" os < > ii ' S, - 8 a? % f [Maša naloga: probuja in napredek naroda! IMaš namen: ^ V edinosti in slogi do cilja! g NARODNI VESTNIK g' * NATIONAL HERALD. % Največji slovenski dv 'i * g v Zedinjenih držav _ ^ The Largest Semi-Weel L * the United States of America. URADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN'T SOCIETY ST. B ARBARA, FOREST CITY, PA. No. 22. -Št. 22. DULUTH, M1NN., MONDAY, MARCH 16,1914. — PONEDELJEK, 16. MARCA 1914. Volume IV.—Letnik IV. TATOVI RANIJO TRI. USMRTIJO STROJEVODJO. je roparji prijeti in dva ranjena. Patrulja za petami četrtemu. »1 At« '»tnik :^ TE AVENU[ -Uth, mii BI LE N POSET. TOČNA. v VVVn il_ BAN in. nek $29.318 000.000. r po 3 pošilja deni' Pozdravljeni cenjeni delegati in delegatinje Slovensko- Hrvatsbe Zveze! Z dnem 17- t. m. prične se osma konvencija SLOVENSKO-HR - VATSKE ZVEZE na Ely, Minn. Konvencija se vrši v svrho zboljšanja istega, kar je slabo, odpravo . jj ar je nerabno in zastarelo, in v svrho vpeljan j a taistega, kar >! delovalo za koristi članov in članic ter za razvoj in napredek orga- ■ aci^e. Delegati in delegatinje konvencij so torej nekaki porotniki, ed katere pridejo takorekoč na zatožno klop: pravila, glavni odbor, uradovanje, poslovanje, glasilo in razvoj organizacije. S H. Z. je stara organizacija. Po rojstvu S. H. Z. se je vstanovilo več slovenskih in hrvatskih zavarovalnih organizacij, katere presegajo g H Zvezo po številu članstva, četudi so mlajše. Nekje mora biti to¬ gi pri S. H. Zvezi napaka! J Kot odkritosrčni časnikarji, kateri želimo S. H. Zvezi ves uspeh, kateri ji gre, moramo to pribiti, zamera gori ali doli, in upamo, do bodo vsai napredno misleči cenjeni delegati in delegatinje to dejstvo uvideli Vsi slavospevi so le prazne fraze, so vredni toliko, kot pena na vodi in ue pomagajo tukaj nič, ampak treba je korenite preosnove, treba je resnega skupnega dela. . S. H. Zvezi je bilo odprto v preteklih letih, deviško polje in ji je še odprto precej neobdelano polje za razvoj in, napredek, in nobenega vprašanja ni, zakaj bi se ta organizacija tako ne razširjevala kot se druge mlajše. Vi cenjeni delegati, delegatinje in somišljeniki ste se zbrali na Ely, da preosnujete stvari tako, da boste povzdignili Vašo zavarovalno organizacijo kolikor višje mogoče in da boste popravili nje temelj tako, da se bo v prihodnosti boljše razvijala in napredovala. Vi st© združeni v zavarovalni organizaciji zato, da si medsebojno pomagate za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Tukaj torej priznavate koristi organiacije. Kot sinovi in hčere delavskega stanu priznavati morate torej tudi koristi delavske industrijelne organizacije in če hočete s S. H. Zvezo napredovati, preosnovati jo bo treba tako, da bo naklo¬ njena delavskim industrijelnim organizacijam, in da bo zoperna vsemu onemu, kar ruje proti koristim delavskega razreda, v koji razred spada tudi mali trgovec in mali obrtnik. Silni razredni boj divja po vsem svetu. Tega ne more vtajiti nihče, ker upori, vstaje, stavke, izpori, bojkoti, črne listine so živi svedoki te svetovne borbe. Če se S. H. Zveza ne pridruži nobeni stranki, je mrtva. Pridružiti se mora torej stranki, katera jo tepe, ali pa stranki, h kateri spada in katera se bori za pravice delavstva, ergo nje članov in članic. To zadnje so industrij elne organizacije delavcev, in tem organizacijam mora biti Tretji ropar je bil prijet pri Ki S. H, Zveza naklonjena., če hoče, da b^ nje razvi-j 1 v prihodnje bolj V' Ul.,-patrulj*-b-! 1 voljen kot je bil v preteklosti. Vse slovenske ir hrvatske jednote in zveze odobravajo industrijelne organizacije (jelavstva, in mi upamo, da bo S. H. Zveza pri zborovanju na Ely storila isto ter tako omogočila Slovencem in Slovenkam ter Hrvatom in Hrvaticam, pristopiti v nje delokrog. .S. H. Zvezi je odprto velikansko polje med slovenskim in hrvatskim narodom, in od Vas, cenjeni delegati in delegatinje, je od¬ visno, kako se bo razvijala vaša organizacija v bodoče. To je vse, kar Vam, zbrani delegatje in delegatinje kličemo v spo¬ min. želimo Vam ves uspeh, opozarjamo Vas, da delujete mirno in s, premislekom ne glede na industrijelno vojsko na Michigan, ter kli¬ čemo Vam-in vsem članom slavne S. H. Zveze: ŽIVEL SLOVENEC IN HRVAT! ‘'‘NARODNI VESTNIK”. EN MILIJON ŠKODE V DVEH POŽARIH. . ^ e " r York, 11. marca — Ogenj Je vpepelil zadnjo noč St. Luke’« Protest-antovsko episkopalno cer- Jj ev na Clinton Ave. v Brooklyn. Skoda znaša $400,000. Zgorele' so orgl i e , ki so stale $75,000. o Buffa lo, N. Y., 10. marca — O- ° en -i je popolnoma vpepelil žitni- <° A-l, v koji je bilo do tri četrt ... bušeljev pšenice. Škoda lo ,r f i 1 . 3 žitnici in žitu znaša čez pol mi¬ ka^ 1 -> 0na dolarjev. »M M ris« 11 ',; sg s ® jul {il» Z ^4 BERAČEVA grba POLNA ZLATA. San p Miam „„ u Jedel * i>» °pi^ P jJ oni 'file** ^ ji u ,d’ con 1 v ah se ' a ch e O s d •illfl S n 1 .J 1 :>: a it h 1 * >v 1 1 m ur-,,. - Tanciseo, Cal., 12. marca . la m Kobler je bil berač skozi i. — je hrano, katero so f 'Jadje zavrgli aaa el podstr Oj' v. moci j e bilo soparno in Ka in spal je, kjer resie. hle; r si ok„„, 1,0 na P ra vil posteljo kar na - a j gg 1101 ' 1 ^ 10( 3išeu. Prisedši poli- vaui,, 1 'i 6 are ^’ ra l in pri preisko 1° > ( |„ n, ? ego y e obleke se je občuti- eu 4 no ' 1e “jegova grba nekako da n j t U a ’ ^Lelskava je dognala, Pak j Vmesna pohabljenost, am- bil a J e ^ ca 12 kositra, ki je cev. y auena cekinov in bamkov- P°1 qo i e i me l berač tudi !>la$iTnn a- . Vsa . £ otovina d e ali tudi t • 111 'P ri n Jem so na- ž ale a-, ' J vlo2ue knjige, ki so ka- Kah,i er '. nia ^ 2:i > 000 ; , na ' bankL štv a . so za Prli radi slepar- JJomir, av etišca v amemriki. % se ob raz. &Ai,. ttILlK AH SLOVENSKE. 13 MOŽ LASTI VEČINO ZDRUŽENIH DRŽAV. Wasliingtom. 12. marca — Ve¬ čino Združenih držav lasti tri¬ najst mož. Odbor, ki pretehtuje trustov- sko predlogo predsednika v kongresu je to dejstvo pronašel. Vladni statistiker Dr. Frank J. Warne, je predložil kongresne¬ mu odboru poročilo, ki kaže, da lasti trinajst kapitalistov največja podjetja v tej republiki, in ti so: W. K. Vanderbilt, James Still- man, George F. Baker, L. C. Ledyard, W. K. Vain-derbilt, ml. W. C. Brown, Ma-rvin Hughitt, W. H. Newman, J. P. Morgan, Willam Rockefeller, Andrew Carnegie in F. "VV. Vanderoilt. Ti mogotci lastijo 304 železnice 31 bank in 116 velein-dustrijskih podjetij. ROPARJI RAZSTRELIJO BLAGAJNO IN ODNESE- JO 15.000 DOLARJEV. Presenečeni pri plenjenju tovornih vozov. Deputi težko ranjen. Tri- Tatovi zvežejo štiri čuvaje. Vbeži- jo z denarjem, namenjenim za tedensko plačo uslužbencev. — Zvežejo tudi moža, ki je šel gle¬ dati, zakaj se čuvaji ne nazna¬ nijo. MAŠČEVANJE SUFRAGETK SE JE ZOPET OŽIVELO. Peoria, lil, 13. marca — Tato¬ vi, ki so bili presenečeni rano da¬ ne« zjutraj pri plenjenju železni¬ ških tovornih vozov na postaji M,anlins, so usmrtili strojevodjo in ranili so tri druge. 'Patrulja civilistov iz Langley in Princeton je ranila in vjela dva tatova. Žrtve roparjev so: strojevodja, vstreljen, deputi še¬ rif Bert ^koglund, smrtno obstre¬ ljen, njegov -sin, obstreljen v no¬ go, in kurjač, obstreljen v nogo. Stvar se je pripetila ob štiri uri zjutraj. Sprevodnik in zavi¬ rač sta po naključbi presenečila roparje ko so kradli blago iz to¬ vornih vozov, Vlak so vstavili in tatovi so skočili iz tovornih voz. Zaukazali so sprevodniku in zavi¬ raču nazaj na vlak, in zahtevali so da odpre strojevodja lilapon in se odpelje naprej. Ker ni slu-šal je -dobil strel v glavo in je bil takoj mrtev. Postajni uradnik v-. 4 M^fcs je brzojavil na sosedni poste ^ eeton in Langi ey za pomoč. Jviu uro pozneje je iskalo 200' mož ro : parje po okolici. Pri Sheffield, 111. je trčila patrulja na roparje, ki so začeli takoj streljati na zasledo¬ valce. Deputi Skoglund je do-bil tri strele v obraz, vrat in ramo in bo najbrže podlegel ranam. Patru¬ lja je ranila in vjela dva roparja. petami četrtega. PRISTANIŠKE ZGRADBE ZGORIJO V PORTLAND. Portland, Ore., 12. marca — Ogenj je vničil rano^ danes zjutraj tukajšne pristaniške zgradbe na rshodnem bregu med zgornjim in spodnjim Albina brodo-ma. Škode je okoli en miljon dolarjev in po¬ gorišča pokrivajo šest blokov. Goreti je začelo na spodnjem koncu Columbia Dock št 2 Še pred no so gasilci prišli dosegel je pla¬ men žveplo in ogenj se je začel -hitro širiti. Pl -men je kmalu dose¬ gel parnika Cricket in Glenroy, ki sta tudi zgorela. 'Cricket je bil naložen 'z asfoltom in gorel je stra šno. Gasilci so odvezali parnik, da bi ložje gasili, a plaval je ob kra¬ ju in vžgal je več poslopij. Sled¬ njič ga je ognjegasni čoln spravil na sredo reke, kjer ga je prisidral in pustil zgoreti. IZGANJALCI HUDIČA KAZNOVANI. Murphysboro, 111., 14- marca — Tri člani verske sekte ‘ ‘ Holly Rollers” so bili kaznovani vsak z globo $50. -ker so pretepali Noata Hickmam, ki je bil božjasten. Ver¬ ski fanatiki so mislili, da je v nje¬ mu hudobni duh, ki ga včasih vr¬ že. Pregnati so hoteli vraga iz ne¬ srečnega m-oža s tem, da so ga nev- smiljeno tepli. Ali so te verske blaznosti, ki je v sramoto dvajsetega stoletja, -krivi unijonaši, socijalisti, znan¬ stveniki in ateisti? Uki “svete” biblije so vir teh -blaznih surovo¬ sti. SMRT MADE VDOVE NA GRMADI. Calcutta, India, 14. marca — V Indiji še ni iztrebljen takozvani “sntti”, samomor vdov. Nedolgo tega je umrl mož neke štirinajst letne žene. Zgradila je mrtvaško grmado v svoji hiši, potem se vsa polila s petrolejem, vlegla se je na vrh gromade in se zažgala. Zgore¬ la je ona in bajta Strašna vr iževera! TRIJE MRTVI V POŽARU HIŠE. • Bri-dgeport, Conn., 13. marca —- Ogenj v hiši za šest družin je pov¬ zročil smrt treh mož in četrti tež¬ ko- če bo ostal. Goreti je začelo v kleti in ogenj se je hitro razširil. Trupla bila so najdena v mali spalnici v pritli¬ čju. četrti mož, ki je v smrtni ne¬ varnosti, je bil najden na prvem nadstropju. Ko je policij-a stanovalce pre¬ budila je nastala zmešnjava. Te¬ kali s-o- iz sobe v sobo, nihče pa ni skušal bežati ven in policija jih je morala s silo izgnati iz hiše. Škoda ni velika na poslopju, ker so ogenj pogasili. Možje so v spa¬ nju zadušili ter so- se ožgali. Chicago, 14. marca — Pet ro¬ parjev je vdrlo v skladišče Hatma nove trgovine 'za pihištvo na 3913 Wf.-ntworth Ave, razstrelili so 'bla¬ gajno, zmetali so na stran mnogo vrednostnih papirjev med temi tu- d- poštnih nakaznic za $40,000., in odnesli so $15,000 v gotovini, ka¬ teri denar je bil namenjen za te¬ densko plačo za uslužbence. Vstop so -našli skozi okno v -be- zmentu in zunaj je ostal eden na straži. Štiri so se splazili notri in so zvezali čuvaja v ‘bezmentu ter so zvezali čuvaja v bezmentu, usta. Isto so storili z drugim ri¬ si užbencem na prvem nadstropju, in pozneje so dobili še tretjega ču¬ vaja, katerega so tudi zvezali in somu zamašili usta. Potem so od¬ strelili vrata v blagajno z nitro¬ glicerinom. «e niso čuvaji zglasili z zvo- S Š' _V' jjjot je bilo obi¬ čajno, puo*_. Ljnipanija ka¬ mor so čuvaji zvonili svojega ču¬ vaja, da pronajde vzrok zakaj ču¬ vaji -ne -zvonijo'. Ropar, ki je stal na straži zunaj mu .je porinil pod nos revolver in ga je gnal v po¬ slopje kjer so ga ivparji zvezali, zamašili so mu usta ;ga priveza¬ li na tla poleg trel-^Hartmanovih .. Roparji so potem po časi pobra¬ li iz blagajne gotovi denar, druge vrednosti so pa pustili, katere bi jih lahko izdale pri menjavi. Vr¬ vi enega čuvaja so bile rahlo zve¬ zane in po pa-rurnem prizadeva¬ nju se jih je rešil, oprostil je svo¬ je tovariše ter je naznanil stvar policiji. -O tatovih ni nobenega glasu. Mrs. Pankhurst zopet iz ječe vsled bojkota jedil. Ženske požgejo več poslopij in razbijajo okna. Sufragetka, kije prerezala sliko neče jesti v ječi. Glasgow, Škoti ja, 12. marca — Militantke so spepelile veliko pra¬ zno poslopje pri Stewarton, ki je bilo last svobodne cerkve škotske. V bližini so pustile pismo z vsebi¬ no. “To je iz maščevanja radi ži¬ vinskega vječenj-a Mrs. Pank- hurst. ’ ’ London, 12. marca — Gospodi¬ čna Mary Richard.so n, militantna sufragetka, ki je ne dolgo tega prerezala neko dragoceno sliko v Nacijonalni galeriji, je bila obso¬ jena v -šestmesečni zapor. V ječi neče zavžiti ne hrane ne pijače. Pred. sodnikom je djala, da jo zelo veseli, da se zamore boriti za pravico, da jo je sram 'ker je po¬ škodovala dragoceno sliko, ven¬ dar štela si je v dolžnost to- stori¬ ti, da protestira proti krivici, ki se godi ženstvu Sprejela je kazen z veseljem in je povdarila, da .jo sodišče itak ne bo dolgo mučilo, ker bo vsled slabega zdravja po-d- Ipgla. London, 14. rnarca — Danes so zopet izpustili Mrs. Emmeline Pankhurst, militantno sufraget- ko, iz Hollowy ječe. Takoj ko je bila v.ječena 'zadnjo nedeljo Glasgow je bojkotirala vsako jed in pijačo in je vs|ed te¬ ga pri jako slabi moči. Oddelek militantnih sufragetk se je pripe ljal v automobilu pred palačo vladnega tajnika Mr. Keri¬ na in razbile so s sekiram: vsa ok¬ na. Ženske so zaprli vsako za dva meseca. Birmingham, Anglija, 14. mar¬ ca — Sufragetke so zažgale v-sa poslopja na tukajšnjem igrišču. Poslopja so 'zgorela do tal. sv BAKRENE KOMPANIJE BODO GRAJANE V POROČILU. POSLANEC TAYLOR GOVORI O KONGRESNI PREISKAVI. PRAVI, AGENTURE SO POSLALE OBOROŽENE LOPO¬ VE NA MICHIGAN, "VVashington, 12, marca -— Od¬ bor poslanske zbornice se je vrnil iz preiskave michiganske stavke, in -poslanci so izrekli grajo nad lastniki rudnikov vsled njih trmo¬ glavosti. Predsednik preiskovalnega od¬ bora Taylor je ostr-o grajal kom- panije ker so importirale iz dru¬ gih -držav oborožene tolovaje nad delavce na Michigan. Opisal je -bedno stanje stavbarjev, nazna¬ nil, da bo preiskovalni odbor še pregledal knjige kompanij . v Bo¬ ston Mass., da bo zaslišal delav¬ skega vodjo John Mit-chell-a in da bo predložil poročilo v teku šti¬ rih do šestih tednov. Poslanec Taylor je rekel: “Zo- peramerikansko je, če 'se jemlje človeku pravica spadati k orga¬ nizaciji. Wiestern Federation of Miners je edina rudarska organi¬ zacija in ti stavkarji ne morejo spadati k nobeni drugi industri- j-elni organizaciji, in če se jim jemlje pravica biti član te organi¬ zacije, ne morejo spadati k nobe¬ ni uniji. Citizens Alliance je orga¬ nizacija -meščanov, ki -deluje na to da bi razbila organizacijo W. F. of M. Wa-ddel — Mahon kompanija je.spravila mnogo stavkolomeev na bakreno okrožje. Poslala je za¬ vratne morilce. Agent Asker je tudi poslal tja zavratne morilce. Bu-rn-s agentura je poslala tudi ne¬ kaj slabih ljudi tja. Te družbe so poslale množice stavkolomeev tja z naročilom, če ni nemira, da ga povzročijo. Ti importirani stavko- lomci s-o največ krivi izgredov. Odgovornosti niso imeli nobene, ker so tujci, in napravilo se jih je deputi šerife ter dalo se jim je o- rožje. Odbor bo predlagal, da se napravi postava, katera bo prepo¬ vedala importacijo stavkolomeev iz ene -države v drugo. Dalje bo predlagal odbor več drugih pre¬ novljeni glede dela pri velikih korporacijah kot je C. & H., kate¬ ra družba je izplačala iz $1,200,000 — osnovnega kapitala $125,000, 000, v dividendah in $75,000,000 je pa investirala v druga podje¬ tja, tako da so napravili delničar¬ ji $200,000,000. dobička.” Republikanski poslanec Howel, ki j - bil tudi čian preiskovalne ko¬ misi.'?, se ne strinja z grajo demo¬ krata Tayl-or-ja in hvali kompa- nije. DVE VELETRGOVINI ZAPRTI. New York, 14. marca — Dve veletrgovini Henry Siegel-na in Frank Vogel-na, katere ste v zve¬ zi s polomom Siegel-ove privatne iba-nke, ste prenehali s poslova¬ njem -danes vsled ukaza zveznega sodišča. S tem zgubilo je na mali okoli 2500 trgovskih uslužbencev in uslužbenk kruh, vendar bodo mnoge vzele vsaj začasno druge veletrgovine v službo. Uslužbenci so tem bolj prizade¬ ti, ker so zgubili svoje male pri¬ hranke, katere so -zaupali kompa- niji. Ženstvo se je jokalo vsled o- bupa ker je vrženo na mah na ce¬ sto in osleparjeno še za iste male svotice, katere je prihranilo pri plači in pustilo shranjene pri kom- paniji. DEČKA SE PONESREČITA EDEN ZGORI. DRUGI RANI Joliet, 111., 11. marca — Deset¬ letna Donald Stuart je delal po- skušnje v kemiji Izdeloval je gor¬ ljivi plin, a prišel je 'z žigi-eo zra¬ ven vsled česar je plin eksplodi¬ ral in -zaznamoval je fanta za ve¬ dno. Triletni sin larmerja Vromberk je zgorel, ker je natlačil v šte-dil- no ognjišče polno papirja in ga je potem zažgal. Plamen je vnel nje¬ govo obleko. ZNAMENITA CERKEV ŽRTEV POŽARA. Duesseldorf, Nemčija, 14. mar¬ ca — Slavna cerkev sv. Kirdna je zgorela v Neuss, štiri milje od tu¬ kaj. Ogenj "e vničil slavne orgije in znamenite zvonove. Zgorelo je vse in tudi zvonik se je podrl vzlic napornemu delu gasilcev. Cerkev je bila zgrajena leta 1209. TRIJE TUJCI USMRČENI NA MOSTU. Chicago, 14. marca — Chicago, Mihvaultee in St. Paul vlak je usmrtil tri nepoznane može na mostu pri River Grove, 111., in jih je rgel v reko Des Plaines. Možje so bili sredi mestu ko je privozil iz vsake strani en vlak. Možje so se vmaknili na rob mostu, a pro¬ stora ie bilo premalo in lokorna- tiva jih je usmrtila in vrgla z vi- sočine 35 čevljev v reko. Trupla so pozneje dobi i, a jih ni moč spo¬ znati. RUSKA NADVOJVODINJA SE RAZPOROČI. Stockholm, Švedsko, 14. marca. Ruska nadvojvodinja Pavlov-na, žena švedskega princa Viljema, je dobila v St. Petersburgu poziv, da se predstavi sodišču v Stock¬ holm. Obdolžena je, da je vbežala svojemu možu Tožba za ločitev je že dlje v sodišču. Princ Viljem je na lovu v Ugan¬ di, Afrika, in se bo vrnil meseca aprila. Nadvojvodinja je v St. Pe¬ tersburgu že del j časa. Stara je 24 let in njen mož 30 1-et. Poročila sta se leta 1908 in imata enega sirčka. GROZNA NESREČA IZSTOPLO MORJE ZALIJE MESTO MNOGO OSEB VTONE V POTOPU STANIČE IN AHTIR- SKAJE NA OBREŽJU AZOVSKEGA MORJA. TUDI JA- ZENKAJA HUDO PRIZADETA. KATASTROFA SE PRI¬ PETI MED VIHARJEM. Ekatinodar,' Rusija, 14 marca — Več sto oseb je vtonilo v poto¬ pu mest Staniča in Ahtirskaj'a, kate.i je zalilo valovje iz Azor skega morja Morje je izstopilo vsled hudega viharja po provin¬ ci Kuban, ki je gnal valovje na su¬ ho zemljo. Tudi v vasi Jozenkaja je zgubilo kacih petdeset oseb živ¬ ljenje v potopu. V mestu Temri- nk se je podrl velikanski jez, vo¬ da je preplovila večji del mesta in tudi tu je usmrčenih več l-jud : . V Ahtirskaji je morje odneslo 380 poslopjev. Temriuk je starodavno mesto in ima okoli 16,000 prebivalcev. Sta- nitza, Ahtirskaja i-n Jazenkaja so manjša mesteca na obali-h Azor¬ skega morja. Provinca Kuban, v kateri so prizadeti kraji leži v južni Rusi¬ ji in oblivate jo Črno morje in A- zovsko morje. Provinca šteje oko¬ li dva miljena prebivalcev, gojili oolovica so Kozaki. Pokrajina je izvanredno rodovitna in kmetij¬ stvo je jako razširjeno. DINAMIT V URADU ODVETNIKA. Waukegan, UL, 14. marca - — Odvetnik W. O. Upton je našel v kovčegu, ki je bil puščen v njego¬ vi pisarni v poslopju Securitz Sa- vings banke, 25 palic dinamita. Kovčeg je pustil v uradu Šte¬ fan H. Kennedy, in ko se je vrnil ponj je bil vječen. Imel je pri se¬ bi revolver in policija sumi, da je nameraval vn^ti 'dinamit s tem, da bi vstrelil vanj. Če bi se to zgo¬ dilo razdejano bi bilo vse poslop¬ je. Kennedy je zgubil mnogo de¬ narja. v kupeijskih nesrečah in pravijo, -da se mu meša. CESAR IN KRALJ SE BOSTA SNIDILA. Bene-dke, Italjansko, 12. marca se -bosta snide] a tukaj nemški ce¬ sar Viljem in italjanski 'kralj Vik¬ tor Emanuel. Cesar se bo peljal sk-ozi Be-nedkr: v svojo vilo na o- tok Krf. Če ga bo spremljala cesa¬ rica, pozdravila ju bo kraljica He¬ lena. Tem snidenju se pripisuje važ¬ nost, posebno glede Balkana, Al¬ banije in gospodarstva v Sredo¬ zemskem morju, po katerem 'hre¬ peni trozveza. FARMER OBSOJEN UMORA ŽENE. Grand Rapi-ds, .N- D. 13. marca Farmer Matheu Holun je bil vpri znan krivim umora svoje žene in obsojen je bil v petnajstletno ječo. Holum se je jokal ko je slišal ob¬ sodbo. Trdil je, da je nedolžen. Njegova osemdesetletna mati ga je pričakovala domov. Holum se je zgovarjal, da je mo¬ ral konj vbiti ženo. Našel jo je mrtvo v hlevu z razbito črepinjo. Porota mu ni verjela, ampak je njega obsodila uboja. AFRIKANSKI VIHAR RAZBIJE 43 LADIJ. Melilla, Moroko, Afrika, 13. marca — Tri in štirideset ladij le¬ ži razbitih v bližini tega pristani¬ šča ker jih je vrgel na skale stra¬ šen vihar, ki je zečel razsajati -vee raj. Razbitih je pet parnikov in osem in trideset jadranic. SEDEM MRTVIH VSLED KRIČISTILNIH ZDRAVIL. Los Angeles, Cal., 11 marca — V County bolnišnici je umrlo se¬ dem oseb, ker so čistile svojo kri z 'zavživanjem nekega novega kri- čistilnega sredstva. Zdravniki sodijo, da je nek ne¬ poznan kemični upliv preosnoval zdravila v struip, ker zdravila rna na sebi nisi strupena. sa- VSA VAS ZGORI LE SALUN OSTANE. J.ocoma, IVosh., 10. marca — Vas South Pr -irie, ki ima 400 pre¬ bivalcev, je v nedeljo popolnoma pogorela. Ostal je le saiun. Pač čudež! 2 ■ ' mms ■ ■ narodni vestnik SLOVENSKO KATOLIŠKO PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tainik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II Tainik: JOHN OSOLI N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik- IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I nadzornik: JOHN TORN1C, Box 622, Forest City, Pa. II nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box>705, Conemaugh, Pa lil' nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Brougliton, Pa. II upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’ IZ URADA PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA S. K. P. D. SV. BARBARE. J- t 7 1 radom izdati za Pražeka ter tako priti do posestva. To se sklepa po¬ sebno še radi tega, ker je tujec Pražeka večkrat prašal, če proda Cenjenim glavnim odbornikom, postajnim uradnikom in članom ter članicam S. K. P. D. Sv. Barbare teni potom vljudno naznanjam, da sem ravnokar prejel naznanilo iz tiskarne, da so pravila za S. K. P. D. Sv. Barbare v redu in da se razpošiljajo na razne postaje. Gotovo, da bi mogla ibiti pravila v redu dne 1. januarja 1914; toda razni zadr¬ žki so zahtevali dalje 'časa, tako se je z istimi nekoliko zavleklo. Reči j>a moram, da so pravila tiskana v union tiskarni, 'kakor je bil sklep zadnje konvencije. V nadalje prosim cenjene postajne tajnike, kadar pravila prej¬ mejo, da jih razdelijo vsem članom in članom in članicam, in sicer vsa- mu en iztis. V slučaju, da bi jih primanjkovalo, naj se takoj na- ,ani glavnemu tajniku, kateri jih 'bode drage volje poslal, kajti pravil imamo dovolj v zalogi, da bodo zadostovale za vse člane. Nadalje tudi priporočam, da naj vsak član in članica iste pazno prečita, in v slučaju, da se ne razumi katera točka, naj se vpraša po- : ajni urad. Ako -se še tam dvorni, se nja obrne na glavni urad, kateri ho članom in članicam drage volje dal natančno pojasnilo. Želim tudi, da se vsakdo ravna po istih, kajti ob pristopu v našo slavno organi¬ zacijo je vsak član oziroma članica prisegla, da hoče izpolnjevati pra¬ vila, oziroma določbe raznih konvencij. Pri tem se obrnimo na nova pravila in videli bomo v členu I. krasno točko: “in gojitev medsebojne bratske ljubezni”, katera točka nas pozivlje na našo prisego ob vstopu. Zatorej upam, da bodo cenjeni elani ii» članice vpostevali sklepe zad¬ nje konvencije in tako si ohranili slogo, bratstvo in sestrno ljubezfen med seboj. Z sobratskim pozdravom vsem članom in članicam Anton Hočevar, predsednik uprav, odbora. Bridgeport, O., dne 12. marca 1914. homestead. Aurora — Volilno zanimanje je bilo tukaj velikansko. Tujerod¬ ni kandidati so povsem pozabili, da smo mi “Avstrians”; vse je bilo Mister in Mistress. V torek po volitvah bo seve zopet sprememba, a tega krivi smo le sami. Mi hoče¬ mo tako imeti, pa naj bo. Umrla je tu 1 aj rojakinja Fran¬ čiška Čebin v najlepši mladosti, stara 26 let. Zapušča žalujočega moža in troje nedoraslih otrok. Bolezen bila je kratka. Naše is¬ kreno sožalje! Rojak Frank Cimmerman je o- tvoril dne 7, trn., gledališče s pre¬ mikajočimi slikami. Slovenci in Hrvati, to je lepa, izobraževalna zabava in mi imamo priliko poka¬ zati naklonjenost domačemu pod¬ jetju. Pozdrav vsem čitateljem in či- tateljicam, Frank Krže. — Za blagajnika je bil izvoljen v totvnship White rojak Charles Jerič; rojak Vincenc Mikulich je bil izvoljen nrrovnim sodnikom. Biwabik — Tukaj je prodrl za vaškega tajnika socijalist Albert Norri s 143 glasovi. Rojak Matt Vidas je dobil 87 glasov in rojak Vindo Vidas 131 glasov, ter sta zgubila izvolitev za malo glasov Chisholm — Za Balkan to\vn- ship so bili izvoljeni izmed roja¬ kov mirovnim sodnikom Frank Verant, supervisorjem John Po¬ žar in koštablerjem Frank Požar. — Tukajšnji grocerji so stopili v nekak trust, in so se zavezali medsebojno, da ne bodo dajali za- naprej popusta istim, ki plačajo 'blago kadar ga kupijo ali pa v go¬ tovem času. Na up ne bodo dali nobenega blaga onim, ki so bili tirjani od Minnesota Adjustinent kompani- je, katera družba iztirjuje dolgo¬ ve za trgovce po Range. V to zvezo je stopilo trinajst groceristov. — Govori se da bodo nekateri propadli kandidati vložili prito¬ žbo v ,a razveljavljenje volitev ke^ so baje nekateri volilci volili brez da bi bili zato opravičeni. — Frank Holmberg j§ zgubil pri zadnjih volitvah ne le izvoli¬ tev za pbčinskr-ga predstojnika, ampak zgubil je tudi svoje brke. Stavil je s Mr. Train-om, blagajni¬ kom First National banke, da bo izvoljen, če ne, bo dal brke stran. Holmberg ni bil izvoljen in ostalo je napravil brivec. — Danes zjutraj je bila polici¬ ja poklicana k hiši Lazo Brozma- Vse za kar se gre je moj trdo za¬ služeni denar. To naj zadostuje za sedaj, ker jaz nečem delati nemi¬ ra predno nisem prisiljen v to. John Sotli č bx 52. — Tukaj je umrl v Shipman bol nišnici rojak Frank Vigcel za ra¬ kom v želodcu. Bil je samec, 55 let star, in je delal tukaj po raznih rudnikih okoli 24 let. Bil je član društva sv. Anton, katero Grušt- vo ga je spremilo k zadnjem po¬ čitku iz slovenske cerkve. Nazad¬ nje je delal v Pioneer rudniku. NA PRODAJ. Dva pisalna stroja (type\vri- ters) pri Geo. L. Brozich, Ely. Minn. Oba stroja sta v dobrem stanju, eden je skoraj popolnoma nov in oba sta opremljena s slo¬ venskimi črkami. Prodam oba po jako nizki ceni. Lepa prilika za slovenske mladeniče si nabaviti stroj, ki je velike vrednosti za vsa cega naprednega mladeniča. Ogla¬ site se ali pišite na: Geo L. Brozich, Ely Minn. — Umrla je gospa Koval, žena trgovca John Koval, kateri je e- den prvih naseljencev na Ely in je 'bival tukaj okoli 20 let. Pokojna je bila 62 leti stara in zapušča poleg soproga dva sina in dve ličeri, vsi odraščeni. Pogreb ranjke rojakinje se je vršil v nede lo popoldne iz katoliške cerkve. Blag ji spomin, ostalim pa naše sožalje! drevv Nahle in Frank Canto; asse- ssor-jem Matt Severinski. Rojaki, upamo, da boste dobri, previdni in napredni gospodarji občine Kitzeville, da boste pokaza¬ li, da je Slovenec tudi zmožen o- pravljati javne urade. Keewatin -— Predsednikom na¬ selbine Keevvatin je bil izvoljen Hrvat Leo Markovich. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, glede ulganja denarja, tem po¬ tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. Farme l ILLINOIS. Taylor Springs — Umrl je tu¬ kaj rojak Marka Janžekovič ro¬ dom iz Krasnjega vrba blizu Ra- dovine na Dolenskem. Star je bil 59 let. Zapušča tukaj soprogo, si¬ na in hčer, brata v Kansas City in dva brata v stari domovini. Bil je član društva J. S. K. J. v Kan¬ sas City. joliet — Tukaj je umrl 241etni rojak Martin Fir, sin rojaka Mar¬ tin Fir. Prominul je tukaj rojak Peter Klobučar, star 62 let, rodom iz Dragatuša na Belokranjskem. Tu zapušča žalujočo udovo in več o- trok. Bil je član Vitezov sv. Jur- ja št. 3. K. S. K. J. Živel je v Ame¬ riki več let. Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve. Umrl je v Joliet 111., hrivattski ro jak Anton Kirineič, tajnik Slove- nic Bottling Co. Pokojnik je bival v Joliet 20 let, in ljudstvo ga je spremilo k zadnjem počitku v ve¬ ličastnem sprevodu. Devetnajstletni Hrvat Jožef Po dnar je podlegel tukaj za jetiko. Bil je pokopan in lirvatskem po¬ kopališču. — V bolnišnici sv. Jožefa je umrl za jetiko rojak Frank He¬ nigman, star okoli 40 let, samec. V društvu ni bil nobenem. MINNESOTA. Duluth — Svoto $50., katera je bila poslana iz Bhvabik, Minn., skozi Narodni Vestnik naravnost na Michiganski bakreni okraj v pomoč stavkarjem, so razdelili med najpotrebnejše slovenske in brvatske stavkarje rojaki: Paul Shaltz, Calumet Midi., 8.25. Jo¬ žef Butala, Ahmeek, Mich., $8.50; Martin Bahar, Mass, Mich., $8.50; Anton Geshel Ualumet, Mich., $8.25; John Baricli, South Range, Midi., $8.25; Anton Černič, Mo- hawk. Mich., .48.25. Večina potrdil od strank, ki so prejele podporo imamo že v ro¬ kah. Imena ne bomo javno priob¬ čevali, vendar so potrdila vsake¬ mu na razpolago v našem uradu. V imenu prejemalcev se daro¬ valcem najtopleje zahvaljujemo. — Zadnji torek je bilo aretira¬ nih v Duluth 14 salunarjev ker so prodajali žganje v premajhnih ste Menicah. Aretoranih je bilo tudi devet groceristov in dva mesarja radi mere in vage ki niso bile pov sem kot predpisano. Kaznovan je bil tudi nek trgovec sladčic za globo $20.', ker je prodajal škatle “kendija’ za en funt, katere so pa tehtale le 14 unc, toraj dve unči premalo. — Osemletni Valdimar Mor ten son je pri igranju “vojake” ustre¬ lil sedemletnega sinčka starišev Odegaard. Vzel je puško očeta, ki je bila nabasana, in je sprožil v tovariša Odegaarda, ki se je zvrnil mrtev na tla. — Češki farmer Anton Pražek leži v St. Benedict,s bolnišnici vsled dveh jako težkih ran, kate¬ re mu je zadal z nožem nek gost, kateri je prebil ž njim žez zimo. Pražek je bil napaden, ko je spal, vendar zgrabil je še pravočasno puško, in njegov napadalec, nek Avstrije, je zbežal. Napadalec je pustil v bajti kapo in suknjo, in v žepu suknje je imel potrdilo od vladnega zemljiškega urada, ker je vzel Pražek 18 milj zapadno od Grand Rapids homestead. To kaže da je mislil napadalec Pražeka usmrtiti in se pred zemljiškim u- ne-a, kateri je grozil sosedom s podajače.n za krmo, potem ko je odgnal od hiše svojo ženo in tri- l ajšt mesečno dete. Mož, ki jo ko- renjaški in neizobražen Črnogo¬ rec, ter prava živina, je uboga že¬ no tako pretopel, da je krvavela iz večili ran n n glav ; , ko je došla policija. Divjega suroveža je policija, a- retirala ter ga je zaklenila v luk¬ njo, kamor spada taka govedina. Alkohol je bil kriv pretepa. Črno¬ gorec je zapil posestvo, in je silil ženo, da bi podpisala dolžno pi¬ smo zanj, ker posestnica je bila ona. Ker se je branila, je revo pre¬ tepal. Sramota' — Ostanki ranjkega rojaka Pe¬ ter Majnariča so bili prepeljani semkaj iz Mihvaukee, Wis., kjer je umrl. Bil je 27 let star in sam¬ ski. Njegova brata Tony in Matt, ki rudarita tukaj, sta poskrbela, da bo truplo zakopano na Chis¬ holm. Podpirajte svoje! Zakaj? Zato ker v vsaki sili ali zadregi se najprvo obrnemo k svojim prijateljem za pomoč, ne pa k tujcu. Toraj kupujte vaše grocerijsko blago pri Pesavento & Stonič. Zakaj ? Zato ker to je ena najboljših in največjih slovenskih trgovin tu¬ kaj na Chisholm. Zakaj ? Zato ker vedno držimo sveže blago po kolikor mogoče nizkih cenah. Pridite in prepričajte se. Mi bo¬ mo vedno skušali postreči vam ko- 1 kor najbolj mogoče dobro in za¬ dovoljno. Pesevanto & Stonich 114 Glav¬ na cesta na spodnjem delu mesta. (Advr.) Ely — Podpisani prosim tista dva rojaka, katera delujeta med različnim narodom že čez dve le¬ ti zoper mene in moje delo, do od¬ nehata, če ne, bo šlo vse v javnost. ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri¬ ki, poslužujte se Bank Money Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. -— Premem se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsa¬ ko pošiljatev dobite pobotnico. Dobijo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini pomenite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutra j do 3. ure po¬ poldne, in vsako sredo in soboto zvečer od 7. do 8. ure. Banka izvr¬ šuje tudi vsa druga bančna in no¬ tarska dela. posebno se še pripo¬ roča za menjavo čekov, katere /- novčujemo brez odbitka. — Stem dajem na znanje vsem elanom in članicam dr. sv Cirila in Metoda »far V d 1 '. S. K. J., db se vr¬ ši prihodnja seja dne 22. marca 1914 v društvenih prostorih. Opo¬ zarjam vse člam, da pravočasno plačujejo mesečnino ker drugače zapadejo suspendaciji, kar je jako nevarno posebno za nas, kateri mio v nevarnosti vsak trenutek Nadalje opozarjam vse odalje- ne člane, naj ponovijo potne liste. Kateremu je približno čas potekel in kateri živijo poleg katerega društva J. S. K. J., naj si preskr¬ bijo prestopni list, ker tako pravi¬ la zahtevajo, in v drugem položa¬ ju je boljše za člane v slueau bo¬ lezni. V dvorani bodem ob 1. uri popoldan tako da se vsak lahko zglasi kader mu drago. Pričetek seje ob 2 uri. Fr. M. Delatcb tajnik. Eveleth — V Fayal rudniku je začela ena parna lopata. Svet ni preveč zmrznen in zato je priča¬ kovati, da bo delo v par tednih v polnem tiru.' Rojake in rojakinje ne dajte se slepariti od Židov. Glejte na do bro pošteno delo, ki pride iz rok krojača. Židovska obleka je slabo sešita; pri meni dobite močno, trpežno obleko za manjši denar kot pri Židih. Za delo jamčim. Kdor ni zadovoljen se mu denar vrne. Jakob Ambrožič, krojač. — Rojaki Andrej Steblaj, John Semič in Frank Rupert so vječe- 'i, ker so si puščali kri v tepežu v nekem tukajšnem hranilišču. Steblaj, 'Semicb in Rupert, vsi so jih dobro izkupili. Pretep se je za¬ čel ker je John Rupert, ki ima hranilišče, 'zahteval, 'da se fantje zgubijo, ker so preveč divji. V sled tega so ga napadli, in potem so se stepli med seboj. Pač lepo kulturno delo, ki bo spravilo Slo¬ vence še v slabejšo luč. To je ža¬ lostno, rojaki, za ves naš narod. Kitzville — Tukaj smo se Slo¬ venci na volilni dan dobro držali in večina uradov bo prišlo v slo¬ venske roke. Občinskim predstoj¬ nikom je bil izvoljen rojak Matt Kočevar. Občinskim odbornikom so bili izvoljeni: rojaki Frank Nosan, John Obestar in Louis Vas- nič; tajnikom je bil izvoljen rojak Andretv Hren; blagajnikom An¬ glež John Meadoivs; mirovnim sodnikom hrvatski rojak Mike Frankovič; konštablerjem An- OHIO. Cleveland — Umrla je Marija Marinčič, 33 let stara. Bolehala je na sušici. Doma je iz vasi Virh pri Zatični, v Ameriki je bivala 7 let. Tu zapušča 6 malih otrok, soproga in enega brata. Bila je članica dr. sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ. — Starišem Simončič je umrl sinček Toni, starišem Dolnik dve letni sinček, starišem Kofman 2 mesečna hčerka Randall — Železniški vlak je povozil Slovenca Matija MirteU. V. sredo zvečer se je vračal z de la, in ko je prekoračil stoječi v>ak in skočil na drugi strani doli, je priletel brzovlak, ki ga je zadel, da je bil takoj mrtev. Ranjki je bil član dr. št. 93. SNPJ. Ranjki je bil doma iz Dolenje vasi občina Boštanj. Tu zapušča tri brate in sestro. Naselniška družba ILIRij^ 1 tri do pet milj od mesta Merril v Lincoln C ** rbivlaeev in inja veliko industrijo se m-,,, " ** štet, br a Od tri 15.000 prebivlacev m n n a venuo industrijo, se razn ■ *■ valovit svet, ki je odločen za slovenske farme, gjj ° St ' 1 ... dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče veiT^ * a Sv sel tiho d 610-611 Alvvorth ] DULUTH, MINV Ali ste se že poslužili prilike, katero Vam nudi LAKE VEBMTtt- SUMMEE HOME CO. na zemljišču, znano pod imenom VEBM • C GROVE, okoli petnajst milj od mesta TOWER na jezeru VEBJnrti ! Ta naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po podrobnosti' rT» cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid te nove * LAKE VERMILLION SUMMER HOME COMPANY 610-611 Alworth Building, Duluth, Minn. i trg« -o zadel i j obota' f elo ra zV bi dr«g' g ob tl« ar prii 8 ’ pa zop' , r o škod arici ka lilo čez :onec, st nosniejs Ker je 1 WISCONSIN. Milwaukee — Sušica je položi¬ la v prerani grob rojaka Matt Mi¬ heliča. Bil je star 21 let in bole¬ hal je pol leta. Pokojni spadal je k društvu Sloga št. 16 S. N. P. J. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. — F. P. Stili’,vater Minn. Avstri ja ne more pri tem nič storiti, in se vam tudi ni treba bati, da vas bodo poslali v stari kraj. Le do¬ bro se obnašajte v ječi, učite se pridno, ubogajte, bodite snažni in mirni, in mogoče vas izpustijo še pred časom.*Domovinstvo je vsta- novljeno v Ameriki v 10 letih, in vi ste državljan, ker je bil vaš o v e državljan, ko ;te bili še mladi. Sedem let zapora je veliko za tepež, a pomagati se ne da nič. Rojaki na prostem naj bi pa vpo- števali, 'dejstv, da je zvoniti po toči prepozno. Z napakli in s prete¬ pom se ni nikdo dosegel druzega kot razbito glavo ali pa ječo, za- toraj naj se vsak tega ogiblje. — J- L. Aurora, Minn. — Stvar je zastarana, je že ednajst let, in težko bi bilo kaj dokazati. Obrni¬ te se na Associated Charities ah pa na Poor Boerd of St. Louis Cc- unty, Duluth. Ta urad bo vašo za¬ devo preiskal in bo storil potre¬ bne korake za vas. POZOR! [bralo takoj lirtii burki Zgorela j' Smledniku podinja je t in živino. '»varovana PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Miner’s State Chisholm, Minn. IZJAVA. Podpisani izjavljam, da nisem pisal še nikdar za Glas Svobode kakor se mi je predbacivalo v Bmghain, Utah. Prepiraželjnim pu strni veselje do gotove meje. 'M. Pogorelc. IŠČEM PARTNERJA za svojo trgovino v slovenski far- merski naselbini Greaney. Zmožen mora biti tudi voditi pošto 1 roda jam tudi zemljišča. p n ^ ATT GR EANEY, P. O. Greaney, Minn. V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZA DRŽAVO MINNESOTA (Minnesota Workmen s ComfensatiO' ,n Act' Cena 30 Centov Navodila kako postati dr Cena 15 Centov , TT-JTJ* ^W£ ^ v*»v«»;w*W 16. marca 1914. NARODNI VESTNIK *v,v 1 Iz stare domovine. KRANJSKO. Umrli so v Ljubljani: Josip Ko¬ brin, delavec, 46 let, — Marija Krevs, služkinja, 18 let, — Tere¬ zija Pezdir, branjevka, 70 let. — Ivana Vodopivec, žena železniške¬ ga strojevodje in posestnica, 43 f e t. — Ivan Mohar, nadsprevod¬ nik v polk. 58 let. — Vencelj Cern mornarski oskrbnik v pok., Zvonko O »mere, sin do- 4 mesece. — J 0 - stem 93 let- želnega oficijala - Medved je pred svojim odho- ° m tudi popolnoma izpraznil ci¬ ganski kotel in v zahvalo 'za pri- pravljeno pojedino pustil na licu tuesta velik spominski list. Goljuf, Neki približno 45 letni ■taks Meixner iz Žižkova se bavi zapora. . .Zgodaj je začel. Franc Jarc, 16 let star, posestnika sin v Podre¬ bru je v nedeljo, dne 11, januar¬ ja zvečer zapazil da so šli Pekla- jevi v gostilno. Fant je porabil to priliko in je splezal po lestvi na podstrešje, potem pa vlomil v za¬ klenjeno čumnato, ter ukradel iz omare 220 K denarja v bankovcih in nekaj žganja. Kam je dejal de¬ nar ne vedo. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. Svojo ženo ustrelil. Strast žga- njepitja je privedla na zatoženo klop ljubljanskega dežel, sodišča 29 let starega Antona Tomšiča, posestnika v Gornjih Zavinah, da se mora zagovarjati zaradi pod tikanega mu hudodelstva umora svoje žene Marije. Obdolženec je prevzel lepo posestvo od svojega očeta. Oženil se je s pridnim de¬ kletom ter preživel dve leti v srečnem zakonu. Imela sta troje otrok stare od 1% let do 5 let. Kmalu pa je pri Tomšiču pridnost ponehala; kajt', lotil se je žganja, kateri pijači se strastno vdal, de¬ lo se mu je začelo gabiti; iz prej varčnega človeka je postal zaprav ljivec in v njegovi prej mirni hi¬ ši so nastali prepiri. S svojo ženo je surovo ravnal in jo večkrat pre tepel, pa tudi vedenje proti svo¬ jim staršem ni bilo dosti boljše. Že na je uvidevala, da 'bo spravilo pijančevanje in zapravljivost mo¬ ža gospodarstvo v propad. Izpo- sljevala je zaradi tega pri c. kr. okrajnem sodišču v Litiji s svojim tastom, da so postavili njenega moža pod sodno oskrbstvo. To je pa obdolženca močno potrlo po¬ sebno, ko je občutil, da je izgubil vse pravice gospodarja. Že preje je, kakor izpovedo zaslišane pri¬ če, grozil, da bode doma vse po¬ strelil,, konečno pa še sebe. Dne 21. novembra m. 1. je bil pa za nje¬ govo ženo in za obdolženca usode- polni dan. Ko so se vračaili od so¬ dišča domu, so v Zagorju stopili v Žinkovičevo gostilno. Marija da se je žena brez vsakega glasu takoj mrtva zgrudila. Rozalija Ka stelic katera je poklicanju obdol¬ ženčeve matere takoj prihitela na pozorišee, je slišala storilca jadiko vati: ‘‘ubogi otroci, ki ne boste svoje matere poznali’, a vse to so naredile žalostne domače razmere, Ko je Kastelic hišne duri, ki so bi¬ le vsled trupla mrtve žene zaprte, nekoliko odmaknila, je vidla ob¬ dolženca, ko je basal puško, na kar ji je še rekel naj beži, ker mu je vse eno, kateri pride. Ravno domu došlega očeta je svarila, naj urno beži, da ga sin ne ustreli. Ta¬ koj po dejanju je rekel 82 let sta¬ remu delavcu Antonu Gričarju: ‘‘Tone srečno, jaz bodem pa pod trto dejan” in pokazal z roko proti vratu. Obdolženec se zagovarja, da je to nesrečno dejanje storil v veliki razburjenosti brez premisleka in da sploh ni imel namena žene u- smrtiti. - Porotniki so zanikali z 9 glaso vi vprašanje glede umora, potrdi¬ li pa so enoglasno vprašanje gle¬ de uboja. Sodišče je obsodilo Tom šiča na 6 let ječe. Tat v dimniku. Pri Svedrarju na Jesenicah se je v dimniku o- glasil tat t,er odnesel lepo število plečet in klobas. Rad bi si bil na¬ pravil prijeten predpust, pa se mu je posrečilo. Nesrečen padec. Strojni paznik v tobačni tovarni Alojzij Čatar je prišel iz dnevne službe domov / Rožno dolino, kjer je pred hišo padel ter si pri tem zlomil levo roko v komolcu. Nezgoda. Mizar Martin Markič je v tobačni tovarni v Ljubljani žagal na cirkularni žagi deske ter mu je pri tem obtičal del ža- ganec med žago in žagno mizo. Ko je hotel zapreko odstraniti, ga je žaga zagrabila ter ga na levi ro¬ ki znatno poškodovala. Jankovič, Slovenka, službujoča pri rodbini Sepich j e povi¬ la v kuhinji dete, je zaprla v za¬ boj za smeti in potem čez en dan vrgla na smetarjev voz, da se ni zapazilo. Zdaj so prišli stvari seve¬ da na sled in je dekla zločin pri¬ znala. Razmerje je imela z Anto¬ nom Germauer iz Kranjske ali Ko¬ roške. Ustrelil se je 18 feb. popoldne komaj 24 let stari g. dr. Egidij Folie, e. kr. namestniški 'koncept- ni praktikant v Trstu. Bil je ta¬ koj mrtev. Pokojni je sin znanega inilionarja in računskega ravnate¬ lja pri namestništvu. Vzrok samo- uimora je nesrečne ljubezni. Nemci za Lahe. “Tagespost” priobčuje nek brihten Nemec, ki pomaga gladiti pot Nemcem na Primorje, članek, ki je sicer sme¬ šen, zraven pa zelo značilen za Lahe in za laške iredentiste. Med drugim pravi pisec, ki se pred vsem zaletava v Slovane, tudi sle¬ deče : Še pred leti so stale skoro vse večje občine v Dalmaciji pod laškim vplivom. Takozvani laški avtonisti so vladali. Njih gospo darstvo je bilo sicer silno pomanj¬ kljivo in zanikrno, kljub temu pa je vlada trpeia to gospodarstvo in pustila, da ti je delal karijero vsak po svojem načinu. To je začelo po¬ nehavati, ko so začeli na Dunaju negovati (?) Slovane na račun drugih starejših kulturnih naro¬ dov. Polagoma je začela izginjati iz uradov italijanščina in zavlada¬ la je hrvaščina Italijanski jezik v več uradih le še komaj trpi. Tomšič in možev oče sta sedla sku¬ paj k eni mizi, obdolženec pa je S ‘ (;rn ' da ljudem pod obljubo po- izvablja denar. Tako je tu- sojila. M dvema novomeškima obrtniko- '° ma Poslal ponudbo, da jima pre *krbi - Posojilo. Obrtnika sta sedla sedel k drugi mizi. Med tem ko sta prva dva odšla domov, je šel obdolženec še v Korberjevo gostil¬ no, odkoder se je vrnil precej vi¬ njen na svoj dom. Predno je pa stopil v hišo se je razgovarjal s so sedo Rozalijo Kastelic, kateri je ves razburjen pravil, da ga silno žalosti, ker so mu vzeli gospodar¬ stvo. Jel se je togotiti in rekel je, da gre domov, in da bode stare¬ ga (svojega očeta) nato pa še svojo ženo potegnil (ustrelil), da bode potem od celega leta račun končan. Pristavil je nato še, naj le posluša, kaj da bode sedaj. — Ko je nato stopil obdolženec v so¬ bo jel se je takoj z ženo prepirati to tembolj ker ni našel očeta, ki je šel v gozd po steljo. Sunil jo je najpreje s pestjo, na kar ga je ona sunila od sebe, da mu je pa¬ del klobuk raz glave. Takoj nato pa je snel puško, ki je na tramu pod stropom visela ter je ustrelil ua ženo. Strel je bil tako silen, ŠTAJERSKO. Umrla je v Stranicah posestni¬ ca in gostilničarka Uršula Sle- menšek, stara 82 let. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. po¬ ročajo. Posestnik Belšak in njego¬ va žena v Ploderšnici sta pustila svojih pet otrok same doma in sta šla po opravkih. Otroci so dobili vžigalice v roko in so zažgali otro¬ ški voziček. Pri tem je nastalo to¬ liko dima, da se je vseh 5 otrok zadušilo. Iz Ptujske gore. Našli so na ne¬ kem travniku kmeta Haložana iz Draže vasi napol zmrznjenega v snegu. Spravili so ga domu, kjer je na posledicah umrl. Iz Celja. Domobransko ministr¬ stvo je odredilo, da imajo absol¬ venti dvorazredne trgovske šole v Celju pravico do dveletne vojaške službe. “Pošten” Nemec. V nemško- Štajerskem gnezdu Anger je tamo- šnji načelnik krajnega šolskega sveta trgovec in posestnik Rudolf Wagner poneveril 2100 K šolske¬ ga denarja. Prilastil si je tudi na nedovoljen način 3000 K denarja obrtne zadruge v Birkfeldu. Pri¬ jatelja tujih tisočakov so aretira¬ li in izročili graškemu sodišču. Volitve pri »v. Marjeti ob Pe¬ snici. Pri občinskih volitvah so zmagali po večini slovenski kme¬ čki možje. Trud nekaterih nem¬ škutarjev dobiti občinski odbor' na svojo stran, je bil zaman. Sleparica. Trgovka z dežniki v Mariboru Hedvika Hobacher je ponaredila na menicah podpis svo je bogate prijateljice. Menice je izročila pri vsenemški posojilnici “ Aushilfskassenverein’. Govori se da znaša vsota, katero je Hoba- cherca dvignila na goljufiv način, čez 6000 K. Dne 19. februarja so Hobacherco izročili mariborske mu sodišču. PRIMORSKO. Velik ogenj v Trstu. 21. feb zjutraj ob 3 uri se je vnela streha med hišami št. 39 in 41 na Korzu. Požarna hrambe je bila takoj na licu mesta, a vkljub temu se je posrečilo ogenj pogasiti še le po treh urah. Za prebivalce ni bilo nevarnosti, pač pa je uničil ogenj predilno delavnico pod streho, ki je bila last g. Antona Vodopivca. Zgorelo je mnogo šivalnih strojev, sedežev, miz, divanov, platna in drugih priprav, Lastnik delavni¬ ce ceni škodo na 15.000 K. Zava¬ rovan je bil samo za 10.000 K. Zraven tega ima tudi lastnik hi¬ še do 2000 K škode. Kako je ogenj nastal, se še nd ve. Detomor na Reki. Dekla Ana (Pisec bi bržkotne rad uvidel na račun Italijanov v dalmatinske ti¬ rade nemški jezik!) Da je vlada to spremembo v prilog Slovanom trpela je veliko pripomogel tudi strašen strali pred laškim ireden¬ tizmom (?), o katerem pa pravi pisec da je bil neutemeljen. Naj¬ lepše pa pride. Ko je pisec Italija¬ ne na ta način osmešil, začne de- nuncirati Hrvate in trdi, da je na¬ stopila namesto laškega iredenti¬ zma v Dalmaciji srbska ireden¬ ta, ki je še bolj nevarna ( ?) kot laška. Tako, da Avstrija na jugu nima miru. Izpod laške iredente pride pod slovanski kap. Pisec, ki Dalmacijo strašno malo pozna, morda je še videl ni, je preoble¬ kel naenkrat vse Hrvate in druge Slovane v Dalmaciji, ki so se izka¬ zali do sedaj še, vedno bolj domo¬ ljubni, kot Lai i v srbske obleke. Končno poziva pisec, da naj tudi Nemci podpirajo laško “Lego Na- zionale”, ki je slična nemški “Sudmarki” m ima tisti namen: Uničiti in zasužnjiti Slovane”. KOROŠKO. Velika nesreča v kamnolomu. Trije mrtvi. V kamnolomu na Kamnu pri Doleh v Dravski dolini se je pripetila velika nesreča. Ko se je razletela neka mina, se je u- trgala velika skalnata stena, in padla na podjetnika' in na dva de¬ lavca. Stena je podjtnika Josipa Gromaneka iz Koroške in delavca Fred. Dužia, ki je doma pri Devi¬ ci Mariji v Polju na Kranjskem, popolnoma ‘zmečkala, tretjemu de¬ lavcu Brandsiaterju pa je popol¬ noma zdrobila celo desno nogo. Gromanek in Dužia sta bila na mestu mrtva. Brandstater pa je živel nekaj ur. Neznan tat je vlomil v stanova¬ nje brivca Josipa Čavko v Celov¬ cu in mu je ukradel 240 K. V okolici šentviški so našli mr¬ tvega v njegovem stanovanju 54 letnega delavca Matijo Fistra. Mož je tožil, predno je šel spat, da ga boli hrbet, ker je padel na poti domov. Očividno je bil vzrok smrti padec. V okolici Volšperka pogrešajo 171etnega delavca Pichlerja. Fant bi je zelo kratkoviden, je padel bržkotne med potjo v vodo. Samomor pred poroko. Pri Sv. Lenartu se je obesila na skednju 221etna posestnikova hči Marija Brunerjeva. Dekle bi se bilo mo¬ ralo omožiti. Nastal je spor žara di dote in dekle je izvršilo v hip¬ ni jezi samomor. bila vsled jeze ir. žalosti srčne krče se je zgrudila nezavestna ha stopnice pred a!ta.\rm. Odpeljali so jo domov, kjer jo še isto noč vsled sečne kapi umrla. Napadal¬ ko so aretirali in so 'o poslali v isti noči v opazovalnico tamošnje blaz¬ nice. Mož se je odpeljal takoj dru¬ go jutro iz mesta, da si poišče dru¬ gje službo. Baronica goljufica. V Boleanu so zaprli neko baronico Beskow- Radoseh, ker je s svojim možem izvedla velike goljufije. Baron in baronica sta prišla leta 1911. v Me ran, kjer sta kupila za 260.000 kron grad Pinzenau, a na kupni¬ no sta vplačala samo 5000 K. Ži¬ vela sta razkošno in napravila pri ptujih gostih veliko dolga, a tudi trgovcem sta izvabila veliko bla¬ ga'. Celo davkarijo sta ogoljufala, ker so jima dovolili, da smeta od- goditi vplačauje kupninske takse 7700 kron. Sumijo, da je baron sin nekega kočij aža v Berolinu, ka terega oko postave že dolgo išče. V Berolin prodani slovaški otro ci. Berolinska policija je odkrila nove vrste kupčijo z otroci. Oger Kubaesek je. potem neke ženske kupoval slovaške otroke na Zgor. Ogrskem in si jih je dal pošiljati v Berolin. Za vsakega otroka je plačal babnici 60 mark, staršem se je pa obljubilo po 80 mark, na leto in brezplačna oskrba otroka. Kubaesek je v Berolinu otroke po¬ šiljal na cesto beračit, in sicer je moral vsak otrok vsak dan prine¬ sti najmanj 3 K, drugače je bil neusmiljeno tepen in po več dni brez hrane. Sploh je Kubaesek z otroci ravnal nezaslšano brezsr¬ čno, dasi so mu toliko naberačili, da je živel kakor knez; na Ogr¬ skem si je kupil krasno posestvo, na katerem je vladala njegova že na. Ker se mu je stvar v Berolinu tako dobro obnesla, je nedavno u- stanovi! “podružnice” v Postda- mu, Hannovru in Magdeburgu. Proti Kubasceku in njegovim po¬ magačem je uvedena kazenska preiskava. Ponesrečen vrtiljak. V bene¬ škem pratru se je prekucnil velik električni vrtiljak. Čez 20 oseb, večinoma otrok, je več ali manj nevarno ranjenih. Bralec STOJ! pa naredi LINKS UM! kadar prideš v mesto Eveleth in se oglasi pri OTTO J. MAYERLE, kateri ima vedno kaj za Tebe in vse Slovence. V zalogi ima vsakovrstne pripovedne in mo¬ litvene knjige, gramofone, plošče za gramofone s slovenskim besedilom, harmonike, vsakovrstne drobnarije, slaščice, smodke, cigarete in tobak, kakor tudi vse potrebščine za ši¬ valne stroje, katere tudi izvrstno popravlja. Prodajalna je poleg trgovine z železnino, Siegel, na drugo stran Veranto- vega saloona. — Oglejte si na oknih napis: EVELETH SEWING MACHINE SUPPLY STORE OTTO J. MAYERLE. $25.00 NAPLAČILA $10.00 MESEČNO. Lote v Gary, Mirni. kjer gradi UNITED STATES STEEL korporacija jeklarno za $ 25 , 000 , 000 , in cementno tovarno za $ 2 , 000 , 000 , so danes najboljša prilika az investiranje denarja. Obrnite se pismen^ ali ustmeno na Steel Plan! Investment Co. c-o Central State Bank PISARNA NA BANKI NA GARY. DULUTH. MINN. Miners National Bank, EVELETH, MINN. « «-» Kapital, preostanek In delniška odgovornost $ 74 . 000.00 « * » Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.] Posetlte nas. RAZNOTEROSTI. žrtev maščevanja zapuščene lju¬ bice. V cerkvi samostana pri 14 svetnikih v Wuerzburgu se je pri¬ petil te dni tragičen slučaj. Pred altar sta stopila novoporočenca hi- šina Himmelsteinova in njen ženin Spaet. Predno je izvršil pater po¬ ročni akt, je začela razgrajat' v cerkvi bivša večletna ljubica ženi¬ nova in je zmerjala novoporočeu- ea, posebno pa nevesto z najrazlič¬ nejšimi psovkami. Nevesta je do- Povsem na mestu Zdravi, delavni možje v vseh strokah, kateri kadijo NAVY ves dan v svežih, sladkih Burley ci¬ garetah, vedo, da ta pristni, mili, zdravi tobak ve¬ dno povsem zadosti. NAVY Long Cut je najpri- pravnejši tobak za zvijanje cigaret — in iz njega se napravijo najboljše Burley cibarete. G Al L & AX Long Cut Tobaoeo Cigarete zvite iz NAVY imajo prijeten, sladek okus, kateri je jako dopadljiv in zadovoljiv. Noben drugi tobak — nobena druga cigareta nima tega NAVY okusa. I o vse je nasledek skrbnega zore •• nja in bledenja pristnega, milega Kentucky Burley tobakovega perja — in vsled tega ker drži NAVY zavoj ta tobak v svežem stanju. Iz NAVY pa se ne na¬ pravi le finih cigaret, am¬ pak je tudi prijeten za ka- denje v fajfi, in je tuiji okusen in zadovoljiv eik. — NAVY je izvrsten to¬ bak za vse svrhe. Poskusite NAVY skozi en teden, in kadili ga bo¬ ste 52 tednov na leto. j^mohttigS&bacccl IV« fob4c«o(a.J*c«Ji*MT* G.W.GAIL&AX.f BALTI MORE. MO. j| \iwmwmaasmsm i a -Timr- PROSTO Vprašajte Vašega trgovca za knjižico ciga¬ retnega papirja, katerega Vam kode dal brez¬ plačno z vsakim zavojčkom za 5 centov. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY 4 i “Narodni Vestnik” National Herald. Stovenlc Samt-Weekly. Owned and publlshed by tbi Slovenlan Prlnting & Publisblng Company a Corporation. flace ot Buslneaa: Dulutti, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Itsuot n«ry Momlay and Thursday; subscrlpllon yoarly 12.00 Tla bost Acnrtlimg medite araong Slovenlan* In the Horthwest. Rates on appllcatton * Entired u aoconS-class matter May it. 1911 at the po*t Otlica __ Dulutti, Mlnn., under the Act Harcb 3, 1879. 11 _ »NARODNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna družba. Dulutb, Mlnn. Uvaja vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina slane: Za Ameriko In Canado za celo leto . 12.00 za pol leta . . $1.00 _ Za Evropo za celo leto . . _■ ■ $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarnp poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. POMEN IZOBRAZBE. (Nadaljevanje.) Svojo izobrazbo pa mora imeti tudi trgovec, industrij el ec, in navadno jo veletrgovec in ve¬ leindustrij el ec tudi ima, ca pa ne jo pa najine za denar. A tudi drugi morajo imeti pregled v tem, kaj se izdeluje in proizvaja, kako, kje, odkod, kam, kedo. To pokažejo deloma sta¬ tistike in deloma razstave; in kar se tiče sta¬ tistike je ona, katero je izprešal sodnik Hilton, glavni zastopnik W. F. of M., iz James Mac- Naughtona, glavnega upravnika C. & H., raz¬ krila mnogo stvari, katere navidezno sam Mac- Naughton kot polipski maneger ni poznal, ostalem svetu je bilo pa povsem tuje, da kra¬ ljuje C. & H. dejistveno čez vse ozemlje in pre¬ bivalstvo gornjega poluotoka Michigan z že¬ li zno roko. Statistike nam povedo, koliko in kje se pri¬ dela ali izdela tega ali onega, in, če jih uradi : e potlačijo, izvemo iz njih tudi kdo je največ pridelal in kdo ima največ dobička. Razstave nam pa pokažejo razno blago, razne pridelke, izdelke in umotvore, kar je vsekakor velike,ko¬ risti za splošno izobrazbo. Tudi mali obrtnik in trgovec bi se moral bolj zanimati za te stvari; poznati bi moral vsaj površno svetovno tržtvo in svetovni promet. To pa zato, ker s tem bo pridobil znanja tujih držav, vedel bo kaj se na zemlji godi, videl bo ogromni proiz¬ vod in prevoz Anglije, Nemčije, Francije, Ze¬ dinjenih držav. Videl bo pa tudi ničevno vlo¬ go, katero igra Avstro-Ogrska na svetovnem trgu, kjer je skoro isti pritiikovec, kot Črna gora. S tem pridobi človek vpogled na sve¬ tovni trg, in taka trgovska izobrazba je velike veljave, ker ž njo dobi človek izkušnje, da bo znal svoje stališče pri vsaki priliki obrniti pri¬ merno. Ta izobrazba je tudi velike važnosti za vsa¬ kega delavca. On je zaposlen ali na polju, v rudokopu, premogovniku, v tovarni, v trgov¬ stvu, pri prometu itd. Tako ima tudi posredni stik s trgovstvom, in pouk o vsem tem mu ko¬ risti kot človeku, ker ne predstavlja potem le nekak stroj’, temveč razumen organizem; kot delavcu mu pa koristi, ker mu taka izobrazba odpre vpogled v bogastvo in v bedo. Vedeti to, kar ,se tiče njegovega stanu, je neobhodno potrebno za njegovo boljše ali slabše življenje, ker le izobražen delavec si zna vrediti stvari tako, da bo imel, kolikor razmere in okoliščine dovoljujejo, najboljše življenje. Nasprotno pa, ako ne ve ničesar drugega kakor svoje delo, je avtomat, je stroj, ni človek, ki ima duh in vo¬ ljo, še manj pa razumen delavec, ker brez iz¬ obrazbe vendar ne bo znal ukreniti in razso¬ diti ničesar. To so spoznali delavski prosvit- lenejši in talentiranejši delavski sinovi, ki so uvideli, kakošne krivice se godijo njih oče¬ tom, materam, bratom in sestram, za'to so po¬ klicali v življenje organizacije, društva, sku¬ pine, ki dvigajo delavsko stanovsko izobrazbo. Da ima tu velike zasluge Časopisje, ki se bavi z delavskimi problemi, ni potreba povdar- jati Pripoznal bo menda vsak rojak in vsaka rojakinja, da je časopisje nenadomestljiva šota, bodisi že v oziru učiteljskih moči, poseb¬ no pa še v oziru nizkih stroškov za vzdrževanje te izvrstne ljudske univerze Marsikateri Slo¬ venec se je iz časopisov veliko naučil; zvedel je novice, stvari, ki se godijo po svetu, o ka¬ terih bi brez časopisa niti ne sanjal. Da je ta vsesplošni poduk velike veljave, je več kot resnično, in resnično je, da so časniki vseučili¬ šče naroda in človečanstva. Take zveze, tako sodelovalnega ali kooperativnega učiteljstva ni nikjer, kot je ravno v časnikarstvu, kjer se zrcali ves napredek 1 , vsa znanstvenost, vse veselje, vse žalosti človeštva celega sveta. Ali ni to velikanska šola, rojaki in rojakinje? Pri¬ znali boste, da je, in če Vam je kaj za izobra¬ zbo, naročeni boste in čitali boste redno oni časnik, ki vam prinaša vse, brez ozira na desno ali levo. Narodni Vestnik je eden teh časni¬ kov, ker objavlja tudi isto, kar drugi prikri¬ vajo, ker le z objavo vsega, ikar se na svetu godi, je mogoče podati človeku čisto svetovno sliko, do katere je vsak človek opravičen. Te¬ meljita osnovna izobrazba v gospodarstvu je velikanskega pomena za.vsakega človeka obeh spolov, m jaz ne morem drugega kot vsem naj¬ topleje priporočati, da skuša vsak dobiti čim več mogoče te izobrazbe iz knjig, časnikov in govorov ali ustmenih razprav. Priznati mo¬ ramo, da smo mi Slovenci še precej starokopit¬ ni v tem oziru. Trmasto se držimo starih vra- žever, in (kakor so nam morali večkrat naši učitelji vtepatiiz roko abecedo v glavo, tako je še danes mnogo rojakov in rojakinj, katere bi se moralo naravnost udariti s fizično močjo, če se jih hoče prilagoditi novim, boljšim nazo¬ rom sveta. Stvar se obrača počasi ha boljše —- žal, da le počasi — ker tudi med Slovenstvom je vedno več onih, ki koprnijo po uku iz na - prednik časnikov, ki ne morejo živeti brez čtiva in brez vporabe lastnih inožgan. Izobrazba, ki se ne deli 1 med posamezne ljudi, med posamezne sloje, je takozvana so- cijalna izobrazba. Ta izobrazba še ni stara. Kaj pa je to, socialna izobrazba? V kratkem povedano, socijalna izobrazba je nauk o ljud¬ stvu, o njegovem gibanju in težnjah. To je ves odgovor. Po ljudstvu se mora uravnati vse, ker ono je merilo za državne naprave, ki vla¬ dajo ljudstvo na podlagi postav. Zato pa, in pa iz dejstva, da je vendar vsak človek ud ljudstva, je ta izobrazba važna. Človek mora torej poznati vse in potegniti z onimi, ki imajo taka načela, 'katera so zanj najboljša in s ka¬ terimi se on strinja. A to ni le v naselbini, to ni le v Ameriki, to ni le v ozki stari domovini. Poznati se mora evolucija, razvoj in napredek tudi drugih držav in vsega sveta, ker le potem imamo pravo sliko, pravi načrt, pravo merilo po Ikojem se nam je ravnati. To se pa le zgodi, če -se vsak človek izobraža. Važna je socijalna izobrazba za politično in gospodarsko gibanje, ker slonite ti gibanji na temelju socijalnega stanja —zajemata oba vodo iz morja ljudstva. Rada se ta izobrazba zanemarja, ker se pripro- sti ljudje premalo zavedajo potrebe socijalne izobrazbe. Da vsled tega trpijo ne morejo uvideti, ne morejo uvideti zato, ker ravno niso izobraženi. Ni pa dovolj, da pozna človek se¬ danje stanje, tudi stanje starih narodov je do¬ bro in je treba poznati. Socijalna izobrazba je velikega pomena in vsak človek, ki hrepeni po napredku, naj bi si prizadeval jo pridobiti v kolikor mogoče večji meri. ŠTRAJKAR. Možato v dvorano štrajkar koraka, Ko sreča med potjo pa skeba — bedaka; Z rahlim mu srcem on hitro veli: Kruha ne trgaj z ust revnih ljudi! Nad njim se pa grintovec s’rovo zadere: Kaj rekle bi naše garjave žene? One le rade pri peči sede, Kaj mar jim, če moži v sramoti žive. Štrajkar mu dalje prijazno govori: Poslušaj, ne skeba j. oči si otvori! Spoznaj, da krivica ti res se godi, Prot’ kteri se štrajkar junaško bori. Podaj se v vrste zavednega proletarijsita In zbriši si madež skebsk’ga pečata; Ne slušaj kapitalističnih, krvopitnih ljudi, Položaj tvoj kterim nič mari ni. Ne čitaj nazadnjaških skebskih no vin, Ki polne so hvale denarnih zverin; S studom od sebe porini jih v peč Ter v roke si vzemi listič rudeč. Pazljivo ga čitaj pri svoji družini, Ter se prepričaj o svoji temini. Spoznal boš iz tega, da celega zla Povzročitelj je skeb, ki pečat ima. Pomanjkanja štrajkarske cele družine, Krive samo so denarne zverine, Ker slišale niso klica proseč: “Je kruha premalo, dajte ga več!” Ko vrača se štrajkar domov iz dvorane, Med potjo s skeborn se zopet sestane. Poslušaj, prijazno spet štrajkar govori: Ne bode Več dolgo, ko skril boš oči — poglej le gori! Skeb se ves ginjen hvaležno prav zgane, Spoznal je hinavske črnubaste vrane. Veselo domo v fe družini biti, Ter ji prijazno tako-le veli: Ne bodem več skebal, spoznal sem krivico; Podal boldem štrajkarju svojo desnico. Borila se bodeva skupaj oba, Dokler ta diktator notri un’je ne da. Frank Mahnič. GOSPOD HARTVIG. Gospod Nikolaj pl. Hartvig je dobro znan najširši javnosti. Ruslki poslanik je to na dvorcu srbskega kraja. Petra. Kljub svojemu nemškemu imenu je Hart¬ vig po svoji zunanjosti prototip pravega, prist¬ nega Rusa, po svojem mišljenju pa je odločen, oduševljen .Slovan, menda najboljši Slovan v vsi ruski diplomaciji. Toda oduševljenje za slovansko stvar bi za diplomata še ne bila bog- sigavedi kaka prednost, ako bi to oduševljenje ne bilo v zvezi z izredno nadarjenostjo sposob¬ nostjo in diplomatsko spretnostjo. Noi, Nikolaj Hartvig je tudi na glasu kot izboren diplomat i npolitik. Da pa je ta glas o njem upravičen, izpričuje najbolj naj večje njegovo delo, ki ga je izvršil, Balkanska zveza. Res, ta Balkanska zveza, ki je imela že pri svojih prvih korakih naravnost sijajne uspehe, je vsled tujih spletk razpadla, toda Hartvigovi diplomatski spretnosti in prebrisanosti se je posrečilo ha Balkanu zvariti novo zvezo, ki bo NARODNI VESTNIK morda za evropsko politiko še daleko večjega pomena, kakor pokojna balkanska alijansa. In ta diplomat izrednih Sposobnosti je se¬ daj v kombinaciji, Ja postane naslednik mi¬ nistra zunanjih del gospoda Sazonova. Kaj ibi to pomenjalo, lahko presodi vsakdo, k; ima količkaj vpogleda v evropsko politiko. Čisto gotovo je namreč, da bi se ruska zuna¬ nja politika v bistvu in v svojih temeljih iz- premenila, čim bi ji stopil na celo mož, kakr¬ šen je gospod Hartvig. Ta politika foi postala v resnici ruska in vsled tega tudi slovanska, zakaj povsem sigurno je, da bi Nikolaj Hart¬ vig ruski zunanji politiki utisnil pečat svoje individualnosti. Avstrijski vladni krogi'bi seveda ministra Hartviga, v katerem zro zakletega sovražnika avstro-ogrske monarhije, pozdravili k dokaj mšeanimi čustvi. Spominjati se je treba, da je še nedavno tega krožila po časopisju vest, da se je gospod Hartvig precej čudno izrazil o Avstriji. Rekel je baje, da pride sedaj, ko je Turčije v Evropi konec, na vrsto — Avstrija. Vobče je baje vodilno načelo vse Ilartvigo- ve politike popolno zaolkroženje in končno li¬ nic en je Avstro-Ogrske. Ne vemo, v koliko so resnične te vesti, eno pa je gotovo, da gospod Hartvig ni poseben prijatelj avstro-ogrske monarhije. Če torej v resnici stopi sedanji belgradski poslanik na čelo ruske zunanje politike, bi to pomenjalo toliko, ‘kakor da je ruski' kurz zaplaval v od¬ ločno proti avstrijsko smer. ČEDALJE SLABŠE. Ta ljuba Albanija bo habsburškemu cesar¬ stvu povzročila še veliko veselja, če me se kaj lepšega. Vsak dan skoro prinese novice, ki to kažejo. Prebivalci Albanije so po poklicu pravza¬ prav razbojniki, delomrzni ljudje, ki nočejo poznati nobenega reda. Ti ljudje* ki nič nima¬ jo — izvzete so le nekatere familije — naj v prihodnje plačujejo take davke, da bo mogoče z njimi plačevati uradnike, vzdrževati vojake in orožnike in še za deželno in splošno (kulturo kaj storiti, povrh pa plačevati obresti 75 mili¬ jonov dolga! Že to je jamstva dovolj, da na¬ stanejo v Albaniji prav kmalu izdatni nemiri. Pa še vse polno drugi v vzrokov je, da tam doli ni upati na ugodne razmere. Prebivalstvo Albanije sicer nimanič narodne zavesti, zato pa veliko verskega sovraštva. Po veri so Al¬ banci katoličani, mohamedanci in pravoslavni. To se pravi: vsaka konfesija ima svoje pope i'n vsaka izpolnjuje gotove cerkvene ceremo¬ nije, a to je tudi vse. O kakem religioznem živ¬ ljenju ni niti govora, ne pri vernikih, ne pri popih Katoličani stoje pod protektoratom A\stri- je. To se pravi: da ima Avstrija stare, s tur¬ škim sultanom sklenjene pogodbe, po katerih ji pristoja varstvo katoličanov. Na podlagi teh pogodb vzdržuje Avstrija katoliškim Alban¬ cem pope, šole in cerkve in to ji daje za - slombo v Albaniji. Opirajoč se ob katoliške Al¬ bance, je Avstrija tudi mislila, da bo igrala v Albainiji veliko vlogo. A vse se hoče izjaloviti. Princ Wied je bil one dni v Rimu, pa vsled ugovora italijanske vlade ni smel iti k papežu. Sicer je princ Wied prisedši na Dunaj, napravil obisk pri papeže¬ vem nunciju, a pomagano mu s tem nidosti, kajti naenkrat se je sedaj oglasila Italija in piavi kategorično: če se hočejo princ Wied, rimski papež in dunajska vlada kaj dogovo¬ riti glede avstrijskega protektorata nad alban¬ skimi (katoličani, jim kar povemo, da iz tega ne bo nič. Italijanska vlada je ravno zato za- branila princu Wiedu obisk v Vatikanu, ker noče več priznati avstrijskega protektorata nad katoliškimi Albanci. Italija se je postavila na stališče, da je av¬ strijski protektorat baziral na pogodbah s turškim sultanom, a te pogodbe so postale ne¬ veljavne v trenotiku, ko je nehal biti sultan vla dar Albanije. Ta Albanija je po sklepu vele¬ sil neodvisna država z neodvisnim vladarjem in jo princ Wied dolžan tako urediti, da se obrani ta neodvisnost in so za to neodvisnost podane vse garancije. Vsak protektorat nad kakim delom albanskega prebivalstva je toraj v to poleg albanskega vladarja privolijo vse, neodvisnost Albanije garantujoče velesile — a da za to Italije ne bo dobiti, je pač jasno kakor beli dan. Sploh pa ugovarjajo Italijani, da bi imel avstrijski protektorat nad 'katoliškimi Alban¬ ci trdno pravno podlago, češ pogodbe s Tur¬ čijo, na katere se Avstrija sklicuje, jej ne da¬ jejo nikakega izključenega protektorata* ne¬ go dajo je vsem kristjanskim državam neka¬ ko pravico, jemati v varstvo kristjane v ce¬ lem turškem cesarstvu. Vrh tega je pariška pogodba določila, da nima nobena posamezna država pravico na svojo roko intervenirati med sultanom in njegovimi kristjanskimi po¬ daniki, 'berolinski kongres pa je izrečno raz¬ veljavil vse tozadevne določbe o starih kapi¬ tulacijah in pogodbah. Talko je torej s to stvarjo. Avstrija je — če ne po pravu, pa faktično — doslej imela protektorat nad katoliškimi Albanci in je na to 'naslanjala vso svojo politiko v Albaniji, zidaj pa ji je njena zaveznica Italija suhopar¬ ne povedala, da je tega protektorata enkrat za vselej konec. IZ SLOVANSKEGA SVETA. Novo pivovarno v Skoplju zgra- de dosedanje tri največje srbske pivovarne: Weifeitova in Bailono- va v Bel gradu in jagodinska pra¬ ške Kreditne banke. Vzrok je ta, ker so transportni stroški v Skop¬ lje silno visoki, vrhu tega pa mno¬ gokrat primanjkuje tovornih voz na železnicah. Nova pivovarna je projektirana za proizvodno 30.000 hi. piva na leto, a tako da se bo proizvodnja v slučaju potrebe la¬ hko primerno zvišala ; samo 'za Stroje je določenih 1 milijon di¬ narjev. Oboroženje Rusije. Nemški li¬ sti iz rajha poročajo, da ustanovi V najkrajšem času ruska vojna u- uprava tri ali celo štiri nove ar¬ made zbore, in sicer v vilskem, kijevskem, odeškem in .v kavka- škem armadnem okraju. Umorila moža. Jovanka Božo- vič, žena posestnika Mitarja v Rogatici v Bosni je svojemu mo¬ žu, ko je spal, prerezala grlo, ker jo je mož mučil z ljubosumno¬ stjo, ki je bila, kakor se govori, upravičena. RAZNO. Roparji na pokopališču. Iz Mi¬ lana poročajo, da so oropali nezna¬ ni tatovi pokopališče Gentili. Vlo¬ mili so v več grobnic, odprli so kr¬ ste in oropali mrliče, katerim so vzeli prstane in drugo nakit je. Po¬ leg (-ega so odrezali truplu nekega duhovna glavo in jo tudi odnesli . m bo. O roparjih nimajo če no¬ bene sledi. Pravica tudi za tašče! Stolet¬ ja sem so tašče preganjane, zani¬ čevane in zasmehovane. Še neo- ženjeni ljudje, ki poznajo tašče sa¬ mo od daleč, pravzaprav le ime¬ noma, se iz njih norca delajo, po¬ sebno grdo pa delajo ž njimi lite¬ rati in karikaturisti. Krivi so te¬ ga slabega glasu, ki ga uživajo tašče, seveda zetje, ki pripovedu- jib sploh sistemično preganjajo. dal vstop v svojo hišo. Zet je ho¬ tel s pričami dokazati, da je nje¬ gova tašča sitna, prepirljiva, zlo- kazov sploh ni pripustil. Sodnik odstraniti, naj bo tašča kakršna¬ koli. Pravica je zmagala! NAZNANILO. Naznanjam vsem tistim, ki so se zanimali za mojo farmo, da sem jo prodal. Oglasilo se jih je mnogo, kar priča, da je “Narodni Vest¬ nik” uspešen list za oglase. Frank Galoit, Bok 32, Beaver, Wis. RAD BI ZVEDEL Za prijatelja Peter Gale, kateri je bil pri meni na Chisholm na sta novanju. Rodo n je iz Logatca pr. Postojni. Prodni cenjene rojake, če ve kedo zanj, naj bo tako pri¬ jazen in mi ga naznani, ali mi naj pa piše sam. Enkrat mi je pisal iz Pennsylvanije in poslal sem kar je zahteval na ndrew Somerson. Joe Perme, box 63 ,New Dulutb. Minn. (3.16,3.1,9.) ZNAK DOBRE OBLEKE I ClpLhtnj Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR CJena la vse enaka. — Obleka aa možke in fante; najboljše blago po primernik in poStenlh cenab. Pain Prežene bolečinT^"" kostnice, mišični rev ma ? ati O gijo^ah trganje po čelju® >. uj bolečine in trdosti v Čl3 Izvrstno zdravilo, Če ne, za liromost ter odr A 5 ^ ozdravi prehlajenje c*; 0 eD h. jd in nabod. Zabrani’ v jj°> HfN scanje v prsih,- Je Pljn;. Ozdravi glavobol in , , 4-5 kaplji, v k»“, ‘»H itn n CT^ricif ,r/k- _ ije vrstno sredstvo za vnetja grla. Če se užije (4 kaplj e v , de) je izvrstno zop er ^ ■ kr,? a neprebavljisti. e v k;, Pristni expeller Pri( n kakor ga kaže slika. V * a IE PAZ '»^i 25 m 50 centov steklen ici j F. Ad. Richter*, 74-80 WASH1NGT0N ST&i! newyork M. J. MURPHY, predsednik. FIRST THE STATE OF ELY GE0 ' L. BROZICH, bij.. BANK PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošilian' na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje aSUr '* od dneva vloge. od sto Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim d i, nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union in nient Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni h?.’ iz Cliicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas ant - r i absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cer. vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti o'* istotako izvršujemo vsa notarska dela, " "TO Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z t posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji, ** ato® 8 i* zral ejo tla i laldu prostori jaka. da I«i NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zem¬ ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in Nevv Duluth, ter glavni a- stopnik štirih naj večjih Insurance Company. Zavaruj®"* in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljic E vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evr® sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant A ve. Eveleth, M* nn to: ^ prenašaj« v, predvsen » Vi ^ pri razkui Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Ve ^ BrhuN' oCo*" Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. Fitger Brevving Co. Duluth - Minil. ! lil Vidna slovenskih gostilničarjev loči Fitger pivo, v sodčkih 1» 51 cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin MUPff zastopnik za ELY, 20 ynarci^9^^ *Š§% x$’ *£>S *>etj e “Šil • ^i> > z ?;v I "•to ie glavni vir za razsir- b0 1 bolezenskih kali, kajti v nje¬ mu telesu se množe ti povzroči¬ li kužnih bolezni in život jih po ih potih oddaja na zunanji t n p r iz izmečki pri kašlju, z odpadki iz črev, z gnojem iz ran t d Okolica takega bolnika je )' a : prenasičena s strupenimi gli¬ vicami; v prvi vrsti je okužena bolniška soba in vsa njena opra- Osebe in razni predmeti, ki prihajajo iz take okužene sobe, (obleka i perilo, smeti, posode, od¬ padki i. dr.) raznašajo okužljive bolezenske kali na širšo okolico in na druge osebe. Izven človeškega telesa sicer okužljive glivice na¬ vadno nimajo zadostnih pogojev u obstanek in poginejo posebno nod vplivom solnčnih žarkov in svežega zraka, pač pa žive dalje jji ostanejo okužljive, 'ce so našle ugodna tla za nadaljnje življenje, tako v zaduhlili , vlažnih, nezrač- nili prostorih, kjer ni ne solnca, ne zraka, dalje v vodi, mleku itd. Da se toraj nalezljive bolezni ne prenašajo in ne razširjajo, tre¬ ba predvsem bolezenske kali uni¬ čiti takoj, ko zapuste bolno telo. Prva razkužba ob bolniški poste¬ lji je zato najvažnejša; obsega naj pa nele bolnikove izločke, tem več tudi vse predmete, ki jih bol¬ nik uporablja. Ta razkužba naj uniči glivice, dokler so še v bolni¬ ški sobi, kajti če so našle pot iz bolniške sob n . je njih nadaljnje zasledovanje skoraj nemogoče. Ra ■turne se, da je treba izvrševati to razkužbo ob bolniški postelji ves čas dokler traja bolezen. Mati kot strežnica svojega 'nalezljivo obo¬ lelega otroka, si s točnim, razum¬ nim razkuževanjem oib 'bolniški postelji in v bolniški sobi najbo¬ lje obvaruje ostale svoje otroke pred okužbo. Prva razkužba ob bolniški po¬ stelji je tem popolnejša in točne j- ša, čim večja je sploh snažnost v stanovanju. Sobe, v katerih je ve¬ liko nepotrebne vlake, temni brez¬ zračni prostori, ki so slabo osna- ženi, sploh niso sposobni za bolni¬ ško sobo, najmanj pa v slučajih nalezljivih bolezni, ko gre pred¬ vsem za najnatančnejšo snago. •— V sobo k bolniku z nalezljivo bole- zm J° naj prihajajo samo one ose- l>e, ki imajo napotrebnejše oprav ke z bolnikom. Strežnica naj nosi posebno obleko ali vsaj vrhni plašč z dolgimi rokavi in iz bla- ga, ki ga je lahko prati; ta plašč odložiti vselej, še preden stopi strežnica iz sobe, pri vstopu vanjo P® ga mora takoj spet obleči. Bol toka naj se strežnica ne dotika po jtopohebnem; po vsakem oprav’. - u pri bolniku naj si dobro umije toke z milom in naj jih razkuži v tozkuževalni tekočini. Prav tako rav na, preden zapusti bolni- > ? S0l k°- V bolniški sobi naj stre- z toca ne uživa ničesar, Strogo je azit b da se pri pometanju sobe za rani vsako praženje; zato naj ?. Porablja mokra metla — 1 mokra brisača. — Iz bol- ] * e so ^ e naj ne pride prav no- j e] ^ a stvar > da ne bi bila že raeku- na na; sm eti, manj vredne igrače kip ^ V se žgo; krožnike, SteV j, ttlee ’Judita® orodje i. dr. tre- tto b f° V raz kuže valno tekoči hni -f to Vel i a za perilo. Ostanke «iti * treba v peči uni- no tV ?. a P° me šati z razkuževal- Najbolj je pa paziti 0( j , a Se vs i okužljivi izločki in o? 3 « bolnika sproti razkužijo <*' tonenjejo. °kužljivi izločki da vici dem i z raizkuževalne tekočine, to poizve strežnica od zdravnika ; kot sred¬ stva, ki jih uporabljamo v ta na¬ men, naj navedemo le žgano ap- noklorovo apno, lug, 'dalje, forma lin, krezol, lizol, suiblimat; vsa ta razkužila uporabljamo za razne namene in različno razredčene. Perilo razkužujemo prav lahko že s tem, da ga z vodo namočimoVff in dalje časa kuhamo. Končno razkužbo bolniške sobe pa izvršuje po mestih posebno pou ceno razkuževalno osobje. Na de¬ želi se mora zgoditi to vsaj po na¬ vodilih zdravnika. Za boj proti nalezljivim bole¬ znim, za njih omejitev, o s obilo pro ti nalezljivim boleznim otrok, je silne važnosti, da vsaka mati ob bolniški postelji skrbi naj vestne je za strogo razkužbo. Kakor je va¬ žna oskrba in postrežba bolnika samega, ravno tako važna, če ne še bolj je skrb za razkužbo, da ta ko skrbna' mati obvaruje druge svoje ljubljence pred okužbo in za brani tudi prenos bolezni na dru¬ ge družine. KUHINJA. (Dalje.) II. Ako nimaš smrečjih igel in brinjevih jagod, narediš kvašo lahko tudi brez njih. Bolj potre bno pa je to, kadar delaš kvašo za divjo perutnino. III. Mesto vode in ikisa vzameš tudi lahko pol vode, pol cvička in malo kisa ter vse prejšnje zelenja¬ ve in dišave. 526. Zajec z rumom. Peci zajca kakor navadno ; a ko je že skoraj mehak, odlij mast, prideni pa nekaj ruma in precej kvaše ter postavi zajca zopet v pe¬ čico. Posebej v ponvi pa zarumeni na masti malo manj kot tri žlice moke, zmešaj to prežganje z vre¬ lo smetano ter polivaj s to pmako tako dolgo zajca, da se ti bo pre¬ cej povrela ter postala dovolj go¬ sta. Zajčji zrezki. Loči zajcu meso od kosti, odstra ni vse kožice in žile, prideni me¬ su malo kapar in 3 očejene sarde¬ le ter ga seselkaj kakor za zrezek Iz tega mesa napravi majhne hleb čke in jih deni druzega poleg dru- zega v plitko ponev na mast ter jih potresi s ‘ suhimi ali svežimi gdbami, z drobno zrezanim drob¬ njakom in s kaprami. Prilij še 2 žlici vina in duši zrezke tako dol¬ go, da bodo na obeli straneh lepo opečeni. Potem jih preloži v drugo ponev, na mast vsuj žlico moke, a rumeni jo in zalij to prežganje z dvema zajemalkama juhe in s ko zareeim vina. Ko omaka zavre, de¬ ni zrezke zopet vanjo, prevri jih iznova, potem so gotovi.' K njim daj kaikoršnihkoli cmokov, praže¬ nega krompirja ali makaron. 528. Mladi zajec (Marzhase vega prežganja od surovega ma¬ sla, moke in kruhovih drobtin. Kuhaj obaro še nekaj časa ki ji prideni naposled tudi pol kozar¬ ca kisle smetane. Ako hočeš, oki¬ saj jo z vinom, kisom ali limoni¬ nim sokom. 530. Sekanica od zajca. narodni VESTNIK Oderi mladega zajca, odreži prednji del od zadnjega, odstra¬ ni vse kožice, operi ga dobro in nasoli ter ga pretakni gosto s slani no. Potem ga natakni na raženj in ga peci; pri tem ga vedno poli¬ vaj z razbeljenim surovim ma¬ slom. Pečen je v pol do tri četrt ure. Potem ga daj zrezanega na ikrožnik ter ga polij s sokom, ki se je nakapal v ponev, katera je^sta¬ la pod ražnjem. — Ako nimaš ra¬ žnja, deni zajca v ponev, na sla- ■minske rezine; polij ga malo z vo¬ do in ga urno peci. Na.mizo ga daj zopet .v precejeni omaki, ranodipeo ’et etet et etao etathar 529. Mlado od zajca. K J ar je slabših 'kosov od zajca, jih tudi lahko deneš v kvašo, ali jih dušiš kakor hrbet; vendar se ‘ "mlado od zajca” na- Duši mlado od zajca na suro¬ vem maslu ali na masti s čebulo, par kosci slanine in,« šopkom materine dušice. Ko je dovolj me¬ hko, poberi meso od kosti, pride¬ ni mu malo kapar, 3 sardele in ne¬ koliko gob. Potem vse to dobro sesekljaj. Obrane kosti deni že prej nazaj v kozo, zalij jih z juho in vinom in jih še nekoliko preku¬ haj. Sekanico pa deni v svetlo- rja.vo prežganje in jo zalij s pri¬ pravljeno omako, tako da bo seka¬ nica srednje gosta. Ako treba, jo še osoli ter naloži okrog stlačene¬ ga krompirja, makaron, dušene¬ ga riža ali kaj druzega takega. — Ako imaš malo mesa od Zajca, pa prideni sekeniei drobtin dd pol žemlje, katere zarumeni na suro¬ vem maslu ali na masti. Puding iz sekanice. Duši meso kakor prej, poberi meso od kosti, prideni še mesa od srne, nareza¬ ne čebule in v juho namočeno žem¬ ljo. Vse to dobro sesekljaj, preme¬ šaj 2 rumenjaka, par žlic kisle sme tane, soli in nekoliko popra. Na¬ moči model z gosjo mastjo, posi- >aj ga s kruhovimi drobtinami, deni vanj polovico sekanice, polo ži nanjo vrsto tankih rezin peče¬ nega mesa od zajca ali srne, po- krij to .z drugo polovico sekanice, ter postavi model za 3 četrt ure v pečico. Mej tem časom napravi rjavo prežganje, zalij ga z juho prideni malo kisa, limonovih o- lupkov, kapar in kisle smetane, pusti omako nekaj časa vreti, po¬ tem zvrni zajčjo sekanico in jo oblij z omako. Za puding porabiš lahko seve¬ da tudi pečenega zajca ali srno. Ali.: Sesekljaj ostalo pečeno ali dušeno meso od zajca, primešaj mu goste omake kakoršno daš k divjačini, malo kisle smetane in 1 rumenjak. Namaži potem model s surovim maslom, obloži dno in strani do polovice s tankimi že- meljnimi rezinami, katerim odr¬ gni prej skorjo ter jih pomoči z eno stranjo v stopljeno surovo maslo. In sicer naj bo pomočena stran rezin obrnjena v dno modla. Žemeljne rezine pokrij z rezinami pečenega zajčjega mesa vrhu‘tega naloži sekanico, pokrij to zopet z žemeljnimi rezinami; katere poka¬ paj dobro s surovim maslom, spe¬ ci puding ter ga daj na mizo z o- mako, kakoršna sodi k divjačini. 531. Mrzli zajec. Speci zajca, ki je bil 2—3 dni v kvaši, brez smetane ter ga po¬ stavi na hlad. Zreži ga ne lepe ko¬ sce, katere zloži na krožnik ; okrog daj pa trdo kuhanih jajee, z maj¬ hnimi modelski izrezanega aspi- ka, sardel in kapar. Ali pa daj zajca s sledečo oma¬ ko na mizo: Sesekljaj nekaj sla- bejŠega mesa od zajca, stolči ga z dvema, drobno zrezanima čebula¬ ma, štirimi sardelami, žličieo ka¬ par in malo kisa. To pretlači sko¬ zi sito ter pridevaj polagoma olja, tako dolgo, da ga porabiš 1-1 dek. Zloži potem■ meso od zajca na kro¬ žnik ter ga oblij s to omako ; o- krog daj pa aspika. Tako omako pripraviš lahko tu di za srno ter sploh za vsako mr¬ zlo divjačino; treba le menjati me so, pridevki pa ostanejo isti. NAZNANJAM cenjenim rojakom na Chisholmu in po železniškem okraju, da imam zastopstvo prodaje lot v bližini Lincoln Shcoole, Chisholm. Lote so še po ceni in kedor hoče imeti hi¬ šo na svojem naj kupi loto sedaj. Mesto raste hitro in rudniki se vedno množijo. Vsakemu kupcu jamčim čisto pocestno pravico. Prodajam farme po 40, 80 in 160 akrov velikosti. Posredujem pri nakupu ali prodaji hiš ter se ro¬ jakom priporočam, da se v vseli enakih slučajih obrnejo name, ki jih bodem pošteno postregel. Frank Globočnik, Box 64, Chisholm, Minn. ošpicah in so n. pr. Škrlatici dvoi. T nosa m žrela; pri zadnjih tn boleznih H koži, so zelo okužljive i 0 ,°A ne luskine, ki se odločuje- R ? k °ncu bolezni, t; v ' 9 ' 0 i e uapraviti in uporahlja- Posamezaih slučajih potrebne porablja vadno za tako-le: Dnši v kozi na zarumeneli ce. buli pljuča, srce rebrca itd. Deni notri tudi malo v čisto; cimjico za¬ vitega majarona L e in kake 3 na kocke zrezane krompirje. Crez nekaj časa zalij to z juho ; prideni tudi svetlorja- obaro, katero napravi Slika predstavlja rusko nadvoj- vodinjo v obleki pravoslavne u- smiljenke. Vstopila je v samostan potem ko je bil njen mož Seržij usmrčen z bombo v Moakvi na Ruskem, ko se je vozil v kočiji. Nadvojvodi- nja se je naveličala samostanske¬ ga življenja in se bo v kratkem zopet podala med svet. prej preden ga daš na mizo, ga razvij, in hrbet v pečici lepo za¬ rumeni. Obloži ga s šparglji, kar- fijolo, majhnimi, opraženimi krom pireki, z ohrovtovim brstjem itd. ter daj posebej v skledi še kake solate. POTAPLJAČI NAJDEJO HUD MORSKI TOK. Washington, 3 marca — Pota¬ pljači, ki so našli parnik Monroe, kateri se je potopil dne 30 janu¬ arja ob obrežju Virginije, pripo¬ vedujejo, da je potopljeni parnik v tako močnem podmorskem toku, da jim ni mogoče štati na nogah, četudi so obteženi z 200 funti svinca. Tok je odnesel vsa trupla iz parnika, mnogo blaga bo pa mo¬ goče rešiti. UNIJE OTVORIJO VELIKO TRGOVINO. Indianapolis, Ind., 11. marca — Organizirano delavstvo je otvor- rilo tukaj velikansko trgovino. Prodajala se bo edino unijcenidn njih družinam. • SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. POZOR! Rojaki, kateri ste naročili N. V. svojim prijateljem ali znancem v stari kraj, ponovnte jim naročni¬ no, predno poteče, ker mi ustavi - mo pošiljanje lista takoj, kakor hitro poteče naročnina in sicer iz tega vzroka, ker je draga poštni¬ na. Na vsak list moramo dati znam ko za en cent. Obnovite naročnino, če želite, da bodemo pošiljali list redno v stari kraj. NARODNI VESTNIK! N E W D U L D T H JEKLARSKO MESTO MINNESOTE. je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na tispče delavcev. To je prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarna, ki bo stala $30,000,000.00 in okoli cementne tvorniče, ki bo stala $ 2 , 000 , 000.00 sc bo napolnila z raznimi, drugimi tvornicami, s podjetji, trgovinami in domovi. — Danes je NBW DULUTIT še vas, čez dve ali tri leta bo mesto. Zemljišča s«s- dražijo rapidno. — Poslužite se te redke prilikč, in bodite deležni velikega dobička. — Rojaki, investirajte denar blizu rastočih in¬ dustrijskih mest, dokler so cene nizke in odplačila lahka. — Jeklarna bo v tirti leta 1915. Požurite se, pišita po podrobnosti^ pridite Jn oglejte si vso okolico in priznali boste, da ima NEW DULUTTI najboljšo bodočnost. Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na lahka mesečna odplačila, in so bo zvišala početkom drugega meseca. GONSKA & CO., lastniki zemljišč 5 SO. 5th AVENUE WEST DULUTH, MINNESOTA. Veliki Slovensko-Angleški Tol¬ mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana(430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig. NAŠI ZASTOPNIKI. 1 . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik” ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Matk. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth. Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakoh Muhvich, Gilhert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Brank Kochevar Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Rauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn, Frank Hochevar, McKinley, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Midi. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank Itlanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Josip Zupančič, Milv/aukee, Wis. ILLINOIS: T ohn Libernik, Joliet, Illinois. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. / INDIANA: N. M. Vuksinieh, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENN SYL V ANI A: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. John Pajk, Conemaugh, Pa. John Lamuth, Marianna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. Martin Koroshec, Ralphton, Pa. Matt. Malovrh, Broughton, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve ■ land, Ohio. Ignac Frel'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Youngstown, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank Skrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, 'Sublet, Wyo. John Glohochnik, Diamondville, Wyo. John Ruzich, JVardner, Idaho. Kajetan Erznožnik. Red LrWge M^nt. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. Samostojno Slov.-Brv. Podporno Društvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn. Društveni odbor: Predsednik: Jolin Intihar, Box 123. Podpredsednik: Pr. Okoren, Box 716. I. tajnik: Prank Peterlin, T^ox,706. II. tajnik: Anton I>avrič. Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar. Nadzorniki: John Tanko. Prank štrukelj, John Kapus. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Josip-ft Francelj. Dragi rojaki Slovenci in Hrvatil Zanimajte se za naše podporno dru¬ štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. 532. Pečeno meso od srne. Ako mesa od srne, jelena, divje koze itd. nočeš dejati v kvašo, te¬ daj ga pusti, da leži na mrzlem kraju 1—3 dni, pozimi lahko še dalje časa, ker postane na ta na¬ čin mehkejše in okusnejše. Poberi s stegna, hrbta ali pleča od srne vse kožice, nasoli meso, pretakni ga s slanino ter ga speci kakor zajčji hrbet, samo dalje ča¬ sa ga moraš peči. Preden ga daš na mizo, precedi nanj malo soka, kateri se je pod njim natekel. K hrbtu ali stegnu od srne daj mo¬ čnatih žličnikov, solate, ali krom¬ pirjevih klobasic. Z limonovim sokom. Pokapaj nasoljen hrbet od srne z limono¬ vim sokom in finim oljem ter ga pusti tako par ur ležati. Potem ga preslanim in ga zavij v čist s su¬ rovim maslom namazan papir ter ga 1 peci na. ražnju ali v podolgasti ponvi. Pri tem polivaj zavit hrbet s surovim maslom in z. juho. Malo CENJENIM NAROČNIKOM IN NAROČNICAM. Vljudno prosimo, da naj vsakdo, kdor ne dobiva redno lista, pošlje svoj natančen naslov in naj ga za¬ piše tako, da se bo dalo čitati. Če se je kdo preselil, naj pošlje stari in novi naslov, 'ker mi ne moremo najti novi naslov brez starega. Mi pošiljamo list redno vsakomur; če ga kdo ne dolbi, ni naša krivda. Kdor ne dobiva redno lista, vpraša naj najprvo na svoji pošti, in če tam nič ne vedo, naj nam pošlje stari in novi naslov, da mi stvar uredimo. Mnogokrat smo že naznanili v listu, da ne pošiljamo več slik; naj se blagovoli torej na to ozirati. — Slik nimamo več, in kjer ni, tudi cesar ne more vzeti. Mesto slik pa pošljemo knjigo ‘‘Navodila ka¬ ko postati državljan” vsakemu, ki plača enoletno naročnino na¬ prej in zahteva knjigo. Istim, kateri ne poravnajo na¬ ročnine do 20. februarja, bomo list vstavili, in zaostalo naročnino iz¬ tirjali. Teli z zaostalo naročnino je sicer malo, a drago bi nam bilo, če bi vsak pred tem časom naročnino poravnal, da bi ne bilo treba lista nobenemu vstavljati. Tu so izvzeti le štrajkarji. “Narodni Vestnik” stane le dva dolarja na leto in pri¬ naša največ novic in ekonomičnih razprav izmed vseh slovenskih li stov v Ameriki. Rojaki in rojaki nje, širite ga! Uredništvo in upravništvo. S IR S * »i grocerljsko trgovino. « m Svoji k svojim! 1 s Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim £ Mi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- yi Mi jeno in bogato založeno Mi Mi _ _ _ V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Mi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Mi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- Mi jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Mi Mi Mi Mi J£ BIVVABIK, MINN. Telefon 63. MiMiMiMiMiMiMiMiMiHiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMi Za mnogobrojen posef in naklonfenost se ul]udno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina KOVALL & SON, ely. minn. GROCERIJSKA IN MANUFAKTUR1VA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. /n tili r uKr fr 'r j i j r . i' , : * * , / J, - . ,*'. Na • >enik. Chisholm, Minn. Čas naše konvencije y. tukaj. Dne 16. marca se zberemo na Ely, Min., delegati in delegatinje S. II. Nerad se spuščam v javnost, po= sebno ne kar se tiče osebnih doma¬ čih zadev, ki nimajo posebnega po mena za splošnost; najneljubše mi pa je argumentirati z uredni¬ kom bodisi kateregakoli lista. Iz gotovih zanesljivih virov sem poizvedel, da se dolži mene za ono poročilo v glavnem zborova¬ nju tiskovne družbe “Glasnik”, prioibčeno v “Narodnem Vestni¬ ku z dne 23. februarja t. 1. To tu di urednik “Glasnika” v izdaji z dne 6. tm. vsaj površno namigu¬ je, da je res tako. Resnici na ljubo izpovem odkri¬ to in javno, da nisem poročal no¬ benemu slovenskemu listu nobene novice odkar je tukaj stavka, naj¬ manj pa zadeve “Glasnika”, ka¬ tere sicer vem kot odbornik, ob¬ držim jih pa tudi kot odbornik in mož za se. (Uredništvo in uprav ništvo Narodnega Vestnika ni do¬ bilo do danes od rojaka Paul Shaltz, gostilničarja na Calumet, Mich., druzega poročila, kakor ust no poročilo glede smrti njegovega brata, ki je vtonil v Canadi, pred- no se je začela stavka. Prejeli tudi nismo od njega onega poročila gle de seje delničarjev “Glasnika”, katero poročilo nismo hoteli obja¬ viti v polnem obsegu kakor smo je dobili. Če kedo dokaže, da je poslal ali predložil roja;k Paul Shaltz ali ['kateri drugi izmed odbornikov Glasnika Narodnemu Vestniku za¬ devajoče se poročilo, pripravljeni smo mu izplačati $610.45, katero velikansko (!?) svoto je dobil Glasnik” v letu 1913 za naročni¬ no. Glasnik se moti, če misli, da ima N. V., tako slabe poročevalne zveze, da bi ne vedel takih stvari. Uredništvo in Upravništvo Narod¬ nega Vestnika.) Urednik Glasnika piše z dne 6 t. m - m ed 'drugim tudi tole : Shaltz ni tako velevažna ose¬ ba, katere bi se bilo treba babi!” (Najbrže se smatra urednik Sclnveiger velevažnim osebam. Zakaj, že sam ve. Uredništvo.) Toraj ste moje ime izpustili, ker ravno nisem velevažna oseba. Po¬ vem vam odkrito, prijatelj ured¬ nik, da sem bil že zelo važna ose¬ ba za vas. Mr. Sclnveiger, tukaj ste popolnoma odkrili svoje mne¬ nje. Thank you! Priznavam, da bi na zborovanju Rev Klopčič in Mr. Klobučar, prav lahko preprečila, da bi jaz ne bil izvoljen v odbor. To ta dva gospoda lahko napravita z vsakim drugim, ne samo z menoj, ker ta dva gospoda lastujeta večino del¬ nic. Ali ta gospoda vesta boljše kot to. Ona dobro vesta, da sem jaz delničar ‘Glasnika” že od u- stanovitve, in da sem se trudil za časa mojega nad dveletnega n- pravljanja za prospeh “Glasnika”. Kolikor je meni znano, Rev Klopčič in Mr. Klobučar nista prav nič kriva, da .ni bilo moje ime priobčeno z drugimi odborni¬ ki v “Glasniku”. Kedo je stvar poročal “Narodnemu Vestniku” ne vem, in zato tudi nisem odgo¬ voren za to. V sedanjih razmerah v Calumetu zamorejo ljudje mar¬ sikaj vgibati in sklepati, in tudi je opravičeno misliti, da pazijo de¬ lavci na vsako napako, si jo tolnia či.jo po svoje in si jo tudi zapom¬ nijo. Najbrže je, da ste dali vi. Mr. Sclnveiger, dotienemu poročeval¬ cu povod, da je pisal “Narodnemu Vestniku” glede te zadeve. Pa bo¬ disi 'kakor hoče. Urednik “Glasni¬ ka - ' bi že pazil, da bi se moje ime uvrstilo v list, saj vendar nisem tujec; a človek si lahko misli kam pes taco moli. Nekoliko ima najbrže s tem o- praviti dejstvo, ker jaz kot bivši dvanajstletni rudar, ki poznam do jedra težnje rudarjev, simpatizi- zujem po moji moči z organizira¬ nim delavstvom. Jaz zavzemam stališče, če je že v vaših očeh pra¬ vilno ali ne, da so zahteve rudar¬ jev, posebno “tramarjev”, pov¬ sem opravičene. Če hočejo michi¬ ganski rudarji biti organizirani kot so organizirani njih bratje v Montani in drugje, imajo zato u- stavno pravico, in jaz jih zaradi lovanja vredni ste, Mr. Sclnveiger tega ne bom sovražil, kot jih sov¬ ražite vi, Mr. Sclnveiger. Obža- da imate kot urednik lista, ki je bil prvotno namenjen za prosve¬ to in emancipacijo delavstva, ne¬ kako prirojeno jezo napram de¬ lavskim industrijelnim orgauiza- eijam.^Zdi se mi, da bi vi pokaza¬ li tud' svoj srd napram narodnim in zavarovalnim organizacijam, če bi slučaj nanesel tako. Stavbarje pa seve bi najrajše pomlatili z ve¬ liko batino, a je že vrag, ko se ne more z glavo skozi zid — do živ¬ ljenja smo vsi opravičeni ne samo nekaj zbranih. Črtite stavkarje kot ! ele grile, in klasificirate vse med ‘rudeekar jea povem vam, da ravno tisti majhni rudeči mrav Ijinec tudi včasih hudo piči. Pra¬ šam vas tudi, prijatelj Sehvveiger. kaj ste pa vi, Sakošnega politične¬ ga prepričanja namreč, ?n k kate ri stranki spadate’ Dandanes vla¬ dajo svet stranke in razne komi¬ sije. K kateri ta h spadate vi in ko¬ liko časa? Sem jako radoveden, kaj ne. Pristen in praktičen kato¬ ličan vem, da niste, ker niste še imeli v svojem trinajstletnem biva rju tu med nami še sedež,: v naši slovenski cerkvi. Kaj sta toraj? Da ni bilo moje ime priobčeno istočasno z drugimi odborniki je sicer oprostljiva pozabljivost: o- prostljivo pa ni da vi izzivate od¬ bornike brez povoda. Naj zadostu¬ je za danes. Paul Schaltz, delničar, tiskovne družbe Glasnika. narod tukaj. Kaj in kako je z de¬ lom, ne bom opisoval. Dobro ni. pravilnejše je, če rečem, da je sla¬ bo. Toda druga, ne veliko manj va žna stvar kot delo, so vaške voli¬ tve. Ob času ko to pišem, razna¬ šajo: se letaki z raznimi kandidati za razne urade. Na “Villaige tic- ket” imamo na čudež le jednega Slovenca! In še ta res pristaja e- dino na “Village ticket.’ Zakaj, verna mi Aurorčani vsi; vendar ne maram stvari v svet stresati. Tuai nek mladenič je na tem tiketu, ka¬ teremu bi v starem kraju kmet ni¬ ti dveh krav na vrvi ne zaupa Drugi so doktor, trgovec in sličnij prijatelji delavskega sloja. Take je seveda za voliti. Dokler te mole¬ duje za glas, suče se okoli tefoe ka¬ kor bi bil ves meden; a po izvoli¬ tvi ti pokaže hrbet in te ne pozna več. Pred volitvami nastavijo samo slovenski delavci pri vaških delih; kakor hitro so voli¬ tve končane, zavzamejo ta mesta Švedi in Pinci Vse take in enake slabosti bo treba polagoma kore¬ nito odstraniti in iztrebiti. V kra¬ jih kjer nadkriljujejo Slovenci vse druge s svojimi glasovi, naj bi bil Slovenec gospodar Slovenski volilci naj bi vzdrževali vsaki na¬ selbini ves čas politični klub, naj bi se pripravljali skrbno za voli¬ tve, in ob času volitev naj bi se vsa organizacija skupna vrgla v politiko in naj bi skušala podjar miti vse urade če mogoče Zakaj L; nas kontrolirali drugi ? Na Range je večina slovenskih delavcev, in tu je prostor tudi za večino trgov¬ cev in večino uradnikov. Če srno Slovenci iz mesa in 'krvi, če imamo glavo na pravem mestu, stisnimo zobe in pest in osamosvojimo ni ves Range. Če storijo možje in fantje ter žene in dekleta svojo narodno 'dolžnost 'bo na železnem okraju gospodaril Slovenec ne le v rudniku, ampak tudi v trgovini in v uradih. Zato je pa treba za¬ vednosti, zato je treba složnosti, zato je treba izobrazbe. Upamo, da se vse to enkrat vresniči in da bomo z našo zavednostjo slednjič zbrisali za veke naše ime “Austri- Živel slovenski narod! A. E. M. an - American Exchange ===Bank^^ VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vožne liste. 3j 0 obresti od vlog. PREMO® IN DRVA dobite pri NELSON & LINDGREN Coal, Wood and Heavy Teaming EVELETH, MINN. Dober premog, poštena mera in vaga. Prinas dobite tudi voznika. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calnmet 436-1,. copenhage| duran ZA M\m MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUpf bil vedno in je tudi sedaj vet^ l " J P !i vS popolnoma pristen. JVij hočemo prodajati povsod. ( nima, ga ga vas trgovec mi pošljemo po pošti po na , vadni ceni 5 centov za škatlo dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. 1 WEYMAN-BRUT0N CO. 50 Union Square New York -©—®~ -©-©-©- © © I © © I © © PIRUHE © i © © © I © pošiljajo naši ro¬ jaki radi svojim sorodnikom, pri• jateljem ali znan¬ cem v staro domovino in to seveda najrajše r GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., NewYorfc,lU PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojai najboljše postreže? V Morim m 1 resnici futrgan ~Xe mi na sle Skoči siki; živ banj. Ki tM Oh aja wraziv "Siji "Kifi ten © lit—©—©—©—©—©—©—©—® ®“ Aurora, Minn. Le redki časi nas silijo, da se oglasimo v javnosti. Naša vasica, naseljena s slovenskim rudar¬ stvom, se razvija počasi, a gotovo. Tujerodci se bojijo rudnikov in imajo večinoma trgovino v rokah. Finci, kar se rudarstva tiče, so po¬ leg Slovencev najmnogobrojnejši Frank Brand —: TRGOVEC Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. če si Žalosten ali otožen poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako pončljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. W. J. BIETOW, predsednik. O. FOESTE, blagajnik. Glavnica in rezervni sklad GEORGE HEEMB- P^J”^ ^ „ GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Shebojdza 11 ’ ** j plačuje od hranilnih vlog V Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovr. Kadar greste nazaj v .stari kraj zahtevajte v Vm x Baltimore and Ohio ze CHICAGO do NEVV Y0RKA Pišite : R. 0. HAASE, Northwestem Passenger Agent, - f ki kaže vdobnosti te L \v' pATJU po parobrodno knjižico, parnika. A NARODNI VESTNIK 16. ifl arca - 1914. ZA SVOBODO IN LJUBEZEN KOMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) Cim dalje bliže je prihajalo lirumenje. Zdaj — z-daj so morale pla- . vogala besne postave. In potem je bilo izgubljeno vse. »ib S j lon ia pa je prisluhnila vsa družba s tisto napeto pozornostjo, 1 ® hn ai vsak nenavaden dogodek v uri sile — takrat, ko čuti sr- *0 ^Op¬ al IVI V 6tlll 'l 5 od. 9 a samo še čudežna rešitev. e ’ strasno kričanje se je bilo začelo v notranjosti hiše; kričanje liri- . starčevskega glasu — tako obupno, žalostno in bolestno, kakor ' '.oni nekdo za temi zaklenjenimi vrati cele tolpe napadajočih' ja se » raul Dl01 'i 11 zdajci je prešinil naše junake radosten, bliskovit drget; kri- . sg j e bližalo — drsajoči koraki so prihiteli proti vratom, pribli- ^ Dje ie tudi treskanje kdovekakšnega orodja, ki je moralo biti po- :al ° se . [ z bruh ! ov bolečine — in zdajci je zaškripal zapah, zaškripal je | od teli izbruhov ' “Momci!” i e vzkliknil divji Marko in dvignil Ivana na pleča C, v 9lTl na. n mo Po škatlo, v 9sem tudi 53 \i mu bilo treba opozarjati. V hipu, ko so bila vrata odklenjena, j.vjja vsa četa kakor bomba v neznano-hišo in podrla v svojem na 6 1 mdve človeški postavi, ki sta ji bili na poti. ' al jovo je bliskoma zapahnil vrata in jih zaklenil tako naglo, da je L te l še tretjikrat obrniti ključ. Bili so oteti — vsaj za trenutek! Samo*-če niso prišli iz dežja pod kap! Hiša, ki so vdrli vanjo, je ., O gividno last kakega Turka in kraj opasnih dogodkov — tako je £ a l 0 vsaj kričanje, ki so ga slišali prej, in ječanje, ki je polnilo pro- v katerem so stali. Tema je bila kakor v rogu. Luč, ki je šinila v prvem hipu skozi vrat, je bila vgasnila. obenem z njihovim skokom v hišo. in tor. pranjo ’ v ‘i c i kanje svetu za co. New Yort Dušan je segel naglo po vžigalice; prasnil je — in bilo je svetlo. Zagledali so nenavadno čedno opremljeno vežo. Na tleh pa, pre- •rnjenih s krasnimi starimi preprogami, se je valjala dvojica, častitljiv ' u rek z dolgo sivo brado in trebušna Turkinja zrelih let v širokih, svi- enih hlačah, ki so značile za staroturško žensko nošo. Poleg Turkinje je ležal svečnik z ugaslo svečo; Dušan ga je naglo »bral, prižgal in postavil na mizico, ki je stala v bližini. Bili so v strašni zadregi. Tu, pred njima -— užaljeni domačin in ijegova brezdvomno še srditejša polovica, zunaj — tolpa in policija, i se je bila že usula v zagato in jo napolnila s svojim hrumenjem. Kaj »reče Turek, ki so mu prekršili sveti hišni pokoj sredi temne noči? ili jih ne izroči zasledovalcem, ne da bi premišljal? Marko iu Jovo sta bila moža naglega ravnanja. Prvi je dvignil iirka, drugi — dasi stokaje — njegovo ženo. Dušan je svetil, Miloš d .Jankovič pa sta prijela Ivana, ki se mu je počasi vračala -zaves t. ! “Nič se ne boj, effendija,” je prigovarjal Marko domačinu, tekoč njim po stopnicah v zgornje prostore. “Reveži smo; lopovi so nas na- ,adli — mi smo se branili, in zdaj so nagnali za nami policijo. Skrij las ali pokaži nam rešilno pot, pa ti ne skrivimo lasu na glavi. Ako oš kričal, smo te seveda primorani poslati k Allahu! ’ ’ Marko je govoril dobro po turško, in 'besede, ki jih je, izbiral, so ašle pot do Turokvega srca. Molčal je in le zastokal tuintam, to pa očividno ne toliko od strhu, kolikor od bolečin, ki so mu jih povzročili doblejni udarci. “Tu noter!” je dejal zgoraj in pokazal na vrata s težko zaveso. “Tako. .. . Pusti me sedaj, postavi me na tla!.. Bili so v bogato operniljeni sobi. Okna so izginjala med zavesami in preprogami, ki so pokrivale stene. Ob tleh so se vlekli nizki divani; v kotu je stala rezljana mizica, poleg nje dragocen nargile od bruše¬ nega kristala — izkratka, vse je pričalo, da se nahajajo v domovanju imovitega turškega meščana. Jovo je držal debeluhinjo še vedno v naročju. K njemu, ali bolje k njej, se je obrnil stari Turek, ko je stal zopet na lastnih nogah. “Effendi,” je dejal, “ako si pošten človek, nesi mojo ženo z mano v drugo sobo, kamor ti porečem. Vedite pa,” j dejal, obračaje se k vsej šestoric-i, “da mi ne morete storiti žalega brez kazni. Zunaj so vaši zasledovalci — a iz te hiše ni izhoda razen onega, ki ga poznam jaz edini. Če pa ste dobri ljudje, vas hočem oteti, zakaj sam Allah vas je poslal v pravem trenotku. ’ ’ Po teh besedah, ki so navdala srca vseh /. radostno nado, je odgr¬ nil vhod v sosednjo soho in 'korakal pred Jovom skozi celo vrsto enako bogato opremljenih prostorov, dokler nista -prišla do močnih vrat, vo¬ dečih v nekakšno shrambo z majhnim, gosto zamreženim okencem, ki je zrlo na vrt.” “Tu se izpokori, hudobna Fatma”, je kriknil Turek s pridigar¬ skim zanosom svoji debeli babnici, ki je zdaj tiho jokala. “Ako si pre¬ misliš in se ukrotiš, ti odprem kmalu — ako ne, poprimem jaz za tvojo metlo!. .. . Pojdiva, effendi.” To rekši je zaklenil ihtečo Fatifto v njeno improvizirano ječo ter se vrnil a Jovom k ostalim tovarišem. ‘Vidim,” je dejal, ozrši se po sobi, “da ste pošteni ljudje: vse je se na ojem mestu.. . cedite, effendim!” Kaj radi -so vstregli naši izmučeni prijatelji njegovemu povabilu. “Ali si videl mojo ženo?” se je obrnil k Jovu. “Tako mi Boga, nisem je videl, effendija,” je odgovoril premeteni Jovo. “Allah bodi zahvaljen! Koran prepoveduje, da bi videlo oko ne¬ vernika moslimovo ženo. .. . In ker nisi videl, je vse v redu; allah il allah ! Effendim, postregel bi vam s črno kavo, toda moj sluga je po¬ begnil, pregnala ga je Fatma s svojo zlobnostjo — saj je malo manj¬ kalo, da jo niste videli pri delu! Allah, mašallah, ta -ženska- je kazen božja. Fatmina sužnjic.a pa leži bolna v svoji čumnati, in tudi ko bi bil^-zdrava, njena kava ni -za nič. Imam pa nekaj,” je dodal, stopivši k stenski omarici, “nekaj izvrstnega,.... mašallah!.... seveda samo za nevernike. .. . Koran prepoveduje piti vino'” To rekši je po-stavil na mizico steklenico rdečega vina in fin, kra¬ sno brušen kozarec. “Samo en kozarec imam,” je dejal in si nehote obliznil brke. — “Effendim, — kar po vrsti.” Dušan .je natočil prvi kozarec Ivanu, ki je sedel poleg njega ves bled. Ognjevita pijača je oživila našega roj-aka in mu mahoma po¬ rdečila obraz. Nato je romala -steklenica v krogu in se izpraznila, pre¬ den bi trenil. Turek je gledal žalo-bno, kako je izginila poslednja kap¬ ljica v širokem grlu divjega Marka. “Mašallah!” je vzkliknil, ko se -ni mogel več premagovati, “če bi vedel, da mi allah -za enkrat oprosti: tako sem truden in bolan od udar¬ cev svoje hudobne Fatme — res bi me pokrepčal požirek te neverniške pijače. .. . Effendim, pijmo ga še eno-steklenico — allah je velik in mi bo odpustil.” Šel je, prinesel dve steklenici namesto ene, izpil kozarec z veščo naglico, ki so se ji skrivaj namuznili v-si naši -znanci, mlasknil z jezi¬ kom, sedel in po-dvil noge. (Dalje prihodnjič.) -C—vH ljajo naši «■ i radi svoji® ,dnikom, P V SLUŽBI KALIFA. POZOR KROJAČI! I — Trije -krojači, kateri znajo ši¬ vati na mizi, dobijo stalilo delo pri Frank Žagar, Chish-olm, Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Sloveneeein in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in vožnino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) V resnici je bila ječa prazna. Na tleh so ležali okovi. Našel se je raztrgan kos obleke. V pesku so se videli sledovi sveže krvi. — Ne more biti dolgo, kar je tukaj živel človek — reče star vojak, -araje na sledove. — Skočite, poiščite, tecite. Mošnja dukatov onemu, ki mi najde >> hodniki ječe od korakov is-kajočih vojakov. 'trezinjo živega ali mrtvega. trajalo dolgo, kar se vrnejo tožnih obrazov. zažere pri tej ponudbi in za- trenutek so odmevali iša ha-džib. Nič? — odgovore vojaki. — Nič! — zavpije obupno deklica. Med -tem >i F t ^hrazi vojakov za3 *" j ~~ Nič? - — vpraša Nic? - mlffnun mrl. 0« pa jo je had-žib opazoval, ali ga morda ni to dekle spe¬ čena led in hinavsko prevarila, ter ga spravila v nevarno past. Ali roj* iste so i Vr ' ,r - ' ni Pogled ga je poučil, da to ni mogoče. Fatima je omahnila na kamen. Bila je bleda, kakor smrt. Njene Postale modre. P-od očm: so se naredile velike temne črte. A- i- Je, : da se sdaj in sedaj t nesvesti. > °na ne more biti .z .'..jalkr. Had-žib je videl' dobro. l v. Frimvce deklico — zaukaže vojakom — in jo ponesite ven, na 21 ’rak. Poškropite jo s hladno vodo, drugače nam umre. ' i Brzo priskočijo vojaki in odneso Fatimo z nežnostjo, -katere bi ne i Pisoval človek surovim, priprostim vojakom, ljudem, katere mi od i J J ma ti, temveč so vzrastli divje v robstvu, odvedeni i-z domačije 1 e ' nskil1 letih, ko še niso vedeli prav, kaj je ljube-zen, kaj usmiljenje. J-Vadha je stopal za njimi mrk in zatopljen v težke, črne misli, le stal ob deklici, katero so položili na mehke preproge. 3 ,p?? j® Fatima zopet odprli, oči, in ko ji je kri nekoliko^pordečila ( ason | a llca > se nagne Wadha el Emeri k nji in jo vpraša s tihim ^li ga zelo ljubiš ? Ja upre svoje velike, mile oči v njega in vzdihne, b kako ga ljubim, gospodar! ‘sik sem ’ ubožiča, zamrmra sko-zi zobe AVah-da el Kmeri ;od i me gladiti brado. — Ali kje je ta nesrečen mladec? Morda se je - 0 z uji m nekaj stra š nega ' X na j bo, kjerkoli, najti ga moram. ho in kje. v oriL hadžib ^adha el Emeri sede -na veliki -kamen, ki je stal na * n lame misliti. u. ^oliko [Jrišla H da XVIII. ur tem poprej, nego je AVadha el Emeri iskal Strezinjo v jec , v 'temni noči v ječo dva zakrinkana človeka. Videlo se je v- Mma j e poznan vsak kot v hiši pokojnega Abubekra. ' !kl iuči so odpirali vrata. Nista se ozirala na posameznosti J aei so odpirali vrata. Nista se oziraj«* ~ "!'' riVe< ' sta šla takoj po onem hodniku, -ki pelje v Je« e - dJV' ,, 1 T vs ^ av Ha. Bilo je to pri nekih kamnitih stopicah T “ 3 ' t l $ ilju, Več- 6 u že b li zu stonnic, ki so vodile v ječo. iel > ’ ecjl močnejši, jame tVkatt po steni in ko je za-cutil, kjei je otlina, je pritisnil na neki prostor. Za trenotek so zaškripala tajna vrata in prika-zal se je tajni hod-nik. — Dobro je — reče zadovoljno k manjšemu. — Pokojni Abubekr, umirajoč, -naju je prav dobro poučil o vsem. To je pot, ki naju dovede do njegovega -zaklada. A treba je še, da iz¬ vršiva drugi del njegove želje. —• Da greva po jetnika? — Da. — A on ne bo hotel iti z nama. — Ne boj se. Šel bo z nama, kakor jagnje v klavnico. Opravim to že na tak zvit način, kakor urnem to samo jaz. —- Prav govoriš, Oalib, v -zvijači ti ni nik-do kos. Prevaril bi celo modrega Salamona. Galib, nekdanji stražnik stolpa Abubekrovega brata se zadovoljno nasmehne in pljune na tla, a ne odvrne ničesar. . — Mislim, reče drug, laskajoč se — če bi bil ti na mestu Abubekra, in njegovega brata, bi uspela zarota bolje. Ali najina bedna gospo¬ darja sta bila preveč hrabra in premalo -zvita. — Molči o tem, česar ne razumeš — tle-skne Galib z jezikom. — Vem, o dobro vem. O, ako bi ne bilo tebe, zgubil bi že davno svojo dušo na kakem strašnem mučilnem stroju. -Samo tvoji zvijač¬ nosti se imam zahvaliti, da sva o pravem času pobegnila in to še celo ae praznik rok. . '— Praznili rok! Tega naj naju čuva Alah. Morala bi poginiti od gladu ali-pa se sama predati AVa-dhu el Ameriju, če ne, 'bi naju gotovo oddali oni, ki vedo za -najino skrivališče, a molče samo zato, ker vedo, da jima bogato poplačava ta molk. Sicer sem se pa zadnje čase že jel bati, da nama zmanjka denarja, ker smo preveč potrošili. — A ta tajni vhod priča, da je bil tvoj strah povsem neosnovan. Ako je vse to resnica, kar ti je povedal -pokojni Abubekr pred smrtjo in ni imel nobenega ra-zloga da bi tajil, se nahaja v tem tajnem hod¬ niku neprecenljivo premoženje, katerega ne bova mogla vzeti vsega naenkrat. — In povrh še oni Hrvat! — Imaš pra-v! Tudi on pomeni celo bogastvo. AVa-dha el Amen ga drago odkupi, a kar je glavno, ne bo si upal ničesar storiti zoper nas, da ne umorimo njegovega ljubčeka. — Ali je res, da ga tako ljubi ? — Pravijo, da je njegov rojak, iz njegove rojstne dežele in da je sin velike i-n znamenite rodbine. Kdo ve, morda je sin -samega hrvat- skega kralja. Resnica je,-da ga AAČadha el Ameri zelo ceni in ga je, dokler je bil na njegovem dvoru, obsipal s častmi. —- Odkod veš to? — Zakaj me sprašuješ, ko veš, da i-ma-m zveze z Alkazarjem •— od¬ vrne Galib suho. Na-to naravna sve-tilko, da. je padala svetloba po hodniku. Ni¬ česar ni mogel zapaziti, razun, da je peljal hodnik daleč in -da ni bilo videti konca. — Ne smeva tratiti ča-sa, da naju kje ne zasačijo sovražniki. Kaj bi to pomenilo, dobro veš. Pritisnil je -zopet na prejšnje mesto, kakor v začetku in vrata taj¬ nega hodnika se zaprejo sama od sebe. Tak-oj nato se napotiti v ječo. Brez vsake zapreke odpreta ječo. S počet-ka ne opazita ničesar — Če ni morda pobegnil? Saj ni duh, da bi pobegnil skozi ključavnico — odvrne Galib. Šla sta naprej in prišla v arug prostor, kjer sta zapazila človeka, prepadenega in vkovanega v verige. — To je on — reče Galib. (Dalje prihodnjič.) Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. FRANK LOPP mesar in rezar, Box 581 GILBERT, MINN. se priporoča rojakom, kadar imajo za rezati žrebce, bike, svinje, pre- šiče, itd. - — On jamči za svoje delo. FRANK GIMPEL zidar Box 634 GILBERT, MINN. se priporoča rojakom, kadar potre¬ bujejo dobrega zidarja. — Prevza¬ mem vsako zidarsko delo in jam¬ čim za dobro izvršitev in nizko ceno. POZOR KROJAČI! Iščem dva pomočnika, vešča v vseh v krojaško stroko spadajočih delih. Delo stalno, plača po dogovoru. JACOB AMBROZICH 418 Pierce St., EVELETH, MINN. NAZNANILO Cenjenim društvom, kakor tudi tr¬ govcem na Chisholm, Minn., nazna - Dja se tem potom, da Tony Kom¬ pare ni več v nikaki zvezi z “Na¬ rodno godbo”. V slučaju potrebe godbe, obrniti se je na našega novo¬ izvoljenega upravitelja John Kure¬ ta. Dobite ga v mesnici M. Matzele & Co. — člani “Narodne godbe” v Chisholm, Minn. LEPA PRILOŽNOST VELIKO NOČ Obleke iz dobrega blaga po nizki ceni. Jamčim, da se bodo prilegale lepo. Rojaki, obiščem Vas v krat kem, da umerim obleko za spomlad JOHN DEBELAK, 418 Pierce St., EVELET, MINN. ROMAN JOHANCA je sedaj izšel I. in II. zvezek s pravo Johanično fotografijo. — Cena 25c. PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40c. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬ ske. ■— Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Johanee in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johanee je dohiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50c. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo- hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000* Preostanek In nerazdeljen dobiček -$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. 535 Washington St., Milwaukee, Wis ------ SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. John Bartol CHISHOLM. MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. ROJAKI! Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & GO. 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. O j" » ■— l a* - l Essjcssa 1 First National Bank, 1 “* ri/n rru mhum U EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIimE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU - GIH DOMAŽIH POTREBjsoIN. i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! 1 LRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. BOARDING=HOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50x1 75. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu A. M. Turnguist 413 MONROE ST., EVELETH, *MINN. pri si n ih Kran j ski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec Pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go - stilničar, kateri hoče napredovati, mora po * skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo -trgovino. Prava pristna pijača se -za-more -kupiti le pri A. Horwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pija-če za poskušnjo; samo da bo ede-n -zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na" debelo. Pišite po cenik. A. HORWAT, 600 N -Chicago st„ joliet, ill. 3 E mu 3E NARODNI VESTNIK Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) Gospa Denis se jutri po aaju- terku precej odpelje; pravi, da mene ne more več videti. Ali sem morda ja zkriv, da je deževalo, ko se je Mili izgubila. Lasje ji b o- do prav gotovo zopet kmalu zra¬ sli, dasi sem jih precej kratko od¬ strigel — saj ji vendar nisem gla¬ ve odrezal. Tudi jaz sem bil do kože pre¬ močen, ko smo jo iskali, vendar pa mene niso objemali in poljubova- li, tudi mi niso prinesli vročega čaja, breskev, sladkorja in vsako¬ vrstnega peciva in niso me pusti¬ li na divanu, odkoder 'bi bil lah¬ ko pregledal vso družbo. Ne,podi¬ li so me kakor psa v mojo soho in papa mi je vrhutega obljubil, da me kmalu obišče. Hm! Že vem, kaj to pomeni. Le čakajte, zagradil vam bom pot, kakor so delali v Parizu, ko je bila tam vojska. Če me hočete dobiti, bodete morali razbiti pisalno mizo. 'Splaziti se hitro še v shrambo in si poiskati tam še hleb kruha in oni kuhan, velik volovski jezik, ki sem ga videl danes zjutraj, potem se pa prav nič ne bojim obleganja. ‘Pst! Dnevnik moj ! Vse je pri¬ pravljeno za boj! živež je sprav¬ ljen, vrata zaklenjena, pri vratih stoji postelja, na postelji pisalna miza in popolnoma zgoraj ogleda¬ lo. Sedaj je prišel papa in trka ter hoče, da mu odprem. Tako sem tiho, kakor kralj David, ko se je skril v votlino. Želim si, da bi pri¬ lezel prijazen pajek in prepredel vrata s pajčevino, ker potem bi sovražnik mislil, da, me ni v sobi! To bo ropot, ako bodo vrata vlo mili. Rad bi se prepričal, koliko časa more človek izhajati s hle¬ bom kruha. Če se ogledalo razbi¬ je, bodo gotovo zopet trdili, da sem jaz to povzročil — seveda vse¬ ga mora biti kriv poredni deček. 'Solnce je posijalo skozi goste megle. Tri dni je vladala tema, — sedaj se je pa zjasnilo. — Mir je sklenjen in oblegovanja je konec; mali Jurček je zmagal. Obljubili so mi, da se me nikdo ne dotakne, če odprem, in prilezem iz sobe, jaz sem pa te pogoje zelo rad sprejel, ker mi je že v želodcu krulilo; ker sem torej vrata prostovoljno od¬ prl, je bilo ogledalo in druga o- prava rešena. Gospa Denis je s svojo Mili že odpotovala. V sredo in četrtek je pri nas cerkveni semenj. To je tu¬ di pravi vzrok, da so naenkrat vsi tako prijazni z menoj — potrebu¬ jejo me. Danes sem moral cel dan skakati po mestu. Gotovo bo semenj zelo obiskan in zabave dosti. Suzi mi je oblju¬ bila deset vstopnic v menažerijo, ako bom pridno pomagal ter nič nagajal. Če bi imel opico, bi jo ka¬ zal okoli po svetu in sam bi si po¬ tem zaslužil, kar porabim. Nič več bi potem ne imel veselja biti že¬ lezniški sprevodnik. Semenj je minil. Vprašam te vnovič, dnevnik -moj, ali sVm jaz kriv, da so skočile kot stekle, pokonci, se zaletele v mizo, jo prevrnile in ra ! zbile,sve- tiljko, da je čez in čez po tleh te¬ kel petrolej 1 Zakaj se te neumne deklice prestrašijo, če vidijo miš¬ ko 1 Ako bi 'bile pametne, bi se ne bilo zgodilo prav nič. Tako so bile ob pamet, da niti ognja niso poga¬ sile. Nekaj ljudi je padlo po sto¬ pnicah in mečkali so se tako silne, da je nekaj poškodovanih Prav čudim se da srno se vsi rešil'.. Prav žal ni je za onega lepega gospoda, da si je nogo zlomil; tako se je pre strašil, da je skočil kar čez ograjo po stopnicah — kar pa ni bilo po¬ trebno. 'Sestre so si raztrgale obleko. Niti toliko časa niso imele, da bi bile vzele denar seboj in na ta na¬ čin je pogorelo 250 dolarjev. Ško¬ da v mestni hiši pa menda znaša tri tisoč. Kako le morejo dekleta radi ma le miške popolnoma zgubiti pa¬ met, ! Jurčeli Haker — to sem jaz — naj bo seveda zopet vsega kriv. Meščani liočejo poslati očetu proš¬ njo, naj me pošlje v kak vzgoje- valni zavod. Od mestne hiše se je vžgala tr¬ govina gospoda Milerja in pogore¬ la do tal; meni bi na vsem skupaj ne bilo dosti, ako bi ne, bila po¬ gorela tudi menažerija, za katero sem imel deset vstopnic. Grozna škoda je, da je pogorela menaže¬ rija — vsega pa so 'kriv-a ta smeš¬ na dekleta, ki se brez potrebe u- strašijo bore miške. Iz Železnega'.Okrožja. Kakor je znano nam vsem, da Slovenci in drugi narodi, kakor tu di Amerikane! radi obhajamo te¬ ga pustnega “Patrona” po raz¬ nih narodnih običajih, kakor z maškaradnimi plesi, s pohodi po vaseh in po mestih, tu in tam se pa prikazujejo pustni obrazi — Ma¬ škare” No in tako se je tudi tukaj nekaj naših Slovencev prav izvr¬ stno zabavalo s tem, da so si tildi nataknili pustni obraz na lice ter tako za kratek čas s ponarejenimi obrazi obiskali par naših rojakov po mestu. Ko so marširale maška¬ re popolnoma mirno po glavni u- lici in jih je videlo mnogo ljudi na ših kakor tudi drugih narodov, se ni nihče kritično izrazil o njih, pač pa so smatrali ta “špas” za pravo pustno zabavo. Ko sta se pa konečno dva naša rojaka ločila od večje družbe, ho¬ teč obiskati še enega njihovega ro¬ jaka, prideta do neke restavracije in stopita notri hoteč si kupiti vsak eno smodko. Tu zagledata no tri policaja, ki jo je primahal rav¬ no z dvema kuharicama iz restav¬ racijske kuhinje. Kaj je imel opra viti v kuhinji nam je uganka. A- li se morda misli izmuštrati tudi v kuhinj,stvu, ali pa morda hodi snažit kake bolj “mastne” krožni ke? Zadnji čas se namreč jako po¬ gosto in čisto brije; poprej je pa nosil en čas lepe “muštafe”. In iz tega se sklepa, da hode najbr- že kak snažilec krožnikov, katr nam dokazuje že njegov mastni o- braz. 10. ’ Nepovabljeni gostje. CENJENI ROJAKI IN ROJA- KINJE. Naš pohvalni zastopnik Frank Žnidar bo obiškal slovenske našel bine. po centralnih državah. Za- tegadel se uljudno obračamo do vas, da ga blagovolite prijatelj¬ sko sprejeti in mu iti na roko. Rojak Frank Žnidar je pooblaš¬ čen pobirati naročnino, oglase io naročbe za tiskovine ter ga naj¬ topleje priporočamo. Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Ve 405 West Michigan Str^Do^^ Izdelujmo vse v tiskarsko stroko sn A stvari lično, ceno in točno. Ti*]«, d 1 * društva v eni ali več barvah naša - ■ ** Pismeni papir in kuverte izdelujemo^ okusno. Poskusite naše delo. zadovoljnost. Mi Jako linijska tiskarna. Narodni Vestnik. Kje so moje rožice pisane in bele- Prvi večer je prešel prav sreč¬ no. Ni bilo še pridnejšega fantiča na svetu. Imel sem lep šopek in prodal sem petnajst smodk za 20 centov; Suzi je rekla, da je to lep dobiček, četudi ve, da sem šest¬ deset smodk za to ceno razpečal; no, bo že šlo. Prišel je tudi mlad gospod iz sosednjega m%sta in dr¬ žal se je kot Robinson; mislil je, da je kralj vsega 'kar pogleda. De¬ klice so se smejale njegovi neum¬ nosti, ko se je šopiril kot pav; smejale so se mu v pest, ker je ra¬ zmetaval denar, v obraiz so se mu pa prilizovale in ga v resnici tako vodile za nos, da je nakupil kup šivank in drugih podobnih stvari, ki jih moški svoj živ dan ne rabi¬ jo. Sestre so se kar čudile, da zna biti mali Jurček tako priden. Drugi -dan sem bil tudi prav po- strežljiv. Zadnji čas je že bil, da grem v menažarijo — nisem mo¬ gel več strpeti. Bilo je že zelo po¬ zno, ko sem rekel štirim mladim damam: “Hočete morda pogleda¬ ti, kaj imam tu v škatljici?” Prosile so me in jaz sem postavil škatljico na mizo ter jo odprl; iz nje je skočila miška, ki sem jo po¬ poldne vjel in zaprl — mala, dro¬ bna, nedolžna miška,. Papa me je na prošnjo mešča¬ nov mislil poslati v zavod, a mati mu je ubranila rekoč: “Zakaj bi ga pošiljali v šolo, ko bo prišel ta¬ ko- precej nazaj!” Lepi mladi go¬ spod, ki si je zlomil zadnjič nogo, že zopet hodi in jaz se močno je¬ zim, da je tako naglo ozdravel, kaj ti nič več ne bom poskušal dobrih jedi, ki so mu jih sestre vedno po¬ šiljale. Sline se mi zbirajo v us¬ tili,, če na to pomislim. Častiti go¬ spod Slokun se zopet lahko pod nosom obriše, kajti Beti mi je pri¬ povedovala včeraj zvečer, da je Elza zaverovana čez ušesa v go¬ spoda iz sosednjega mesta. Beti se na to razume, ker ve iz svoje skušnje Njen prijatelj ima rdeče lase in je približno tak, kakor bu¬ ča ponoči, če :ji izrežeš usta in o- či ter postaviš vanjo gorečo svečo. Kolikokrat sem jaz Beti na ta na¬ čin prestrašil, pa po mojem mnen¬ ju bi se take glave ne smele ustra¬ šiti, ker je popolnoma podobna glavi njenega častilca. Gospod Jener, katerega noga je že povsem dobra, je prišel včeraj k Elzi na obisk; pravil ji je, da se mora sicer vrniti domov, da pa kmalu zopet pride. Elza mi je po¬ mignila, da meram iti spat, in za¬ to sem rekel: “Lahko noč, gospod Jener ! ’ ter šel kot jagnje lepo mir¬ no iz sobe. Nisem pa hotel iti v posteljo, ampak tiho sem se spla¬ zil v prednjo sobo, kjer sem se vle gel na divan; zaspan sem bil toli¬ ko kot sokol, ki z bistrim očesom zasleduje svoj plen, in vjel sem ravno Elzine besede: “Ostanite še do petka, gospod Jener. V četrtek napravimo zabavni večer in brez vas jaiz ne grem nikamor. Za ves svet bi ne hotela, da bi o tem kaj vedel naš Jurček, ker bi nam go¬ tovo vse zmešal in ravno za to vam nisem hotela poprej povedati dokler ni šel spat. Šli bomo k so¬ dniku Belcu, pa njemu ne bomo poprej nič povedali, da prav iz- nenadimo, in po mojih mislih bo to lep večer.” Jener obljubi, da ostane in ji je stiskal roko, kakor bi bila citrona. Gotovo mora biti resnično, kar mi je pravila Beti in najbrže se bode¬ ta poročila. Začetkoma sem hotel metati proti njima papirnate kro¬ glice, a premislil sem si, ker bi po¬ tem Elza vedela, da sem vse slišal; ležal sem 'čisto mirno. Nato jo vpraša, če je zaročena z gospodom Slokumom in odgovori¬ la mu je, da bi ga ne vzela, ako bi bil tudi samo on na svetu, ker ne mara biti predikantova žena. Vprašal jo je če bi marala njemu biti družica v življenju? Ne vem, kaj da je nato odgovorila, ker je skoraj ščpetala, tado malo je manjkalo, da je ni pojedel, kakor bi bili iz sladkorja, jaz sem pa za¬ spal. (Dalje prihodnjič.) Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra, postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine I I I. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. Ko ugleda policaj naša dva ro¬ jaka, da imata njemu nepoznani obraz, planil je proti njima ka¬ kor tiger na svoj plen, hoteč ju takoj, aretirati, ako bi ne odvzela takoj nepoznanih obrazov. Ona ■dva sta se pokorila ukazu šarže, ter odšla mirno naprej. Ko sta se vračala zopet domov, sta imela v drugič smolo. Naletela sta na one¬ ga “korenjaka” ravno na istem kraju pred restavracijo, kjer jih je še vedno pričakoval. Začeli so zopet popolnoma mirno pogovor o “maškarah”, a kmalu prične policaj razpravljati o svojih veli¬ kih pravicah katere mu podeljuje postava. Rojaka sta mn odgovorila da akoravno ima kot varnostni or gan gotove pravice, nima pa pravi ce v času svoje službe obešati se po javnih lokalih, kakor salunih, restavracijah ter družili njemu ne pristopnih jeldnakih prostorih. Do¬ voljeno mu je le pogledati notri, a ne gostovati po kuhinjah. Te be¬ sede so veljale kot kazenski pre¬ stopek. Zgrabil ju je takoj kot ka¬ ke bandite ter ju na najsurovejši način tiral v zapor. Oblast ju je obsodila drugi dan enega na $6 in drugega na. $2 kazni. S tem je torej pokazal policaj da protežira sebe mesto občane. Dejstvo je, da o njegovih pravicah in ameriških postavah toliko ve, kakor zajec na boben. To človeče misli, da se v Ameriki, ako se do¬ bi enkrat tisti “kovc” v roke, sme postopati z ljudmi ravno tako, ka¬ kor doli na Hrvatskem s tisto ro¬ gato živaljo kakor jo mi imenuje¬ mo “buše”. Baje se je ta policaj izrazil, da hoče on nas Slovence na učiti “manire”. O — ti uboga re¬ va, ti duševna • ti bodeš nas učil AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA, MATH. VIDAS slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biivabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno CrROCEKIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana "Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN TERAN KROJAČ Ely Minn. se priporočam vsem Sloven - cem in Slovanom za izdelovanje mož- kih oblek in površnikov. Čistim in popravljam tudi možke in ženske ob leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za dovoljen. MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi ua 2 vijaka; KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASH1WGX0N, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaijna pojasnil s, glavni zastop: JOHN BARTOL, C “SS PRODAJALNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR :^ 62, se pri¬ poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. MIKE DANCULOVICH S; 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth.. Držimo se gesla: Svoji k svojimi vsa obrni na 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike Zedinjenih državah in Oanadi olike?! Ali misliš, da bodeš res po¬ slal iz erednika konečno še kak u- cifelj omike v Ati. »r:ki. Motiš se prijatelj. Toliko torej na znanje slovenski javnosti, posebno onim v prizadetem mestu. Zapomnite si tc osebo dobro. Opazovalec. OPOMIN. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje 'n ne vem, ali se 'kedaj več vrnem ali ne, zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bora primorana jih postavnim potom primorati to storiti. Virginia, Minn., 10. jan. 1914. Antonija Trampush. (12-22-14) KJE JE? Rad bi zvedel za prijatelja John Volčič, imam mu poročati važnosti radi dela tu na Marianni. Prosim rojake širom Amerike, če kdo ve za njegov sedanji naslov, naj mi blagovoli istega naznaniti, ali naj se pa sam zglasi. — Avgust Korač, Box 311, Marianna, Wash’n Co., Penna. (12-23-14) JOŽEF SEKULA, naznanja cenjenemu občinstvu, da je znižal cene na zimskem blagu. Ima v zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬ čajte se o blagu in cenah predno ku¬ pite drugje. PHELPS BROS. & GO., General Agents, KJE JE? Podpisani bi rad zvedel, kje se nahaja Martin Šuštarič. Bil je pri meni na hrani še leta 1912 in ko je šel od mene, mi je ostal dolžan $40.95. Zatorej prosim cenjene ro¬ jake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar bo¬ dem hvaležen. — Joseph Ule, Box 257, Chisholm, Minn. (12-23-14) Mali oglasnik. CONRAD & HARD ro '"‘ r '" NIKA IN KONCESIONIRANA MASILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, 1X5 So. Genesse St., VTuafcegan, Ul. Tel. St. 732. Slovencem in Hrvatom v Waukegan in okolici priporočamo naSo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerne. j. a. petroshius insrft No. Chicago 111. Tel. št. 9G5. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, hTICH. Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, Ely, Minn., priporoča s© rojakom za naročila trdega in^meh- kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. CENTRALNA LEČA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. S °BE S PARM« toplo in EJFNC "‘LOk urejene po .N A J Bog V, E jahte Park ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVF IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, Mili SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, VVVVVVVVVVVi?VVViVVV Sheboygan Wis. — Edina slo¬ venska mesnica in gostilna. Priporoča se v obilen poset slovenskemu in hr- vatskemu občinstvu. Cene zmerne. — Prepričajte se. HELO PRIJATELJ! tare maček, oglasi se v gostilni Pri mačku.” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, slovenski zidar, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, Monroe St., Eveleth, Minn. 206 FARMA NA PRODAJ. 80 akrov zemlje, 40 obdelanega, 40 pa gozd, se takoji proda radi slabega zdravja. Les je vreden ¥800. Hiša, hlev, pojata, kur- njak, 50 kurjadi, 2 kravi, 2 brani, vse za $1800. — Takoj $400. — ostalo po $100. — na leto. Štiri milje od mesta Crivitz, dve milje od mesta Beaver, ki sta na želez¬ nici. Proda se radi zdravja. Frank Galoit bx 32 Beaver, Wis. E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE, aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10G. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Traut Lai vhodne ■»toka Mi Oantv, vst ' eil ^o kmet *Ma okoli f %mladi 10 pomočjo ? stro ^ stroje b , n >m pot Bfe ti tam ai leti k E^evin nas< Potiva isti ^ajst al Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojiim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. up** f ^ ko zrastejo moJki 2. noma ozdravim, [ji,! _ ce, potne noge i t0 r ma odstranijo, ua J ((I > čim s $500. D Sl « P jAjh pošljem flerel* 1 - 1092 E. 64th »t-, v w tem - iutr kt»l j. IS . ! hi/ e .vi4 Belo vino Rudeče žg prod# iOdčd ( ii :gan|8>^, Naročilu i e 0 . ali poštno na“ a , Z velespost o ■ A.w.Ef;, vinska trgo v ‘ n ® ifi205 St.Clal rA '„/ *ivlj^ 1 ’ h h S ^ ^ hli B uar sk e , 16205 aEVE^ P - Za oglase tu ^ tvrd ne P reV vništvo« 0 ne upra sti. Nekatere - boljši:^ dar je T ^Ij ' V, Od-