini so bili to samo brezdomci, ki so bili skoraj vsi že vajeni zaporov iu drugih s policijo zvezanih stvari. Neki brezposelni mladenič je bil prijet, ker je v petek ukradel trgovcu Jelačinu na Emonski cesti 30 kg riža in 30 praznili steklenic, trgovcu Vovku na Reeljevi cesti pa 7 kg masla. Oboje je naglo, še isti dan. prodal drugim trgovcem. Mladenič je obe tatvini gladko priznal in povedal izgovor: »V stiski sem.. .< Gospa: s-Pepca, poglejte v gostilno, ali je moj moz tam!« Služkinja: »Pogledala sem že po veeh mizah, loda ni ga bilo.« Gospa: »Ali ste pogledali tudi pod mizo?< vensko slovstvo res ne more otresti — mi je prinesla zaželjeno mero piva — tej pijači pravijo Du-najčani »Fensterscbwitz«. Nedaleč od mene so pa sedeli trije možakarji — m3re, kajpak. Pa začne neka mora nekaj razlagati, a pri tej priliki je. padla tudi beseda »korito«. Jaz sem bil rešen — tako vesel sem postal, da bi bil m6ro najrajši poljubil, pa je bil mož pod nosom preveč brkat. »Da — tako je, Mojzes se je. zmotit, prav gotovo se je zmotit; pravilno bi bil moral zapisati: v začetku je bilo korito! Vsa zmešnjava prihaja od korita!« Korito je tista glavna »ideja«, okoli katere se suče vsa svetovna, torej tudi vsa ljubljanska zgodovina, ki je najbolj svetovna. Kako lepo bi Ljubljančani lahko živeli, če ne bi bilo korit! Nič prepirov ne bi bilo in nobene jeze in vs; bi bili veseli in srečni in zadovoljni in — večno mladi. Korito nam jc pa prineslo samo večne prepire in zdraho in vso sitnost in mfačnost na obraze, zato smo pa nam je pa prineslo samo večne prepire in zdražbe Je že imel prav Mojzes: v začetku je bila zmešnjava! Za Ljubljano pa je treba dodati: v začetku sta bila korito in — ntflra! — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bo lečin lahno izpraznjenje črev vseh neore* bavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pn moških, ženskah in tudi otrocih. Od Soče če« Žilo Kraji, 1ci ne smemo pozabiti, da so slovenski ™ ■ ' "P ; . w • ..... 'jf* ^ -db. . lihi lir m V A,/-"*!? " .i 1 -V : ' AL BEL <• . ^mm-r mm tj >( -»~ ■ r- 1 .-'•. 1 v* • ^ / V V' | % ... iSpšL: : .... Pft^i 4 i" . . 1 .;■ sfj / ■ ' pf®*' : ' .-j : MjP^ * lik':.* ; : i*r «. •■» . 'v*; 1 — 1 ■ ■" #v.\>-mv, 'V*-. ■ ■"■Jr:. :•:'• iti . ■i^SBm J..,..;.". \r---l-' §|||t .... . vpVf' ''' v V - w . <•, . $$ " i 1 JPISS^ ip * iz ■ ilillii m< Kobarid Preohret v avstrijski manjšinski nnlftfflff ^ Slovenska manjšina na Koroškem pUllIIHI • dobi posebnega komisarja Dunaj, začetkom novembra 1934. Prvega novembra tega leta je bilo v Avstriji končano eno glavnih poglavij onega dela, ki ga je započel modri Seipl, ga nadaljeval in žrtvoval zanj lastno kri pokojni Dollfuss ter ga vsaj formelno privedel do veljave sedanji kancler dr, Schuschnigg. Začelo sc je v avstrijskem notranje-političnem življenju novo poglavje. V veljavo je stopila nova ustava s svojim avtoritativnim principom in stanovsko ureditvijo. Pri tem so poizkusili vpošlevati principe papeževe enciklike: Quadragesimo anno. Osnovno krščansko načelo jc, da so vsi ljudje enakopravni, enako tudi vsi narodi. Praktično pomeni to za Avstrijo: enako pravico, kakor jo ima nemški avstrijski narod, ima tudi vsaka avstrijska narodnostna manjšina, torej tudi slovenska manjšina na Koroškem. V ustavi sami ni videti za koroško manjšino nikakega izboljšanja; iz prejšnje ustave jc vzeto, da se s proglasitvijo nemškega jezika kot državnega jezika nc krati pravic, podeljenih jezikovnim manjšinam in da ostanejo v veljavi St. Germain-*ke določbe o zaščiti manjšinskih pravic. Dasi j« torej ostalo tudi v novi ustavi glede postopanja z manjšinami pri istih določbah in torej ni bilo pričakovati nikakega preokreta v avstrijski manjšinski politiki, se zadnje čase vendarle opaža, da je jela avstrijska državna uprava posvečati ko-roSki slovenski manjšini malo več pozornosti. Morda je k temu znatno pripomogel tudi julijski puč, ko so se vladni krogi mogli prepričati o skrajni lojalnosti in korektnosti slovenske koroške manjšine; vsekakor je celovška deželna vlada in potom nje tudi zvezna, začela tretirati koroško manjšino — vsaj tak vtis dobi povprečen opazovalec — z malo pravičnejšega stališča, kakor do sedaj. Značilne so v tej zvezi tudi besede, ki jih je Se pred nedavnim izjavil koroški deželni glavar general Hiilgerth zastopniku slovenske manjšine: »Die Minderheitsfrage wird einmal angesehnitten werden miissen.« Zanimivo je, da baš deželni glavar — dasi svoj čas vrhovni poveljnik koroških obrambnih čet — kaže sedaj za pravilnejšo rešitev manjšinskega vprašanja še dokaj razumevanja; zdi se, da je pred vsem njegova zasluga, da so koroški Slovenci v novem gospodarskem svetu dobili dva zastopnika, dasi je znano, da je prvotni predlog, ki ga je stavila preko domovinske fronte (Vaterlandische Frontj deželnemu glavarju kmet-s.ka zveza (Bauernbund), predvideval samo enega zastopnika. Dejstvo je namreč, da imajo koroški Slovenci glasom zadnjih kmečkozborskih volitev organiziranih v svoji kmetski zvezi nad 20% volilnih upravičencev in jim pripadata torej po vsej pravici dva zastopnika v gospodarskem svetu. Iz raznih znakov se da sklepati, da je končno državna uprava le uvidela, da je treba živeti e koroško manjšino v nekem znosljivem razmerju. Eden teh znakov je vest, ki se uporno vzdržuje, da namerava avstrijska vlada dati koroški slovenski manjšini posebnega zastopnika, tzv. »Minder-heitskommissar«. Ta »manjšinski komisar« naj bi bil posrednik med koroško manjšino in avstrijsko državno upravo. Ni še znano, s kakimi pravicami bo zvezana funkcija tega komisarja, vendar po- meni ta korak avstrijske vlade, ako ga res izvede, na vsak način zboljšanje sožitja s koroško manjšino. Odločilno jc pri tem tudi vprašanje, kdo bo imenovan kot komisar. Na vsak način mora biti — ako naj bo res zastopnik manjšine — to oseba, ki uživa popolno zaupanje narodne manjšine. Bilo bi gotovo za manjšino brezpomembno, ako ji vlada postavi komisarja, ki manjšinskih razmer na Koroškem ne pozna in nc uživa zaupanja manjšine. Taka oseba bi nc mogla zastopati interesov koroškega ljudstva. Mislimo, da je edino pravilno, čc sc vprašanje osebe novega komisarja reši sporazumno z narodno manjšino, če že ne izrecno na njen predlog. Opazujoč koroške manjšinske razmere tudi nc smemo prezreti članka, ki ga je prinesel oficielni glasnik koroške deželne vlade »Karntner Tag-blatt« na uvodnem mestu 10. oktobra ob priliki 14 letnice plebiscita. Članek ugotavlja, da so razmere na Koroškem neurejene, da je l)udstvo nezadovoljno, da je prikrajšano na pravicah; izrecno povdarja, da ie »omirjenje dežele v tesni zvezi tudi z rešitvijo manjšinskega problema, kateremu se je doslef posvečalo vse premalo pozornosti Članek piše dalje dobesedno: »Koroški deželni zbor je 28. septembra 1920 v svečanem proglasu »zjavil, da mora biti slovenskim deželanom sedaj in vsak čas ohranjeno njihovo jezikovno in narodno svojstvo in da hoče nemška večina podpirati Slovence pri njihovem duševnem in gospodarskem razvoju ... Zaman so vprašanja, zakaj so ta važna vprašanja nerešena.« Uvodnik nadaljuje: »Osnovni državni temelji, po katerih hočemo urediti svoje javno življenje, so sc z nastopom našega kanclerja Dollfussa temeljito spremenili. Kot vodilni naj stoje preko vseh naredb, ki se snujejo, principi resnične pravičnosti in katoliške morale .., Čc hočemo res biti resnični in do temelja značajni katoliki in obenem izvršilci misije ljudskega pomirjenja v Avstriji, potem ne moremo imeti nobenega interesa na tem, da imamo na meji ljudsko skupino, ki je nezadovoljna.« Najznačilnejši je zaključek tega članka, kjer pravi: »-Mi slavimo 10. oktober kot praznik domovine. Toda on bo postal v resnici ko tak šele, ko bomo delo sprave dopolnili na v s e strani. Toliko jih je zablodilo, ko so v zaslepljenosti nedavno vstali proti svoji domovini. Ti naj najdejo zopet pot nazaj v domovinsko skupnost, o kateri nam današnji dan tako nujno govori. Toda tudi ono ljudsko skupino, ki že stoletja skupno z nami deli gorje in usodo domovine, je treba pomiriti in ji jc treba dati zadovoljstvo.« Priznati moramo, da takega pisanja doslej od strani avstrijskega tiska nismo bili vajeni, posebno ne od vladnega. Bližnja bodočnost bo dokazala, ali so besede celovškega vladnega lista iskrene, ali pa so pisane samo pod vplivom stiske, v kateri se Koroška nahaja. Članek sšim namreč na nekem mestu povdarja: »Zapeljani sodržavljani so vstali v deželi kot sovražniki, na mejah so stali bataljoni tujih držav...« 103 leta stara Tržačanha umrla Dn« 7. novembra jc v svoji hiši Via Ro-setti 28 v Trstu umrla gospa Ana Econoino, rojena Bogataj, katera je januarja 1. 1932 slavila 100 letnico svojega rojstva. Pokojua gospa je bila rojena 22. januarja 1. 1832 v Črnem vrhu nad Idrijo. V mladih letih je prišla, v Trst, kjer se je 26 let stara poročila z grškim tovarnarjem likerjev. Pamajott.i Economom, s katerim se jc nekaj let preselila tudi na Grško. Pozneje se je družina vrnila v Trst in tu ostala. Njeni otroci so bili vzgojeni seveda vsi v laškem duhu. Tnko je prišlo, da je njen vnuk tržaški slikar Avgio Orel, prepričan italijanski naciona- V Gorici je umrl nagle smrti 74 let stari Peter Favetti. To ime je znano v zgodovini italijanskega iredentizma na Goriškem. Njegov oče jc bil Carlo Favetti, veliki ireden-tist in zarotnik proti Avstriji. Njemu na čast so v Gorici že preti vojsko imenovali ulico. Sedaj umrli sin Peter jc stopal po stopinjah svojega očeta; poln bojnega duha. 2e ob pričetim vojske je bil interniran v taborišču z vso svojo družino. Meseca julija 1. 1915 so gn zaprli ter jc pred dunajskim vojaškim sodiščem bil obsojen nn 18 mesecev ječe. Njegova dva sinova sta pobegnila iz avstrijske armade. Sin ing. Gvido je kot poročnik italijanskih pijonirjev padel pri Sclcah 25. maja 1916. sin Jakob. porceniV za otroke od 6—8 let, ustanovljena po Mus-solinijevi želji in zamisli. Laški listi slave to misel, češ da jo genialna in originalna in da se je to zgodilo na željo staršev. Milijoni teh otrok bodo novo poroštvo italijanskemu narodu. Kaj pa otroci slovenskega naroda! Dajte še tem okušati ljubezen do jezika in rodn! Fašistični disciplinarni ukrepi. Pod tem na slovom poroča >11 Popolo di Trieste« od 8. novembru, dn je fašistična zveza sklenila objnviti: Zvezni tajnik je v svojem poročilu zahteval, zakaj niso vpisani spodaj imenovani. Med imenovanimi, ki jih navaja, so tudi Rudolf Faniger ir. Ajdovščine, Šinkovec Franc in Roš Hilarij od Sv. Lucije, Trpin Leopold iz Solkann, Kobnl Ivan iz Cola ter še več drugih, po večini slovenskih imen. Ali je to poziv, nnj se brž vpišejo, ali tudi grožnja, tega ne vemo. Vsekakor pu so metode '.disciplinarnih ukrepov, precej značilne. Ponarejevalci lir. Dne 7. t, m. so sodili tržaški sodniki štiri obtožence zaradi ponarejanja srebrnih lir. Meseca junija so oblasti dognale, da v hiši št. 11 vin Cologna nekdo ponareja in razpečava srebrne lire po 20 lir. Nenadna hišna preiskava je zaplenila mnogo inaterijala za iKinarejanje, vsled česar je bil aretiran ponarejevalec 35 let stari .Takoh Sironie in tudi 23 letni Peter Vidonič, kateri je Sironieu pomagal in mu dajal denar. Zaprli so tudi dve ženski Petronilo Ba rišič in Ivano Giaehelli, pri katerih je Si-ronič stanoval. Ženski sta bili oproščeni; Si-ronič je dobil 6 let ječe in 600(1 lir globe, Vidonič pa 4 lota ječe in 6000 lir globe. Tolminski Fašisti. V odboru fušja v Tolminu, kakor poročajo listi, so možje teh lo imen: Picelnini Spiridlone, Dasi Adolfo, Marsano Matico, Časna nego Adelghi, Sera fini Giuseppe. -— Po teh imenih bi človek sodil, da ni meti njimi nobenega domačina, ker domačini so sami Slovenci. Ker se je zoperstavil sodnima uradnikoma Bonaciniju in Cotiču, ki sta prišla rubit v njegovo hišo, je bil 13. oktobrn aretiran 31 letni Lovrenc Bric iz Potoka pri Dornbergu. Dne 6. novembra jo bil obsojen nu 10 mesecev zapora in ua vse stroške. Oblak se je utrgal 30. oktobrn ponoči nad goriško Furlanijo, nad kraji Versa, Romano, Moraro, Fratta, Mariano. Reka Idrija (nek daj obmejna reka ined Italijo in Avstrijo) ter potok Versa sta hudo narasla- Železnica mod Gorico in Korminom je biln v vodi. Stroge kazni ta žgnnjtkuhn. Pred goriškim sodiščem sta bila zaradi skrivne žganjekuhe obsto-jenn 33 letna Zora Gruden, poročena Grgič iz Gor-jnnskega, na 583 lir globe, in 43 letni Rajinund Ličar iz Čepovana na 3 mesece zapora ter 1500 lir globe. Ker sta skrivaj prenašali moko iz Jugoslavije sta bili obtoženi 75 let stara Marija Blažko iz Cola ter Rozina Černigoj. Starka je bila obsojena na 50 lir globe, Černigojku pa je bila oproščena. VSAKO JUTRO MLAJŠA Poizkusite še nocoi ta recept Po zaslugi nenavadne iznajdbe »c gubo lahko odstranijo, koži pa se vrne njena mladostna lepota. Znanosti je bilo že davno znano, da povzročajo gube pomanjkljaji gotovih življenjskih elementov kože. Te dragocena snovi pa se sedaj koži lahko vrnejo v obliki •Biocela«, presenetljivega produkta, ki g.i ie iznašel dunajski vscučilišni profesor dr. Stejskal. .Biocrl« je sedaj vsebovan t kremi Tokaton, hranilu za kožo, rožnate barve. Z uporabo te kreme se nagubana koža lahko spet hitro pomladi in uvela polt lahko postane sveža, svetla in mladostna. Poizkusite kremo Tokalon, hranilo za kožo z BiocJom še nocoj. Že jutri zjutraj boste opazili veliko izpremembo, čez din pa uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo, bele barve, ki nI mastna. Po enomesečni uporabi boste na videz vsaj za deset let mlajši. list, drugi vnuk Guido Pasoolati pa je bil celo italijanski vojni prostovoljec, kateri je padci na Krasu. Vsi italijanski listi sedaj zelo slave to staro Tržačanko. V dolgih kolonah popisujejo, kako jo vedno nosla na glavi črno ruto in kako z veseljem se je spominjala svojih mladih let in tedanjih razmer. Kaj pa jim je vse povedala, toga ne povedo; morda je povedala, da v Ornem vrhu nad Idrijo ne znajo drugega ko slovensko in tla so tudi v Trstu pred 100 leti skoro vsi govorili slovensko. Stari Tržačanki — rojeni Slovenki pu Bog daj svoj mir! alpinov, pa je bil ranjen. Po vojski se jc vrnil v Gorico, kjer je vneto nadaljeval nacionalistično delo in posebno pri volitvah ostro nastopal — seveda proti Slovencem, pozabljajoč, kaj sc pravi delati in trpeti za svobodo svojega naroda. Smrtna nesreča z avtomobilom. V noči od 3. na 4. novembra se jc na cesti Fara — Gradišče ob Soči vozil z motornim kolesom ravnatelj tržaške športne zvezo 34 letni Francesco Lissani. Nasproti mu je pripeljal avto, v katerem so je med drugimi vozil tudi sin fotografa Mnrege iz Gorice. Obe vozili sta se zadeli in Lissani je mrtev obležal. »I Halllla della Lupa« _ »Otroci vol-liuli"* to ic nova fašistična organizacija Angleški princ Jnrij (na levi) s svojima bratoma, prestolonaslednikom (v sredi) in z vojvodo Yorškim, se pelje v zgornjo zbornico, kjer je bil kot član slovesno umeščen. Ker je bil imenovan za vojvodo — dobil jc naslov vojvoda Kentski — je s tem dobil sedež in glasovalno pravic« v zgornji zbornici Goring - demon zračnih višav Sedanji pruski ministrski predsednik Goring je bil v svetovni vojni na tretjem mestu med nemškimi letalci, ki so sestrelili največ sovražnih letal Največjo slavo kot lctalcc v svetovni vojni si jc pridobil nemški lotalcc Manfrod v. Richthofen. Sestrelil je iz zraka nad 80 nasprotnikovih letal. Drugi za njim jc znani letalski akrobat Ernst tldet, ki gn imajo danes za največjega umetnika v zračnih višavah. Ta je zbil na tla 62 nasprotnih letal. Obadva sta bila kot vodji nemških zračnih eskadril strah in trepet sovražnikov. Takoj za njima pa pride Hermnnn Goring, sedanji pruski ministrski predsednik in eden najmočnejših stebrov Hitlerjevega tretjega car-stva. Goring je na listi nemških letalcev tretji; v teku svetovno vojne jc zbil na tla 39 francoskih, angleških in ameriških letal. V svojih spominih piše tudi o tem delu svojega življenja in opisuje na nekem mestu svoj najbolj napet, doživljaj v zraku: Ob solnčnem vzhodu je bil pred nami Lillc. Bilo jo jasno, da se je videlo v silne daljave. Bil je diven občutek, leteti pod jutranjim solncem. Za menoj je letelo 10 letal moje eskadrile. Bilo je to prvi dan potem, ko sc.ni postal njen vodja. Bili smo 1000 metrov visoko, ko smo leteli nad svojim ciljem. Doli na bojišču je divjala grozna bitka s topovi in minami. Naenkrat se je nad nami pojafrila angleška eskadrila 12 letal. Komaj stno jih videli. Bili so (o majhni srebrni aeroplani-lovci. Premeteno so se skrili in nns od zgoraj napadli. Bitku se je začela. Pazil som kakor lisica, ee ni kdo od mojih tovarišev v nevarnosti, in pomagal, kjer jc bilo treba. Tedaj sem opazil nad seboj nasprotnika, ki se mi je oprezno, pod vodstvom bleščečega solnca, bližal, da hj me obsul s pogubonosnim ognjeni svojih (Ivoh strojnic. Pustil sem ga, da ml jo približaI. Bil .ie taktično v boljšem položaju, toda jaz .sem imel boljši motor in ugodnejši geter. Kakor orel me je napadel. Baš na to sem čakal in kakor strela obrnil svoj aparat i.n gu usmeril naravnost nanj. Istočasno sem otvoril nanj ogenj i-z strojnic. Moral sem dobro nameriti cevi. kajti takoj si ji je začel izmikati, da bi ušel iz njenega dosega. Zdrvel jc mimo meno. jaz pa sem mu prišel za hrbet in spet odprl nanj ogenj. Začel sc je divji lov in manevriranje. Levo, desno, gori, doli, loopingi, viraže in vse inogoče akrobacije. Oba sva poskusa la, da bi prišla drugemu za hrbet ah drug nad drugega. Anglež jc sijajno letel. Videlo se jc, da je sposoben in premeten letalec. Jasno sem ga videl, sedečega v aparatu. Boj jc bil v popolnem razpletu. Ni kdo od naju ni hotel popustiti. Anglež je besno streljal name. Več krogel je udarilo v kabino tik meno. Tedaj sem naravnal svoj aparat kakor sveča ravno na Angleža iti pričel streljati. Tudi on jc dobil nekaj krogel v kabino. In naposled! Naglo se. jc' začel spuščati, da Ui mi pobegnil; Takoj sem svoj aparat postavil na glavo in strmoglavil za njim. Ponovno je začel krožiti, da bi ušel mojim kroglam. Še enkrat se je spustil v boj in mo poskusil napasti. Imel strni le Še malo patron, s katerimi sem moral varoc vati. S skrajno odločnostjo som ga napadel in iz bližine izpahi nanj devet .strelov. Ta koj nato je začel padati. Aparat se mu ie začel vrteti po zraku, todn še enkrat se mu gn jc posrečilo zravnati. Vendar se mu pristanek m posrečil, aparat se je popolnoma razbil, on sam pa jc ostal nepoškodovan lekoni boja sva zašla nad našo fronto. Zmu ga ,ie bila mojn. Spustil som sc na tla in ga ujel. Bil je to mr. Slee, eden najboljših angleških letalcev, ki je v preteklih dneh sestrelil na tla 5 nemških letal.« TVedfel/sigi spori Jesensko podzvezno ligino tekmovanje ŽSK Hermes : SK Sv oboda (Maribor) 4 ti (2:0) Praški zimski stadion prišel na boben Ljubljana, 11. novembra. V prvi prvenstveni tekmi je imel naš drugi predstavnik v podzvezni ligi za nasprotnika SK Svobodo iz. Maribora, ki si je kot najmlajši li-gaš priborila lep sloves z uspehi v zadnjih prvenstvenih tekmah. Z ozirom na to je vladalo dokaj veliko zanimanje za prvi nastop mariborske enajstorice in se je kljub najslabšemu vremenu zbralo dokaj občinstva, ki pa ni prišlo na svoj račun. Mariborčani so sicer na 6olz-keni in težavnem terenu vzdržali do konca tekme odprto igro, vendar razen borbenosti in požrtvovalnosti niso nič pokazali. Sodniku Pfundnerju sta se moštvi javili v sledečih postavah: lle rineš: Oblak, Klančnik, Košmrl — Fcrijan, Zalokar, Kretič — Kos — Brodnik, Košenina, Mokorcl, Kariž. — Svoboda: Dražbaher, Novak, Strnad, Voršnk, Kaleč, Filipič, Tičar, Sclinšek, Stern, Dasko, To-mažič. Hermes je nastopil s Košenino kot vodjem napada in z Zalokarjem na mestu srednjega krilca. Dočim je Zalokar saj deloma zadovoljil, je Košenina popolnoma odpovedal in ni mogel povezati napada, vsled tega je napadalna formacija mnogo trpela. V prvem polčasu je bil edino na mestu Kariž na levem krilu, a v drugem polčasu se je popravil tudi Kos in pa Brodnik, vendar je slednji preveč zadrževal žogo in s tem oviral tempo igre. Obramba s krilsko vrsto ni imela mnogo |>osla. Dasiravno je Hermes sigurno zmagal, ni pokaz.nl dosti, kar gre seveda mnogo na račun slabega terena in pa zgrešene postave. Košenina spada brez nadaljnjega v krilno vrsto, a Zalokarjevo mesto je v napadu. Mariborska Svoboda nj upravičila svojega 6lovesa in ni razen borbenosti in požrtvovalnosti pokazala mnogo. Najboljši del moštva jc brezdvomno obramba, ki je opravila v tej tekmi ogromno delo. V krilski vrsti se jc mnogo trudil srednji krilcc Kaleč, ki je najboljši mož enajstorice in je pomagal v obrambi, napadu pa pošiljal lepe predložke, ki so pa ostali vsj neizrabljeni vsled nemogoče igre napadalcev, ki niso spravili niti ene kombinacijske poteze. Posamezni igralci so sicer parkrat nevarno prodrli do gola, kjer pa se je končalo njih znanje. V samem početku igre Svoboda takoj napade, vendar leva zveza zamudi ugodno priliko. V nadaljnjem Hermes stalno nnpada in doseže v 7. min. prvj koner, ki pa ostane neizrabljen. Igra je dokaj živahna, vendar pa mnogo trpi vsled spolzkega terena in dela obvladanje žoge obilo pregluvice posebno Mariborčanom, ki tehnično mnogo zaostajajo za svojim nasprotnikom. Lepo streljano žogo (><>51 je Kos mimo droga v aut. V 16. min. Kariž prenese žogo na sredo in Mokorcl v naslednjem trenutku potrese mrežo, 1 : 0. Igra se neprestano pred vrati Svobode, vendar neodločnost napadalcev Hermesa mnogo olajša delo mariborske obrambe. V 20. min. prekine sodnik igro v počastitev spominu prerano umrlega .športnika viteškega krnljn Aleksandra 1. Zcdinitelja. V 21. min. ostro strelja Košenina, vendar se njegova bomba odbije od prečke nuzaj na polje ter jo obramba reši v korner, ki pa ostune neizrabljen. Hermes stalno nupadu in doseže ponovno 3 kote. V 27. min. prodre Brodnik, vendar ga pa Strnad ostro zaustavlja in prisojeno II m. pretvori Brodnik v 2 : 0. Takoj v naslednjem hipu ponovno napade Hermes in stalno igra pred golom Svobode ter doseže v 29. in 31. min. 6. in 7. kot. Lepo streljane žoge kvari Brodnik z roko. Svoboda se od tega trenutka boljša in prehaja polagoma na hermežansko polovico in doseže v 40. min. svoj 1. kot. V drugem polčasu igra Svoboda nekoliko bolje. V 6. strel jn Hermes 10. kot, ki pu, kakor ostali, postane plen Svobodine obrambe. V 16. min. strelja Brodnik iz daljave 20 m in žoga obsedi v mreži. 3 : 0. V 17. min. se nudi srednjemu napadalcu Svobode lepa prilika za znižanje rezultata. Toda Stern ni priseben in pošlje žogo v aut. Sporadični napadi Svobode dajejo obrambi Hermesa priliko, da sc izkaže, igra postaja živahnejša in ostrn. V 24. min. strelja Kari/. 11. kot. V 30. min. lepa kombinacija hermežanskega napada. Kos le.po centrira, vendar Mokorel zastrelja sigurno priliko. V protinapadu je Svoboda, vendar pa osrn-ne lepu priložnost neizrabljena, v 35. min. fau-la Košmrl Sterna in s prisojeno II m zniža Svoboda na 3 : 1. V 44. min. najlepši del igre. Brodnik v sredini preigrava Košenino, ki pošlje v ogenj Kosa. Ta v lenem begu prenese igro pred Gol Svobode in Mokorcl postavi končni rc. zultat 4 : 1. Hermes v naslednjem hipu lepo napada in nevaren prodor zaustavi sodnik z od-žvižgom igre. Sodil je g. Pfundner prav dobro in strogo objektivno. Napovedana predtekma sc vsled slabega vremena ni vršila. Primorje: Gradjanski (Karlovac) 5:2 (3:0) Ljubljana, 11. novembra. Da ne bi ostala Ljubljana brez boljših nogometnih tekem, je preskrbel naš ligaš na ta način, da je povabil v goste odlične nogometne klube v državi. Kajti državno prvenstvo, ki najbolj vleče, se ne premakne z mrtve točke in izgleda, da stvar še ne bo kmalu rešena. Ker pa klubi ne morejo čakati v brezdelju, zato si sami pomagajo kakor pač vedo in znajo. In tako je napravilo tudi Primorje, ki je za svoje prvo srečanje povabilo simpatično cnajstorico Gradjanskega iz Karlovca. ki je odigral danes prijateljsko tekmo z našim zastopnikom v državnem prvenstvu. Predvsem bi bilo omeniti, da ie bilo vreme danes skraino neugodno in teren nemogoč. Mestoma bi se dal igrati celo watterpolo, take luže so bile na igrišču. Razumljivo, da se igra ni mogla razviti do one višine, kakor bi se ob lepem vremenu. Vrhu tega je pa ves čas tekme močno deževalo, da so bili igralci do ušes premočeni in blatni od neizogibnih padcev na spolzkih tleh. In kljub temu je bila igra še dokai zanimiva. Gostje so podali lepo igro in mirno trdimo, da tvorijo odlično proviciialno moštvo, od katerega nismo toliko pričakovali. Ker so tudi domači lepo zaigrali, so bili gledalci, katerih se je nabralo, vremenu primerno število, več ali mani prišli na svoj račun. — Ob 15 sta se moštvi predstavili sodniku g. Pevaleku v nasledniih postavah: Primorje: Starec, Hassel, Bertonceli I, Zemljak, Slamič, Boncelj, Šlamberger, Pupo, Bertoncelj II., Janežič, Petelin. Gradianski: Katalinčič, Filinčič, Malakovič VI., Mihelič, Vašič, Matakovič SI., Baloš, Šuljagič. Ba-loš B., Hripko. Sikoranja. Glede moštev, odnosno kvalitete posameznih igralcev na današnii tekmi, je somčo nemogočega terena težko podati oravo sliko. Kajti žoga ie obtičala v luži par metrov prej kamor je bila dirigirana, ali pa je šla v avt, če je bila količkaj ostreje podana. Svoi cilj je le redkokdai našla. Zato bi bilo krivično obsojati posamezne igralce zaradi netočnega podaianja. Vreme in izredno težak teren, na katerem so stale široke luže niso dopuščale boljše irf.re. Samo izredni nožrtvova'nos*i in veliki agilnosti posameznih igralcev se je zahvaliti, da ie bila današnia tekma sploh na taki višini. V splošnem se lahko govori o stalni premoči domačih, ki bi ob normalnih razmerah najbrže še večkrat potresli mrežo nasprotnika, vendar so bili gostie tudi na taki višini, da bi bila to prav lepa igra. Primorie ie igralo požrtvovalno in moštvo kot celota ie kljub temu ugajalo, četudi vsi igralci niso bili enake kvalitete. Starec v golu ni im°l dosli dela, dohlienih golov na ni bil on kriv. Ožja obramba je bila dobra. Slabša ie bila halflinija. v kateri ie edino Slamič zadovoljil. Zemliak 1<> deloma, Boncelj pa je bil precej pod svoio ohičaino višino V napadu ie več ali mani vse še n^kam šlo. Šlamberger je napravil samo ne'raj nogrešk, v splošnem pa je zadovoljil; bil je tudi zelo hiter. Pupo ie bil v prvem polčasu izredno dober in se je odlikoval s svojimi ostrimi streli, v nodaianiu je bil slabši, a to gre na račun terena Bertonce1) in Janežič sta nanravi'a kar se ie v teh razmerah sploh napraviti dalo. S Petelinom na levem krilu se ho — kakor kaže — počasi le naoravilo dobro krilo. Danes je neobičajno dobro startal. Gradjanski je napravil zelo dober vtis. Popolnoma ohiektivno bi ga mogli oceniti seveda šele tedaj, če hi bilo lepo vreme. Toda zadovoljimo se s tem. ker ie danes pokazal. Golman se je dobro izkazal, kliub temu, da je šla žoga petkrat •nimo njega. Najboljši mož v ožjem obrambnem triju je bil vsekakor desni hranilec Filipčič, ki je dobro zadrževal domačo levo stran in ki ie bil največja opora svoie enaistorice. Manj uspešna je bila krilska vrsta, ki bi morala forsirati krili napada. Napad je v splošnem dobro funkciioniral in je izvedel nekai zadovoljivih kombinacij. Veliko naoako je naoravil s tem. ker je preveč kombiniral notranji trio, mesto da bi pošiljal žogo na krila. Praški zimski stadion se zaradi večmilijonskega dolga nikakor ni mogel vzdržati in bo sedaj prodan na dražbi. S tem bo češkoslovaško glavno mesto izgubilo ludi eno največjih športnih ustanov Rapid premaga Ilirijo (1:0) silami in ima mnogo več od igre. Rapidu se ie poznajo posledice prehudega tempa v prvem polčasu. Nesporazum obrambe prinese Rapidu skoro gol, ki ga v zadnjem trenutku ubrani vratar. Pri Rapidu menja desna stran mesta, Heller gre v zvezo, toda igra ni zato ilič boljša, ker je 6edaj krilo prepočasno. Sledi napad Ilirije, Barlovič »povozit lceta na 17 metrov. Prosti strel z glavo čez gol. Protinapad Rapida, Brglez foula, Prinčič pa ostro 6trelja, loda Malič sigurno drži. Takoj nato slična situacija pred golom Rapida. Nevarna^ postane situacija pred vrati, vratar prekmalu teče za žogo, prazni gol pa reši v zadnjem trenutku Barlovič. Prinčič parkrat krasno preigrava svoje kolege v napadu, pa ne najde razumevanja. Prosti strel proti Rapidu na 16 metrov reši Barlovič z glavo. Rapid zavlačuje igro ter igra z outi. Ilirija z vsemi močmi skuša rešiti tekmo, vendar zaman. Igra je bila dobra, obojestransko se je igralo fair. V prvem polčasu je imel Rapid absolutno premoč, enako pa Ilirija v drugi polovici. Igralo se je preveč po zraku. Zmagalo je požrtvovalnejše moštvo. Občinstva je bilo okoli 1000, vreme pa zelo ugodno za nogomet. Gole so zabili: Pupo v 16. minuti prvega polčasa ter v 27. minuti drugega polčasa, Bertoncelj v 33. in 40. minuti prvega ter v 31. min. drugega polčasa. Za goste sta dala gole Sikoranja v 13. ter Baloš B. v 24. min. drugega polčasa. Tekmo je sodil dobro in objektivno gospod Pevalek, ki jo je vsled mraka zaključil 7 minut pred normalnim časom. Končno naj nam bo dovoljenih še nekaj opazk, ki jih objavljamo z željo, da bi se tudi v tem pogledu razmere zboljšale. Kdor je danes prisostvoval nogometni tekmi, ta se je moral čuditi izredni požrtvovalnosti igralcev. Če pa pomislimo, da imajo igralci po tekmi na razpolago samo mrzle prhe, potem se moramo naravnost čuditi, da pri nas sploh še kdo hoče igrati nogometne tekme ob deževnem vremenu. Ni naš namen zagovarjati nogometašev, ker njihove slabe lastnosti preveč dobro poznamo, vendar se moramo najodločneje zavzeti za njih zdravje. Kajti namen vsakega športa (ne izvzemši nogometa) je, vzgajati krepko in zdravo mladino, kar pa na žalost pri nogometu pri nas največkrat ni. Najmanj kar moramo zahtevati je to, da se nudi igralcem po tekmi, zlasti tedaj, kadar igrajo igro v dežju, gorka kopeli in po možnosti tudi masaža. Tega pri nas na žalost ni. Vemo, da klubi nimajo sredstev in da z največjimi težkočami spravijo najpotrebnejše skupaj vendar smo pa na drugi strani tudi mnenja, da spadajo med najpotrebnejše naprave tudi gorke kopeli, ki so zlasti za nogometaše po težkih tekmah nujno potrebne. Zdravje športnika nam mora biti prvo in najvišje načelo pri izvajanju športnih iger. To smo napisali z najboljšim namenom, ker iskreno želimo napredka našemu nogometu, ki brez zdravih športnikov ne more daleč priti. JADRAN : GRAFIKA 2:1 (1:1). V predtekmi sta nastopila v prvenstveni tekmi gornja nasprotnika, ki sta nudila živahno in vseskozi napelo igro. Moštvi sta zaigrali z največjim elanom in voljo do zmage, vendar se je Jadranu posrečilo tekmo zaključiti v svojo korist. Tudi to tekmo je oviral razmočen teren. Sodnik g. Ramovš je bil dober. SLOVAN : SLOGA 4:0 (4:0). Igra je bila lepa in fair. Premoč Slovana pa je izražena v rezultatu. Sodnik g. Betelto dober. MARS : SVOBODA 4:0 (3:0). Tudi v tej tekmi je bil Mars v premoči. Na koncu je prišlo do neljubega incidenta, ko so se igralci stepli med seboj. Sodnik g. Galič ni ob-viadal položaja. KOROTAN : REKA 4:3 (3:1) Tekma se je vršila na razmočenem terenu igrišča SK Reke, ki je močno oviral igro. Obe moštvi sta zaigrali živo, vendar je imel Korotan več od igre. Na višku pa je bila zlasti njegova obramba in halflinija. Sodnik je sod.il zadovoljivo. Poglavje zase pa tvori občinstvo. Tako se vendar ne navija. Bilo je slišati psovke in izraze, ki so daleka nad dostojnostjo poštenega človeka. Mislimo, da taki nasiopi klubu več škodujejo kakor pa koristijo. Vodstvo kluba naj poskrbi, da se v bodoče taki izpadi ne bodo več ponavljali. Belgrad, 11. nov. Jugoslavija: Gradjanski 1:0 (1:0). Jugoslavija je igrala s 5 rezervami, ker je večina njenih igralcev odšla v Sofijo. Ze v začetku igre je zabil gol za Jugoslavijo Markovič. Zemun, 11. nov. Bask-.Sparta 4:1 (3:0). Moštvo Baska je bilo v glavnem tekom vse igre v nadmoči. Sofija, 11. nov. Reprezentanca Sofije proti reprezentanci Belgrada 2:2. Prvi polčas je končal z rezultatom 1:0 za Belgrad. Maribor, 11. novembra. Za nedeljsko prvenstveno tekmo med Ilirijo in Rapidom je vladalo veliko zanimanje, ker je to bil po daljšem času prvi nastop Ilirije v Mariboru. Ob tej priliki je tudi slavil eden najbolj znanih mariborskih športnikov Pepo Barlovič, desni branilec Rapida, redko jubilejno tristoto tekmo za svoje barve. Pred tekmo so mu klubski funkcionarji častitali in mu izročili lepa spominska darila. Točno ob 14.30 je dal sodnik g. Nemec znamenje zn pričetek tekme. Ilirija je nastopila v sledeči postavi: Malič, Unterreiter, Brglez, Vili, Sočan Miro, Slapar, Zupančič Luce, Rihar, Jug; Rapid pa v postavi: Kosem, Barlovič, Anloličič, Fučkar, Seifert, Golinar, Heller Baumel, Prinčič, Klipstatter, Vidrič. Rapid ima začetni udarec, ostri napad konča s kotom proti Iliriji. Takoj zatem radi foula prosti strel proti Iliriji iz 30 m, izvede ga Barlovič, ostro bombo odbija obrntuba. Ilirija se nekako ne znajde na igrišču. Lep napad desnega krila Rapida, center strelja Seifert preko gola. Zopet je Heller v fronti, novi strel odbija Malič. Takoj nato prenaša Seifert lepo po zraku, Prinčič v zaletu udarja z glavo, Malič drži. Ilirijin napad igra še vedno razrgano in preveč po zraku. V 18. minuti daje sodnik indirekten prosti strel na 7 metrov radi predolgega nošenja žoge po Maliču. Obramba pa reši nevarno situacijo. Zopet nnpada Rapid z desne, ostri strel Hellerja drži Malič sigurno. Biiumel pošilja Vidriča po levem krilu, la pa zamudi. Takoj nato napad Ilirije, prosti strel na 18 metrov brani vratar. Takoj nato isln slika pred golom Ilirije. Žoga se sprehaja z noge na nogo, dokler Prinčič z ostrim strelom ne zabije gola v 29. minuti. Ilirija je presenečena, vendar ni zmedena, temveč prične z ostrim napadom. Lepi napad jim ustavi sodnik z offsideom. Trije zaporedni koli proli Rapidu, a vsi brez uspeha. Pogačnik izvrstno drži Klipstiiterja. V 42. minuti startata dva napadalca ua MaliČa, ki obleži, vendar si kmalu opomore. Nato polčas. V drugi polovici prične Ilirija, napad pa konča v aulu. Kaos pred vrati Ilirije, toda žogi ne najde poti v mrežo. Par premišljenih napadov Ilirije obrani vratar in obramba R. V 11. minuti krasen center Slaparja. Pikič dobi na glavo, toda žoga gre preko prečke. Ilirija pritiska z vsemi Celjski spori SK Železničar (Mar.) : SK Celje 3 : 2 (1 : 2). Celje, 11. nov. Danes popoldne je bila na precej blatnem terenu na Glaziji zanimiva prvenstvena prvorazredna lekma med Železničarjem iz Maribora in domačim SK Celjem. Tekma je bila ves čas zelo razgibana in prvenstveni borbi primerno ostra. Zmagali so železničarji v razmerju 3 : 2 (1 : 2), ki so imeli v tehniki in kombinaciji boljše moštvo. Celjani so sicer igrali z velikim elanom, bili so pa počasnejši od svojega nasprotnika. Igra je bila v obeh polčasih odprta in napeta razen druge polovice drugega polčasa, ko je napad Celjanov po zmagovitem golu železničarjev znatno popustil. Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane je bil v glavnem odboru, spregledal pa je več stvari v škodo obeli moštev. Občinstvo, ki ga je bilo okoli 400, je bilo precej glasno, pa sodnika ni upravičeno napadalo. — Dopoldne je bila na istem igrišču drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Atletiki, ki je končala z rezultatom 7 : 1 za Atletike. S kolesom skozi Airiko in Avstralijo Mlada Angležinja Nita Rosslyn jc sklenila prepotovati Evropo, Afriko. Avstralijo in Novo Zelandijo s kolesom. Svoje dolgo potovanje jc nastopila v Londonu, kjer so, kakor vidimo na sliki, njeni prijatelji poslavljajo od nje Dijaki: »Gospod profesor, zadnjič ste nam obljubili, da boste danes predavali o m ožgani h. t ' Profesor: Že res, toda danes imam nekaj drugega v glavi.< k >Ko sem bil v Afriki, sem nekoč sredi noči tekel iz šotora in ustrelil leva v spalni srajci.« »No, no! Kako pa je prišel lev do spalne srajce?« Vsem državnim ODBCHC MS! Pazite nn svoje zdravje in na svojo obutev! Puristi, lovci, stiiiiinrii in vsi oni, kl Imajo hoilisi poklicno, hniiisi v /.Iiliavo opruvkn v vini-nem terenu nI i v -uioku _ nnj nporahl.ia.io mazilo IIEVKAa. /,n kalero jamUma, d" napram - umiko obutev nenremofll Ivo - Dobiti Jo le v vseli specUninili trftovliinli nI i pn glavnem založniku: Lekarna Mr ,1/ Leustek, LJubljana, Resljeva cesta I. in samoupravnim uslužbencem s pridobljeno pravico do penzije podeljujemo posojila do 15.000 Din — brez porokov — proti mesečnemu odplačilu na 5 let Zahtevajte brezplačne prospekte! — Meščanska delniška hranilnica, Daruvar. - Osnovana 1903. god. Usnjeni suknjiči purnparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv Petra cesta 14. Pokori se noči, da boš gospodar dnevu. Brezobve/no Vam bomo razkazal! /alogo naših vseh vrst preprog tekačev, tkanin za pohištvo, stor itd „eitiM " Pasaža nebotltnlha. Bolezen prebavnih organov povzročajo razne falzificirane grenčice, zato jih zdravite z naravno, domače Jordan grcnčico. Neškodljiva tudi pri daljši uporabi. Lastnik V. Rupp, Beograd, Čika Ljubina št. 18-1.