28. MAJA 1964 LETO III. = ŠT. 21 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ K volitvam v nove samoupravne organe Nekaj misli k volitvam sta za današnjo številko prispevala predsednik sindikalnega odbora in predsednik KK ZMS ING. FRANC JAN Za nami so predvolilna zborovanja delovnih ljudi na katerih smo izbrali kandidate za nove samoupravne organe. Preostane nam še, da 2. junija na volitvah glasujemo za tiste, ki so' po našem prepričanju najbolj ■primerni za odgovorno delo v teh organih. čeprav sindikalni odbor podjetja še nima podrobnejše analize poteka predvolilnih priprav in zborov delovnih ljudi po naših tovarnah in obratih lahko iz kratkih poročil predsednikov sindikalnih podružnic že zaključimo, da so bili zbori delovnih ljudi po formalno-pravni in tehnični strani povsod zadovoljivo pripravljeni, da pa so marsikje zanemarili vsebinske priprave, ki naj bi zagotovile, da bi bili zbori delovnih ljudi dejansko temeljit razgovor med proizvajalci o uspehih in napakah v pretekli dobi kot tudi o perspektivah za prihodnjost. Novi zakon o volitvah v samoupravne organe so volil-ci sprejeli z odobravanjem, saj z načinom izbora kandidatov za samoupravne organe potrjuje zrelost proizvajalcev in jim daje možnost, da stvarno enakopravno in demokratično vsi sodelujejo pri izbiri kandidatov. Izkušnje, ki so nam jih dali letošnji zbori delovnih ljudi po nekaterih enotah potrjujejo, da so za nami časi, ko smo nekatere kandidate spravljali »skozi«, in volilcem ni bila dana možnost širšega izbora. Povečanje kritičnosti pri izbiri kandidatov na zborih "delovnih ljudi in najbrž tudi na samih volitvah, bo že eno izmed jamstev za kvaliteten sestav samoupravnih organov in njihovo uspešno delo. Da bi se novoizvoljeni člani samoupravnih organov čimprej lahko aktivno vključili v delo le-teh, bodo sindi- kalne organizacije po vseh naših enotah takoj po volitvah pričele s pripravami za seminarje, na-katerih se bodo ti seznanili v podrobnosti s problemi, ki spadajo v delokrog posameznih organov upravljanja, zlasti pa s tistimi o- katerih bo v bližnji prihodnosti potrebno že odločati. Dejavnost sindikalnih organizacij pa bo po volitvah usmerjena predvsem v prizadevanja, da se bodo preko novih samoupravnih organov uresničevala stremljenja, ki jih je pred našo družbo postavil V. kongres ZSJ. VIKTOR KOROŠEC Za uvod le ugotovitev, da je v doSETtanjih organih delavskega upravljanja1 v' celotnem podjetju skuipno le 59 mladih proizvajalcev in sicer 3 v t)S podjetja (že nad 25 let Stari), 14 v tovarniških delavskih , Svetih in upravnih odborih, v organih delovnih' enot - pa še preosta- Visoki gostje ob otvoritvi letošnjega sejma tehnike v Beogradu „Iskra“ - RIZ - „Rudi Cajavec“ Največji razstavljala na sejmu tehnike V nedeljo, 24. maja, so stopili prvi obiskovalci strani, vrednost eksponatov skozi vrata VIII. mednarodnega sejma tehnike v pa v celoti dosega skoraj Beogradu, ki je po obsegu in številu razstavljalcev milijardo dinarjev, Zato se Večji od vseh dosedanjih, in ki bo odprt do 2. jun. moremo omejiti samo ma. nekaj najbistvenejših podat-ske industrije Niš- na Beo- kov. rajskem sejmu. Takoj v začetku priprav Zato je.UO podjetja v‘feb- je postalo docela jasno, da ruarju odobril predlog Upra- bo mogoče razstavni prostor, ve in Propagandne službe za ki meji na nekaj manjši pro-izjemno obsežen nastop na štor El Niš, zadovoljivo opre-letošjem sejinu tehnike v ob- Iskra razstavlja v dvorani II, na prostoru, ki nam pri-lih 42 članov ZMS. Glede na pada že po' nekdanji tradiciji to, da je v podjetju ISKRA i— vendar skupno z obema v celoti prek 4.000 mladink« partnerjema, ki ju z nami in mladincev, je to število veže sporazum o poslovhem članov samoupravnih orga- sodelovanju, RIZ Zagreb in nov zares majhno. Rudi Cajavec iz Banje Luke.; se*u okrog 1500 m2 btto. Ge- Menim, da bi bilo umestno Skozi vse sejemske nasto- -neralni direktor je imenoval na novih volitvah doseči več- pe »Iskres se kot rdeča nit posebno komisijo za ta seji odstotek izvoljenih kandi- vleče ugotovitev, da zaradi jem, komisija pa dolgo vrsto datov iz vrst mladine Da ne bi izredne razvejanosti proiz-: podkomisij in manjših ope bili tudi mladi proizvajalci vodnega programa nikdar ni sposobni aktivno sodelovati bilo mogoče zadovoljivo pri-v teh organih ni nobenega dvo- kazati vseh bistvenih skupin ma. To je mladina v svojem izdelkov. Prav zato se je delu y zadnjem obdobju tu- naše podjetje vedno znova di dokazala. -KK ZMS je v znašlo na sejemskih, prire-tem pogledu priporočil res- ditvah, ki le bistveno šode; ejšo obravnavo: tega vpraša- lujejo pri nastajanju mnenj nja tudi sindikalni organiza- o proizvajalcih v gospodar-ciji in zvezi komunistov, za- skih in upravnih krogih, v to je računati, da bo stanje neenakopravnem položaju, števila mladih proizvajalcev Proizvajalci, ki imajo ožji rativnih enot. PSO in ZZA sta dodelila Propagandni slu- miti v razpoložljivem času samo, če zanj pripravimo ia doma v celoti izdelamo docela novo in montažno stojnico. Na podlagi projekta propagandne službe je vsa dela na podlagi posebne pogodbe prevzelo podjetje LIK,. žbi tudi nekaj dodatnega Ljubljana. Temelj stojnico strokovnega osebja za izvršitev te naloge. Medtem so, podjetja Iskra, RIZ Zagreb in Rudi Cajavec Banja' Luka podpisala sporazum o poslovnem . sodelovanju, ki zajema tudi skupno propagandno dejavnost. Zato je postal skupen nastop na v novih organih upravljanja proizvodni program in manj- Sejmu tehnike neizbežna po- ugodnejše. ~ še proizvodne zmogljivosti Mladinska organizacija si- so namreč zlahka ustvarjali cer ne terja, da bi bilo v na sejemskih prireditvah ne-nove organe treba za vsako 'sorazmerno močan vtis v ceno izvoliti določeno šte- primeri z nami. To se je vilo mladincev,, vendar pa zlasti pokazalo pri zadnji (Dalje na 2- strani) samostojni razstavi Elektron- treba. 'Osnovni.. plan nastopa z vsemi navodili, odloki in ostalo organizacijsko dokumentacijo zajema več sto strani,-Samo seznam eksponatov obsega preko 60 tipkanih Tehtna odločitev volilcev - pogoj za uspešno delo samoupravnih organov tvori lesen pod, prevlečen z kokos tekačem ih obrobljen z aluminijastim profilom. Po podu teče 220 cm visoka montažna konstrukcija iz' kvadratnih jeklenih cevi, ki nosijo panoje,, fotografije, napise, police in vitrine. Večino eksponatov nosijo nizke „mizice , z. jeklenim podstavkom in leseno ploščo. Vsi napisi in znaki na stojnici so izdelani v fotografski tehniki. Nasploh je za celotno stojnico, značilna gospodarna upo-_ raba izključno plemenitih materialov. Prikaz. celotnega. proizvod nega programa spremljaj» številni živi prikazi izdelkovt elektronska avtomatska centrala v obratovanju, elektronski računalnik, akustične naprave, varilni avtomati, stikala, tranzistorski vžig Izredno pozornost vzbuja (Dalje na 3. strani) Kako bomo volili? Kandidati govorij o... Pred nami je zdaj 2. junij dan volitev v vse organe delavskega upravljanja v našem podjetju in v Zavodu za avtomatizacij o. Pogovorimo se torej o tem, kako naj pri volitvah, ki sodijo med najpomembnejše oblike neposredne demokracije, ravnamo. O tem, na katerem volišču boste volili in kje je to volišče vas bodo pravočasno obvestila. Prav tako vam bodo tudi sporočili, v katerem času boste plahto volili. Kdor bo delal v tretji izmeni v noči od 1. na 2. junija, bo lahko svojo volilno pravico opravil že ob 5. uri, vsa volišča pa bodo odprta do 16. ure. Ko boste pred voliščem, nikar ne vstopajte, če ugotovite, da je volišče polno. Bolje je počakati pred voliščem kot voliti v prenapolnjenem prostoru, ker bi v gneči niti ne biio mogoče zanesljivo tajno glasovati. Ko boste vstopili v volišče, boste tam skoraj,,v vseh primerih našli tri skrinjice (v ZZA pa celo štiri, ker volijo tam hkrati v delavski svet podjetja in v vse tri organe upravljanja Zavoda in njegovih enot). Pristopite k pni skrinjici, oglasno povejte svoj priimek in ime, nato pa boste prejeli glasovnico, Imena na glasovnici so vam že znana, saj bodo natanko prepisana s kandidatnih list. Gotovo ste se . tudi že odločili, katere kadidate boste volili, katere pa -ne. Vendar vam svetujemo, da si imena še enkrat preberete in pod njimi tudi opozorilo, koliko kandidatov naj volite. Šele ñato OBKROŽITE zaporedne številke Ustih Imen, za katere ste se res odločili. Nikar ne dopustite, da bi vam záradi prenaglega izpolnjevanjá glasovnice kar po vrstnem redu zapisanih kandidatov zmanjkalo glasov za kandidate na dnu seznama, ki bi jih morda najrajši volili! Vedeti morater da bodo v primeru, če boste oddali prevéc glasov veljavni samo tisti, glasovi, ki ste jih dali ustreznemu številu kandidatov z manjšo zaporedno številko! če pa ste pri Izpolnjevanju ‘glasovnice napravili nanako, zaradi katere ¡glasovnica ne ¡izpoveduje vaše dejanske odločitve na nedvomen način, povejte to članu volilnega odbora in zahtevajte od njega drugo glasovnico, prvo pa pred njim raztrgajte. Volilni odbor bo tak primer vpisal v zapisnik, vam pa izročil novo glasovnico. Če vam v zvezi z volitvami karkoli ne bo povsem jasno, vam je član volilnega odbora dolžan dati pojasnila, ki jih zahtevajte brez oklevanja. Ko ste glasovnico pravilno izpolnili, jo prepognete čez polovico tako, da zakrijete njen izpolnjeni del, in jo vložite v skrinjico. Pri tem pa pazite, da boste vložili npr. rdečo glasovnico v rdečo skrinjico, belo glasovnico v belo- skrinjico in podobno. Po teh priporočilih se nato ravnajte tudi pri naslednjih skrinjicah. Nikar ne bodite k naslednji skrinjici, dokler niste pravilno opravili volitev ob prejšnji! Ko ste opravili vse volitve, se nikar prav nič več ne zadržujte na volišču, da ne bi ovirali drugih volilcev. Četrtega junija boste že izvedeli za rezultate volitev v delavski svet vaše tovarne in vaše de-delovne enote. -eh- K volitvam v nove samoupravne organe (Nadaljevanje s 1. strani) meni, da je prav in potrebno, da bi bili izvoljeni vsi tisti, ki to dejansko zaslužijo, najsi bo zaradi svoje marljivosti pri delu v sami organizaciji _ah pa na delovnem mestu in jim je nadaljnji razvoj in problematika podjetja blizu. Da bi bilo delo mladincev, ki bodo izvoljeni olajšano, smo že pomislili na posebne seminarje, ki jih bo KK .ZMS Iskre organizral zato, da bi mladi upravljale! lahko čim- prej enakovredno sodelovali v upravljanju. Mladinci in mladinke, ki jim bodo člani kolektiva zaupali svoj. glas na bližnjih volitvah, bodo kot člani, samoupravnih organov morali poročali o delu teh organov tudi svojim mladinskim aktivom in prepričan sem, da si -bodo prizadevali, da bo njihovo sodelovanje rodilo nove sadove, kar je prav gotovo želja in težnja slehernega člana našega' številnega delovnega kolektraa. Drugega junija bomo ar vseh delovnih enotah »ISKRE« volili člane delavskih svetov. Voliici bodo s tajnim glasovanjem povsem svobodno izbrali kandidate, ki so jih predlagali na predvolilnih zborovanjih. S tem je dana vsakemu člana kolektiva • možnost, da voli ljudi, za katere je prepričan, da bodo znali pravilno in vestno zastopati kolektiv. Kakor smo že poročali v prejšnji številki, ima naša mala anketa namen, da nekateri izmed kandidatov povedo nekaj svojih misli. Našim bralcem govorijo: Pavle Šuštar, Jože Katrašnik, ing. Vlado Zorc, Alojzija Perko, Katica Zakič, Štefan Vrhovec in ing. Franc Bandelj. PAVLE ŠUŠTAR kandidat za DS tovarne v Železnikih Računal sem na rotacijo, ker sem bil eno leto že član DS, no —_ kot pa kaže, sem s strani volilcev ponovno postavljen na »rešeto«. V pretekli mandatni dobi sem se redno udeleževal zasedanj. V razpravah sem sodeloval po potrebi, ker nisem in nočem biti »poklicni« diskutant, menim pa, da je bilo gradivo že v naprej dobro pripravljeno. Tu3i vsebina je ¡bila dokaj razumljiva, kot izjemo pa bi omenil finančna poročila. Številke, saldi in konti so bili prirejeni le za člane, ki so te stvari študirali, meni in mnogim pa so zrafešali štrene. Ne vem, morda se ne da drugače povedati, vendar, če morami glasovati, bi dejal, da moram tudi razumeti! Kakor pa .kaže, so drugje na istem. Prav bi bilo, da bi sinf dihat pripravil zadevna tol-’ mačenja še pred sprejetjem raznih obračunov. Če bom ponovno izvoljen, bi imel le eno željo: da bi na seje prihajali res vsi! JOŽE KATRAŠNIK kandidat za DS obrata v Lipnici Do zdaj še nisem bil član delavskega sveta, menim pa, da je to delo nom embrio in odgovorno. V obratu J.bmca. delam kot delavec v galva- niki. Dela sem se privadil in sem kar zadovoljen. Doma sem iz Jamnika; poleti se vozim na delo z mopedom, pozimi pa ni drugače, da hodim peš. V visokem snegu je pot ¡(7 km) kar naporna. Kljub temu pa ime to ne bo oviralo, da ne bi prisostvoval sejam DS, če me bodo voliici izbrali za člana delavskega sveta. Ko že toliko časa govorimo o 42-umem tedniku, bi pripomnil, da bom prav rad glasoval za» skrajšan delovni čas, seveda s pogojem, da proizvodnja -s tem ne bo prizadeta. Zdi se mi važno, da se člani DS redno udeležujejo sej, in da v razpravi odkrito in pogumno sodelujejo — v nasprotnem primeru jpa menim, da nedisciplinirani člani ne izpolnjujejo zaupanje volilcev. H koncu želim, da bi bil delavski svet čimbolj povezan s člani kolektiva, le na ta način bomo najbolje reševali dane naloge. ING. VLADO ZORG kandidat za DS podjetja član delavskega sveta podjetja še nisem bil, pač pa DS tovarne v SEMIČU. Samoupravni organi imajo z za-, konom določene tako široke kompetence, in s tem seveda tudi odgovornost, da bi dejansko morali, 'n to ne samo formalna, pač pa tudi dejan- Proizvajalec bo na volitvah glasoval za tiste tovariše, ki po njegovem zaslužijo zaupanje kolektiva sko usmerjati politiko gospodarjenja m s tem zagotoviti. uspeh podjetja in tovarne. Velika ovira pa je seveda nepoznavanje kompleksne problematike. Kot inženir elektrotehnike delam na delovnem mestu vodje tehnološke priprave dela, zato lahko trdim, da je naloga članov DS in-UO zelo .odgovorna, vendar je nujno, da bi ¡organi upravljanja v tovarnah res § dobjli pravo mesto. : . želim, da naj ¡se seje ne zavlečejo; v razpravi je treba sodelovati tehtno in z .ar-, gumenti,. Organi upravljanja bodo opravili ¿vojo naloga dobro le takrat, ko bodo vsi člani sodelovali umsko in ne samo fizično. Z enako odgovornostjo naj razpravljajo o dvigu storilnosti, kot o delitvi dohodka. ALOJZIJA PERKO kandidat za DS ¡delovne enote »Magneti« v tovarni elementov za elektroniko Alojzija Perko je tudi še Mladinka in dela kot polkva-lificirana delavka v obratu »Magneti«. V skromnem razgovoru je dejala le-to, da ši razen osebnega strokovnega dviga in s tem tudi boljšega zaslužka želi predvsem tega, da bi.,v kolikor bo izvoljena v delavski svet te delovne enote, lahko v njem čim več koristnega prispevala ^ in š tem opravičila zaupanje tovarišev v obratu. Tri so jo predlagali za kandidata. »Seveda) pri teh željah mi bodo ostali tovariši morali pomagati, saj je najbrž veliko takega, kar bodo čdmprej morali urediti novi organi delavskega samoupravljanja tako v delovni enoti,- tovarni, ali tudi V celotnem podjetju. Vsekakor — ob dobri volji tudi rezultati ne bodo izostali!« KATICA ZAKIČ kandidat za DS tovarne v Novi Gorici Zaposlena sem kot delavka na liniji magnetnega vžigalnika. Z delovnim mestom sem zadovoljna. Sem mati z dve: ma otrokoma, zato mi čas itd dopušča, da bi se podrobno spuščala v delo samoupravnih organov. Čeprav sem v tovarni šele eno leto im je to moja prva zaposlitev, trdim, da je delo člana DS odgovorno; voliici ne smejo biti razočarani nad kandidatom, ki so ga sami izvolili. Zato je prav, da syoje mišljenje in mnenje volilcev pove član DS tam, kjer je prav — to je — na zasedanju DS. Razumljivo pa je, da pa mora biti vsak' član DS tudi dobro informiran c vsem. K temu dodain še zadnjo misel: .želim, da bi svoje -funkcijo opravljala tako, da bi bila z delom žadovoJjna sama m seveda tudi drugi. (Dalje na 8. strani) ---------------------► Del razstavnega prostora in komercialni prostor ISKRE na letošnjem sejmu v Beogradu Iščemo nove sodelavce za redna delovna razmerja: PRODAJNOSERVISNA ORGANIZACIJA Ljubljana 1. vodja komercialnega oddelka Pogoj: Tehniška ali ekonomska fakulteta ter večletna praksa v komerciali 2. več komercialistov Pogoj: Tehniška Srednja ali ekonomska srednja šola z večletno prakso v komerciali in montažni dejavnosti 3. več projektantov za projektiranje naprav za avtomatizacijo železnic: signalno-vamostne, tete komandne, telekomunikacijske in kabelske naprave Pogoj: elektro fakulteta ali tehniška šola —elek-tro oddelek - šibki tok 4. referente za operativno vodenje montaž, naprav za avtomatizacijo železnic Pogoj: elektro fakulteta ali tehniška srednja, šola elektro stroke ter nekaj let prakse v montažni dejavnosti Prosimo; da posl j eteponudbe na naslov: ISKRA KRANJ — Prodajno-servisna organizacija, Ljubljana, Kotnikova 6. TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA - PRŽAN 1. kvalificiranega, kovača Pogoj: dovršena poklicna šola in nekaj, let prakse, oziroma izpit za KV kovača. Prosimo, da pošljete ponudbe na, naslov: ISKRA KRANJ —tovarna za elektroniko im avtomatiko, Ljubljana - Pržan. Največji razstavljalec na sejmu tehnike .(Nadhljevanje s 1. strani)" prikaz TV tehnike, kjer na nekaj deset sprejemnikih obiskovalci;.spremljajo kar 3 programe; javni,, slike obiska» valcev preko, snemalne, kamere in program propagandnih filmov., še bi morali naštevati — industrijsko televizijo v,1 povezavi z mikroskopom, digitalni voltmeter. s .pria» terjem, igralni avtomat.. . Sejemski nastop sremljajo Številne obrobne akcije: ogla» sevanje v osrednjih im srbskih časopisih,: predvajanje diapo-zitivov in filmov v beograjskih. kinematografih, ,trošenje milijona letakov, in pet Sto, padal — 50 izmed njih nosi . nakazilo zà praktična darila — plakatiranje^ nastopa po vseh večjih jugoslovanskih- mestih, tiskovna konferenca generalnih direktorjev in še im še Vsa tri podjetja so se- sporazumela tudi za enoten način komercialnega poslovanja;. Med ostalim na . stojniciina*-menomar skoraj' ni prospektov, ki jih' bodo interesenti: -kasneje dobili na. svoje- naslove — razen--posebne publikacije, tiskane, v veliki nakladi prav za ta sejem/ čeprav je za ocene še;, sorazmerno prezgodaj — te- .vrstice pišemo dva dni po otvoritvi — lahko z gotovostjo trdimo, da je nastop izredno uspel. Trdimo lahko, da pripada za to največja zasluga propagandnim službam vseh treh podjetij, predvsem pa našega. Nastop smo vnaprej; pripravili . tako podrobno, da smo veliko večino najnapornejšega in najodgovornejšega dela opravili že v Ljubljani. Delo na sejmu, ki je trajalo' dva tedna, je potekalo zaradi- točnih zadolžitev in. temeljnih priprav nenavadno mimo in redno,., stojnica pa je- bila praktično gotova že poldrugi dan pred otvoritvijo; j Najv.ečje težave so nastajale pri; zbiranju eksponatov, kjer je neodgovornost in netočnost, številnih dobaviteljev, v podjetju, v celoti, porušila postavljeni načrt, zahtevala izdatne dodatne stroške in izredne napore- za- to delo določene in izredno po-žrtvovahie skupine' v okviru PSO pod- vodstvom tov. Po-kljukarja in seveda- delovne skupine v Propagandni.' službi. Ker je docela; nedopustno da more Neodgovornost posameznikov najresneje ogroziti uspeh ključne: in; izredno drage akcije, pripravlja Pro- Polletna konferenca ZK „Elektromehanike“ v Kranju n V prejšnji številki smo objavili izvleček iz referata tov. ing. Nedoga na polletni konferenci 7.K »Elektromehanike« Kranj. V tej številki pa bomo bralce seznanili z razpravo na referat. Prvi, se je k razpravi javil: tov. Vlado Sodim, ki je med dragim nakazal neurejeno zajemanje dohodka tovarn, ugotovil, da produktivnost - v naši tovarni ne narašča zadovoljivo, da imamo preveč zaposlenih in lahko se zgodi, da prav zaradi teh dveh razlogov ne, bomo dosegli za 1.1964 planiranih OD. Zato jé predlagal, da vse sile usmerimo v dvig produktivnosti ob istočasnem zmanjšanju števila zaposlenih. Tov. Aleš Danilo- je govorit o vlogi organov samoupravljanja v • dandšnji situaciji, ko manjka pregledov oz. mesečnih in kvartalnih pokazateljev ekonomskega položaja tovarne in ugotovil zmanjšanje zanimanja uprav-ljalçev za ostale problème, razen za lastne. Zato- zahteva, da se ponovno- uvede obračune po tovarnah. Tudi pri:, investicijah je zahteval izjasnitev glede konceptov investicijske izgradnje Iskre. Tov1-, ing. Danilo Dolgan je govoril o- težavah pri uvajanju specializiranih obratov — tovarn na »tovarniškem dvorišču«. Za: osamosvojitev neke tovarne naj bi vsekakor upoštevali ekonomske vidike in ugotavljali kaj se splača in kaj- ne, razprave /o tem pa Hi» morale biti javne (ne v zaprtem krogu) pri čemer naj se angažira tudi lastni tisk. Čimbolj bodo ljudje seznanjeni, tem manj bo težav, različnih mnenj in nasprotovali]. Ker je- tovarna telefonije naša tovarna, je: problem naše tovarne, zato moramo temu kolektivu dati osnovna sredstva- ter postopoma organizirati proizvod- njo z vsemi potrebnimi službami (GTS, TPD, TK iti); Tov. Franc Dolenc je govoril, o vlogi mladine v podjetju in še posebej o tovarni »Elektromehanika« ter ugotovil dovolj resnih po* manjkljivosti v upoštevanju vloge mladine tako v delovnem procesu kot tudi v organih delavskega samoupravljanja. Nezainteresiranost vodilnih delavcev - tovarne, in EE za delo in probleme kot tudi za akcije mladine je- nerazumljiva, Mesečne mladinske proizvodne konference po EE so uspele le fv montaži. ATC ih. orodjarni. Od. 1200.. mla.-. dihe mlajše od 25 let je pri 18 EE v organih samoupravljanja samo 13; v DS podjetja pa iz Elektromehanike »i nobenega mlajšega člana kolektiva. Druga skrb pa je v tem, da od 45 mladih članov ZK v mladinski organizaciji tovarne ne dela nihče! Uspehi štipendistov v šoli niso zadovoljivi, zato bi kazalo ugotoviti vzroke. Tov. Dolenc je na koncu predlagal konferenci, da (Da-lge na 8 strani) pagañdna služba o tem po sebno poročilo po. nalogu generalnega direktorja, Še besedo o stroških. Zaradi skupnega nastopa treh podjetij, številnih obrobnih akcij; in nepredvidenih težav bodo za skoraj 45% presegli odobreno višino: Ker pa j.e akcija izredno uspela, ker bo mogoče stojnico nekajkrat uporabiti ob sorazmerno skromnih dodatnih vlaganjih in ker nastop sofinancirata še dve podjetji bo končni rezultat preseganja precej manj hud, kot izgiecla na prvi pogled. Seveda pa- je potekalo trošenje sredstev kar najbolj gospodarno in pod najstrožjim nadzorom in z vso potrebno dokumentacijo; Skupni nastop Iskre, RIZ Zagreb in Rudi čajevca na Sejmu tehnike" v Beogradu je povzročil izredno pozornost v javnosti in gospodarstvu — tako Zaradi vsebine, kot zaradi, izjemno uspelega ižgleda in. izredne obsežnosti./ Poslovno; sodelovanje treh velikih podjetij, je na Sejmu tehnike uspešno, prebilo prvi ognjeni krst pred vedno zahtevnejšo javnostjo, Ta us--. peh pa je najboljše opravičilo za, visoko; vložena sredstva in.-najboljše plácito- za široko- skupino ljudi, predvsem uslužbencev propagandne službe, ki so vanj vložili izredno prizadevnost in požrtvovalnost. , ' Inž. Mitja Tavčar I Popravek V 20. številki se nam je v naslovu uvodnega članka. Naloge sindikalnih organiza« cij po kongresu ZSJ, zgodila neljuba pomota in sicer je bilo namesto ZSJ natisnjeno KPJ. Prosim j bralce, da nam to nezaželeno napako oprostijo! Pri Esti kandidatov na 5.. strani se prta naslov tovarne: pravilno glasi: tovarna elektrotehničnih in finomehačnihl izdelkov, Kranj« \ POMENEK O ODDELKU ZA OBLIKOVANJE Naši bralci le malo vedo o našem oddelku za oblikovanje v splošno-tehniškem sektorju Zavoda za avtomatizacijo, zato smo naprosili njegovega vodjo, Davorina Savnika, naj nam odgovori na nekatera vprašanja o nalogah, prizadevanjih in uspehih te službe.; Je oddelek za industrijsko oblikovanje nova tvorba, ali je morda v drugačni obliki že obstajal? Do formiranja sedanjega oddelka za oblikovanje je prišlo približno pred letom in pol v ZZA, obstajal pa je že prej v okviru propagandne službe ISKRE.. Tedaj je imel nalogo razen izdelkov, oblikovati tudi sejme, razstave, poslovne prostore, prospekte in' drugo, publicistiko ter likovni- material.. Danes ima ta oddelek že sedež v Kranju, njegova dejavnost pa je oblikovanje izdelkov, Kaj je zlasti narekovalo ustanovitev tega oddelka? Po,_ nastapku združenega podjetja ISKRA se je na vseh sejmih pokazala Velika raznolikost med izdelki, naših tovarn. Tedaj je. bila jasno začrtana naša naloga — izdelkom ISKRE čimprej dati enoten in sodoben iz-gled, tako rekoč najti enovit ISKRIN slog, ki pa bo hkrati upošteval tudi najsodobnejšo Tehnologijo in zahteve tržišča. Preoblikovanje izdelkov in osvajanje enotnega stila novih, artiklov pa je proces, ki po izkušnjah velikih podjetij v svetu traja 5 do 7 let. Zgled: Olivetti, Braun, Philips, IBM, in . druga, ki slovijo razen po kakovosti, tudi po izredno lepih in sodobnih . oblikah svojih izdelkov. vanju med razvijalcem konstruktorjem, analitikom in oblikovalcem. Ko še ni bilo oddelka za oblikovanje, je bil pravzaprav konstruktor tisti, ki je dal obliko izdelku. Včasih je pri tem uspel, saj .so ntkateri naši- izdelki bili prav lični, toda, ko si pogledal celoto, pa je manjkal enoten slog. Razumljivo — od razvijalca in konstruktorja nismo mogli terjali, da bi ob svojih odgoyormh nalogah in obilici dela, zasledoval še sodobne modne linije in zahteve tržišča. Ter je “zdaj. naloga oblikovalca. Znanje oblikovalca mora biti zelo obširno." Lep primer nam kaže izobrazba ameriških oblikovalcev (designer-jev), ki po analizah revije Industrial design obsega še po štiri leta podiplomskega študija. Na primer poleg arhitekture ali“ umetnosti še strojništvo, psihologijo, ekonomijo (analizo tržišča) jn drugo. ■ Takih kadrov pri nas seveda ni in zato imamo precejšnje težave. Tudi. ustreznega šolstva še nimamo, ray' zen šole za industrijsko oblikovanje v Ljubljani, ki pa še ni na zaželeni ravni. Menda v Zagrebu pripravljajo ustanovitev fakultete za industrijsko oblikovanje. To kar naš oddelek dela v tem obdobju, bi imenoval prehodno obdobje, ker še ni sistematično delo. Prisiljeni smo svoje znanje črpati iz tujih revij an se posluževati izkušenj inozemskih' oblikovalcev, modne’ novosti v svetu pa sledimo z ogledi Sejmov in razstav. Kljub temu, da nas je še malo v oddelku in da nam manjka izkušenj, pa smo lani vendarle uspeli opraviti 128 oblikovalnih nalog in tako ustvariti osnovo za lasten, Iskrin izgled v oblikovanju izdelkov. Le-ta naj bo sodoben, funkcionalen, z elementi laiisiranih modnih linij, in brez’ 'vsakih kičastih okras-kov„ ~ I Ali z ustrezno stimulacijo ne bi bilo možno dobiti sposobnih novih sodelavcev? ..Vodstvo Zavoda za avtomatizacijo je to poskušalo z nekaterimi, ki bi bili spbšob\ m za to delo, vendar ni uspelo izpolniti vseh pogojev, ki so jih le-ti postaVili. Zato bomo verjetno morali še precej dolgo delati z zmogljivostmi, kakršne imamo in pač skušati opraviti čim več nalog. : Pri vašem delu so vam gotovo potrebne tudi uslužno-stne delavnice? Prav gotovo, in to celo zelo. No, v Kranju; smo glede tega kar na dobrem, saj nam pleskarska in mizarska delavnica nudita kakovostne usluge. Ob bodoči preselitvi našega oddelka v Ljubljano, vsekakor ne bomo smeli pozabiti na to, da napi bodo takšne delavnice v prihodnosti še bolj potrebne, iri: si bomo njihove kvalitetne Usluge morali zagotoviti. Uporovni izbiralnik v »novi obleki« Kdo pa odobri določeno obliko nekega izdelka? Zato je pri vodstvu podjetja določena posebna, komisija, ki izdelek, oblikovan v našem oddelku, pregleda in ga bodisi odobri ali predlaga spremembe. i Kako pa v posameznih tovarnah gledajo na oblikovalsko dejavnost? Razveseljivo je, da se začenjajo tovarne zavedat: po- mena industrijskega oblikovanja. To še prav posebno velja za tovarno elektronskih instrumentov v Horjulu, k! ne začne proizvajati nobenega novega izdelka,' če zanj naš oddelek ni izpeljal oblikovalnih nalog. Da pa je industrijsko 'oblikovanje vse bolj pomembna dejavnost v našem podjetju govori to, da je le-ta našla svoje mesto tudi v statutu podjetja. Čeprav je v našem podjet- r ju, kjer je asortiment izdei- j kov dokaj bogat, to želo ob- |i sežna naloga, pa je oddelek j verjetno že požel kak uspeh | na tem področju? Vsekakor — in najboljša F priložnost za to je bil lanski sejem sodobne elektronike. Tu je obiskovalec, ki je leto prej še občutno opazil raznolikost razstavljenih izdei-kov lahko 'opazil, da je že | polovica naših izdelkov dobi- E lo novo, sodobnejšo obliko, K' zlasti pa enoten, Iskrin slog, y ki ga ustvarja naš oddelek. ? To je bil uspeh enoletnega | prizadevanja, priznanje s I strani domačih in tudi tujih- fe obiskovalcev sejma pa žago- : tovilo, 'da je oddelek našel I pravo. pot. Pomemben uspeh | je tudi sodelovanje na med- i narodni razstavi v Parizu, j kjer je ISKRO predstavil | kinoprojektor KO 6 v novi |;. obliki in letošnji nastop na LGA Zentrum' Form, stalni' razstavi najbolj uspeUli indu- i strijskih oblik, v Stuttgartu, kjer sodelujejo podjetja od | ZDA do. Japonske in vseh | evropskih držav, in kjer bo- I do Jugoslavijo zastopali trije I izdelki »Iskre«. Kakšne so naloge obliko- 1 valca? To delo je teamsko in mo-ra sloneti na tesnem sodelo- Sodobno izoblikovan RC generator Ugodna ocena PSO Zadevno se je uredništvo obrnilo tudi na PSO Ljubljana, kd uvajanje enotnega Iskrinega stila pri Oblikovanju — takole komentira: Sodobno industrijsko oblikovanje je vse bolj pomemben činitelj, ki poleg tehničnih lastnosti utira novim izdelkom pot na tržišče. Iskra je z novimi prijemi pri obikovanju v nekaterih, primerih že uspela. Naj naštejemo nekaj izdelkov, z! katere lahko trdimo, da sc bile nove oblike na tržišču ugodno sprejete: kinoprojektor K06 in K07, Hi-Fi ojačatnik, elektronski instru menti, ročni vrtalni stro EVS06, gramofon, TV stabilizator. Slabše pa so bile na tržišču sprejete modem« oblike radijskih sprejemnikov, kar pa gre v veliki mer na račun širšega kroga kup cev, Ki še še niso sprijaznil z modernimi oblikami. Prodaja pozdravlja uvaja nje enotnega stila Iskre pr oblikovanju vseh industrij skih izdelkov in naprav, ka kor tudi artiklov široke p« trošnje. Za PSO: inž. Franc Vreček Uspelo mladinsko siay|e OKROG 2500 MLADINCEV JE SVEČANO PROSLAVILO SVOJ PLAZNIK NA PLANINI POD VRHOM MIRNE GORE Letošnje leto je sklenila mladina našega' podjetja proslaviti v Beli krajini svoj dan mladosti. Belo krajino je izbrala prav zaradi številnih letošnjih proslav v okviru 20. obletnice zasedanja ,SNOS in pa z namenom priznanja kolektivu tovarne v Semiču, ki je lani dosegel odličen proivodni uspeh. Okrog 24 avtobusov je pri- dihurjev, četrto pa Eleklro-peljalb v nedeljo dopoldne nika in avtomatika z denar-nnadinke in mladince iz vseh no nagrado 30.000, dinarjev, naših tovarn v vas Planino Častne diplome so prejeli tik pod vrhom -Mirne gore, nagrajenci od 5 do 8 mesta pomembnim krajem iz NOB, jn sicer Elektromehanika, kjep jer bil, med vojno zbir- Kondenzatorji, Avtoelektrika ni sanitetni center; čeprav, so jn Aparati. Italijani vas'med ofenzivo ' . . .. popolnoma požgali. V skupim najboljših^ po-- Na obsežnih senožetih ,s samezmh mladincev je dose-prekrasnim pogledom na ni- ge prvo mesto-Anton Avse-žino Bele krajiile in posebno n!^ 'vi Otoč, drugo Rado šlam Črnomelj, so prireditelji po- berger iz Šentjerneja, tretje stavili nekaj' lesenih odrov, Darine Grgovič tudi iz šent-kjer so izvajale skupine in jerneja in četrto Janez Mar-posamezniki obširen kultur- kelj iz Otoč. ni program. Na bobši usoeh no -uč:"ku so dosegli naslednji mladin- Prcdsict.hk KK ZMS ISKRE, tov. Viktor Korošec govori zbrani mladini V imenu koordinacijskega komiteja mladine je spi voril najprej njen predsednik Viktor Korošec iz tovarne 4 aparatov, nato pa so se zvrstili: recitatorji, tamburaši, zbori in folklorna skupina. K prijetnemu-razpoloženju sta prispevala domačina: znana pevka, zabavne gla,rbr Ivanka .Kraševec in humorist Tone Gašperšič. Spored so prekinili za podelitev nagrad mladinskega tekmovanja za dvig produktivnosti. Na oder' je stopil sekretar podjetja Pavel Gantar ih v kratkem govorp y< orisal pomen tekmovanja ter. ■ j'|’ ¡0^ $ / F' -nagrajencem podelil diplome I \i| , J? / --r, ‘ J®*1' oz. denarne nagrade. varnV da banke ali trgovinske organizacije, ki dajejo kredite, v posameznih primerih presodijo, aM se lahko zavarujejo Mi kako drugače, in potem — dajo kredit tudi brez porokov, denimo na solo meni- ce (menice brez porokov, samo s podpisom glavnega dolžnika), na zavarovalno polico, v glavnem na polico zavarovanja avtomobilov (ta poliča se vinkulira in po njej se pravice za izterjevanje preneso na banko kreditor-ja), nadalje na vrednosti« papirje (na primer na obveznice ljudskega posojila za Skopje), na hranilno : knjižico ipd.« Razen tega je Velizarevič rekel, da je Narodna banka s spremembo uredbe pooblaščena, da lahko predpiše, da se potrošniški krediti dajejo tudi nad tretjino čistih osebnih dohodkov. Tega pa ne smemo razumeti tako, da bb Narodna banka obvezno spremenila sedanje ' pogoje za dodeljevanje potrošniških kreditov,'po katerih se dajejo do četrtine zneska prosil-čevega osebnega dohodka za obdobje, za katero se zadolži. (»Delo« št. 131) Pisma naših bralcev Tovariš urednik! Dne 21. 3. 1964 je delavski svet podjetja »Iskra» na svoji 2L . seji sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o štipendijah in , šolanju v tujim. Ker menim, da ima pravilnik določene pomanjkljivosti,, se mi zdi potrebno, da o tem na kratko spregovorim. V pravilniku, ki ga j,e sprejel delavski svet .podjetja -v januarju 1963, sta določeni minimalna in maksimalna višina: štipendij,e, ki znaša za študente višjih in visokih šol od 11.000 do 15.500 din. V spremembah pravilnika se je zgornja meja štipendije dvignila na 19.500 din, medtem ko je spodnja meja še nadalje ostala ista. Pri tem se pa višina štipendije določi po povprečni oceni vseh uspešno opravljenih izpitov. S spremembami pravdmfca se je dvignila štipendija samo tistim študentom, ki imajo povprečno oceno enako ali višjo od 3, dočim je ostalim ostala neizpremenjena. Po starem pravilniku j;e bila' razlika med višinami posameznih štipendij, po povprečnih ocenah enakomerna in je znašala 750 din. Sedaj so se pa te razlike občutno spre-unuenile In znašajo od 1.500 čin (I: lefnik ocena 3 — 3,4 - štipendija 13.500 din; ocena 3,5 do 3,9 štipendija 15.000 din) do 3.250 din (IV. letnik od 2 — 2,9 štip. 13.250, ocena 3 — 3,4 štip. 16.500 din). Zanima’ me, zakaj so sedaj nastale tako neenakomerne razlike, prav tako pa bi želel pojasnilo, zakaj se je zvišala štipendija samo študentom s povprečno oceno višjo od 3 in zakaj se ni vsem. Jasno je, da; so se zvišali življenjski - stroški prav tako slabšim 'študentom kot boljšim, toda -štipendije slabših so ostale .iste. Vendar pa tisti »slabi« niti niso tako , slabi, saj velja ocena 2,6 že za dober uspeh' in zato ne vem, zakaj naj bi bili ti zapostavljeni. Nadalje me zanima, če se je štipenditor pozanimal, zakaj imajo nekateri študenti -staibši uspeh od drugih. Ali ni morda v veliki večini vzrok slabo materialno stanje-? No, in tisti, ki je že dosedaj životaril z enajstimi ali malo več tisočaki, naj bo še naprej na istem in naj še naprej brodi v težavah, da bo njegov uspeh še slabši. Mislim,, da/za določitev višine štipendije, ne bi smel biti edini kriteriji povprečna ocena pri študiju, aimpak predvsem sociali» stanje posameznika. Sem tudi mnenja, ■da- je •mtmtmalaa višina štipendije 11.000', din globoko pod povprečjem življenjskih stroškov študenta, im da' bi 'se^morala dvigniti do 'tiste višime, da bi omogočala nemoten študij, kajti le tako še bo lahko zboljšal uspeh vseh študentov. Anton Marentič Akademski kolegij Ljubljana Vaše pismo smo poslali kadrovski službi, ki nam je poslala ' takle odgovor; Podjetje Iskra 'smatra, da je štipendija nagrada za trud štipendistu, ta pa se kaže v ocenah. Prejšnji razponi v pravilniku so bili res manjši, pa so pra-v štipendisti ime® na to stalno pripombe, češ, da je premalo stimulativen' In štipendija ne vzpodbuja štipendista, da bi težil k boljšim ocenam In znanju. Z -novimi razponi pa smo skušali to popraviti. Socialno ogroženi„ štipendist ima poleg štipendije še možnost dobiti socialni do-datek — mesečno po din 4:000 Tako- podjetje nudi štipendistom z najnižjim uspehom v- I. letniku din 15.000, najboljšim štipendistom v IV. letniku pa možnost, da dobi od podjetja din 23500, poleg tega pa ima večina štipendistov tudi otroški dodatek. Načelo naše družbe je nagrajevanje po delu ih tudi naš pravilnik o štipendijah -ta upošteva. Tudi sEpendaisti, ki se bodo po končanem šolanju zaposlili v podjetju, bodo prejemali svoj OD po delu, ne pa po socialnih potrebah. šef kadrovske službe Ivan CVAR POZDRAV IZ OSIJEKA Tov. urednik! Časopis »Iskra« v redu prejemam in se za skrb lepo zahvaljujem. Vsebina je zelo pestra, zato mi lahko verjamete, da vsako številko težko pričakujem. Maj, ki je nekako celomesečna - manifestacija dela iu mladosti, ko nas- »štafeta« križem Jugoslavije pripravlja na praznik dneva mladosti, hkrati pa tudi k .rojstnemu dnevu našega dragega maršala Tita, nas združuje, saj se tudi mi pripravljamo, da počastimo ta dan. Iskrinemu kolektivu želim še mnogo uspehov; ime »Iskra« pomeni kvaliteto in solidnost in v tem je njegova moč. Tovariški pozdrav naj velja mladini, ki je v mesecih'tekmovanja pokazala lepe uspehe, kjer so se posebno izkazali mladi raciona-llzatorji. Za bližnje volitve v organe samoupravljanja želim, da izberete vestne in predane .člane kolektiva, ki bodo upravičili zaupanje volivcev. V rubriki »Pisma bralcev«, ki mi je zelo všeč, prav rad prebiram vesti sovrstnikov, mladincev, pa tudi drugi problemi so zelo zanimivi, vendar menim, da ljudje premalo pišejo za to rubriko. Lep pozdrav uredništvu, posebno pa bivšim sodelavcem I. delavnice' produkcije v Kranju '9n seveda mladini. Vojak Slavko Dežman V. P. 5446/4, Osijek ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujem tovarniškemu sindikatu iu sindikalni podružnici tovarne elementov za elektroniko, kakor tudi vsem elanom kolektiva za venec, pomoč in sočustvovanje, ki so mi ga izkazali ob smrti mojega moža. Jožefa ŠTURM z družino (lovnim enotam Iskre. Od tako ugotovljene skupne realizacije pa odštejemo tisto realizacijo, ki še nanaša na pfejete polizdelke od drugih .poslovnih enot Iskre, ker je. ta realizacija izkazana pri PRIMER: tisti poslovni enoti,. ki je te polizdelke dobavila. Skupini seštevek tako ugotovljene realizacije pa mora biti enak eksterno fakturirani realizaciji izven podjetja, ugotovljeni za podjetje kot celoto. V * J*-« «-d » iv-uuvzoi. uz-ivccz-c* izdelkov ©d drugih poslovnih na- v poslovni enoti, ki ima enot Iskre po lastni ceni, priznano realizacijo. PRIMER: Tovarna B C BS O N âÆ, 3 -3 •M O 03 Pi Tovarna BS 0) N ——i U Poslovni stroški in osebni doh. v eksterni fakturirani Celotni dohodek po eks. real. 10.400 Prištejemo fakturirano realizacijo drugim poslovnim enotam Iskre 1.100 Odštejemo fakturirano realizacijo od drugih poslovnih enot Iskre 456 realizaciji 9500 1.150 4.270 14.920 B C M O C« Pt Fristéjemo lastno ceno fakturirane 1.600 4.400 16.400 realizacije drugim poslov, enotam Iskre 760 330 70 £160 Odštejemo lastno ceno fakturirane 400 80 1.580 realizacije od drugih poslov, enot Iskre 400 140 620 1.160 330 800 1.580 Poslovni stroški in osebni doh. 9.860 1.340 3.720 14.920 Celotni dohodek Nadalje moramo ugotoviti-poslovne stroške in osebne dohodke v realiziranih proizvodih in storitvah. To storimo na ta način, da k poslovnim stroškom ugotovljenim 11.050 1.670 3.680 16.400 za eksterno fakturirano realizacijo izven gospodarske organizacije, prištejemo vrednost oddanih polizdelkov po lastni ceni drugim poslovnim enotam Iskre in odšte- Ker se po predpisih ugotavlja dohodek na plačano realizacijo, se morata celotni dohodek in poslovni stroški obračunati s količnikom, ki ga ugotovimo na podlagi odnosa fakturirane realizacije in stvarno plačane realizacije v obračunski dobi. 'Za tak način ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka za podjetje kot celoto in za posamezne poslovne enote obstajajo knjigovodski podatki. Nadalje ostanemo pri osnovnem principu enkratne realizacije in enkratnih 'stroškov v podjetju kot celoti, ker so vsi podvojeni 'stroški izločeni Vsaka poslovna enota ima izkazano vso svojo realizacijo in odgovarjajoče stroške, 's -tem pa^ pravilno ugotovljeni dohodek in realizirane osebne dohodke.. Prav tako bi bil predlagani način ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka za podjetje kot celoto in za poslovne enote v skladu s . Statutom podjetja, poglavje II. temelji ekonomskega poslovanja 10. člen. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja je primer obračuna prikazan tako, kot da so uporabljeni v proizvodnji vsi polizdelki, prejeti od drugih poslovnih enot Iskre in da ne obstajajo; zaloge. Dejstvo pa je, da so V Polletna konferenca ZK „Elektromehanike“ (Nadaljevanje 's .3. strani) sprejme sklep, da morajo vsi je ugotovil, da ima Elektro- nes ostre kritike, in pojasnil, mehanika Kranj, izredno iz- gospodarski plan podjet-trbšen strojni park (po drugi ja za 1 1963 ni vseboVtd nači- člani ZK in vodstvo tovarne -ma 5T«/0 odpisa- na delitve. Zato je tembolj' ter EE pomagati pri izvedbi jesenskega mladinskega tekmovanja za' dvig produktivnosti. Tov. Franc Poljanšek je govoril, o poslovnem rezultatu podjetja v letu 1963, ter poskušal razvozlati očitke. ne vrednosti osnovnih sred- potrebno temu problemu lestev), vsa ostala Iskra pa tos posvetili pozornost. Pri ni nič na boljšem! Kljub tem je navedel več vprašanj, temu pa ugotavljamo, da so ki jih'je treba z vso požoor-naša osnovna sredstva v noštjo vbravnaVatd, med nji-Kranju le 67% izkoriščena, mi vprašanje interne delitve v glavftem zaradi slabe za- dohodka na tovarne. : sedbe 2. in 3. izmene, in da jgbfc zadnji diskutant se je hanika napredovala š hitrej- je svoje izvajanje posvetil širni koraki je potrebno: vprašanju našega standarda — znižati materialne stro- ter sfafbi za človeka, ške za okoli 3%; da delitev celotnega dohodka ok)fli 100 ljudi ni pravilno kot gost ogiasjj tov. France podjetja po ključu na P°sa- zaposlenih. Da bj .Elektrome- Simončič, član CK ZKS, ki mezne tovarne m bila v re- - - - • - <|a •• ■ du. Pri tem je ugotavljal, da se navodila o finančnem poslovanju vsako leto menjajo, kar je dudi določen fazlog za težave. Predlagal je,' da bi se pri tovarnah za interno realizacijo smatrala samo interna realizacija v lastni tovarni, kar pa tova.rna proda drugim tovarnam. V, okviru — ustrezno povečati osnovni plan proizvodnje (števci) glede na število zaposlenih; — omejiti možnost povečanja delovne sile; — zvišati OD na povprečje ISKRE, pa naj bi se smatra- prlbT 41:000— : seveda pa ta sredstva tudi ustvariti; — obstoječo delovno silo bolje izkoristiti ob boljši organizaciji dela; — izkoristiti vložene investicije, j" Dvig produktivnosti v Elek- Dejal je, da je že nastopil čas, ki omamo možnosti dati večja sredstva za osebni iti družbeni standard; Kljub temu in zgradi tega, pa je tre- Tovariš Janez Pogačnik, skladiščnik v vmesnem skladišču produkcije, se je poslovil od Sodelavcev,in odšel v zasluženi pokoj. Sodelavci mu želijo še mnogo srečnih let, ki naj jih še dolgo uživa v krogu svoje družine! lo za eksterno realizacijo. Nato se je k razpravi priglasil tov. Dušan Horjak, generalni’ direktor ISKRE, ki je-'v uvodu poudaril, da je smer napredovanja našega podjetja v izboljšanju življenjskega standarda naših tromehaniki pa ni delovnih ljudi ob istočasni samo od boljše organizacije bi Jn težave, želje in strem- (VZDRŽEVANJE NAPRAV); ljenja, - ing. Pavle Prinčič, (ŠOLSKI —. _ - Težave, sicer, naenkrat ne ®^av^° Renko, ba vsem delovnim organiza- bodo prenehale, ljudje pa Se (PRODUKCIJA); Nataša Racijam;: zaradi naše Skrbi za delov- ^dh, (SPLOŠNA MONTAŽA); — temeljiteje^ izkoriščati nega človeka, ne bodo obra- Vlad° Sodin, (FINANČNI svoje obstoječe kapacitete čali od nas. Naše delo mora (organizirati 2. in 3. izrnerio); biti posvečeno človeku, zato — zmanjšati investicije v ZK bo in je vodilna politična sila naše' socialistične družbe, Ker se nihče ni 'javil k razpravi, so sledile volitve v TK ZK Elektromehanike, v katerega so bili izvoljeni: Ivanka korist osebnega standarda. Ker smo vsi krivi za naše 'vsakovrstne investicije, moramo seda/, tudi vsi pomaga- SEKTOR); Jože Šparovec, (ORODJARNA); Tone Štefe, (VZDRŽEVANJE STROJEV); Mara Taler, (FINANČNI SEKTOR); Milena Zadnikar, (Centralna teh. kontrola). odvisen H Premarg°yanju težav. utrditvi našega delovnega programa. Za realizacijo,, začrtane smeri je potrebno;-, ,.. .: na jugoslovanskem tržišču stabilizirati cene osnovnega ' reprodukcijskega materiala, oz. cene znižati; ■ — skrajšati delovni čas ob večji/ storilnosti' ter višjem zaslužku; — družba se mora odpovedati delu dohodka (v korist skladov gospodarskih organizacij). Ker bo ta proces naš trajnejši proces, se moramo-problemov lotiti z lastnimi sila-i mi in to takoj in ne čakati na predpise. Treba je od besed preiti k dejanjem!, Zato moramo ponovno proučiti naše investicijske-programe, jih revidirati na najnujnejše, a te kar najhitreje, končati, kajti počasna graditev vsako leto dviguje stroške. dela, nega ..... . ZAKLJUČEK —™?°S0V -»criurd, (K-tJN. Í \lL I oíi lTÜ Konferenco je zaključil to-znotraj pugan Bogdanovič, (ZAVOD variš ing. Nedog, ki je med • - • v , ,. , __našimi tovarnami temveč tudi od prav - in obravnavi o notra nagrajevanja po delu. nji ^¡i^ dohodka, je's po-. ZA AVTOMATIZACIJO); Vik-., ostalim, dejal, da nam sta Zato je potrebno izdelati nov nji oeum aonoajsa, je.;..p 'tor Brezar, (PRODUKCIJA); poročilo in razprava pokaza- membnim poudarkom pnpo- Mllan pajfer, (UMETNE MA- la, kakšne so naše rialoge in rocl*: > SE); Slava Gabrom, (FI- kje so problemi, ki jih mo- — da ta problem obravna- NANčNI SEKTOR); Dušan ramo rešiti do kongresa. - varno kar najskrbneje, ireši- Horjak, (UPRAVA PODJET- Komunisti | moramo tudi tev pa poiščemo ob sbdeio- Stane Kavčič, (MONTA- energičnejše in hitreje ter z vanju najširših množic naših žA ATČ); Boris Krystufek, večjim posluhom za dglov-delovmh ljudi Iskra, sicer se (UPRAVA PODJETJA); ing. nega človek reševati proble-nam to 'lahko maščuje, ker Tone Nedog, (TEHNIČNI matiko v naši tovarni in v bi ,se. lahko pokvarili notra- SEKTOR); Silva OMAN (GO- vseh osnovnih organizacijah nji odnosi, SPODARSKO ČLANSKI SEK- naše era tovarniškega komite- — da naj komunisti kar TOR); Mira Pirc. (CEN- ja ZK. najpozorneje prisluhnemo TRALNA TEH. KONTROLA); > (Sklepe - konference bomo .slehernemu delavcu, imejmo Jože Peklenik, (KONTAK- .objavili v eni. izmed nasled-razumevanje za njegove skr- TORJI); Ivan Peternelj, njih številk glasila »Iskre«). Kandidati govorijo ... pravililik o nagrajevanju. Na koncu svojega' izvajanja je gen. direktor predlagal konferenci, da sprejme zaključke, ki bodo. konkretni in delovni, direktorju Elektromehanike in političnim organizacijam pa je sve-' toval, da naj bodo pri reševanju problemov in sprova-janju ukrepov hitrejši in energičnejši; Inž. Rudi Vavpotič je v svoji razpravi, poudaril, da je treba .vprašanju človeka posvetiti večjo pozornost. Čeprav se. je aktivno delovanje članov.. ZK v samoupravnih organih okrepilo, ' ih je samoupravljanje' v zadnjem, času napravilo dokaj šen napredek in se uveljavilo, je govornik poudaril ugotovitve,; do ka- • (Nadaljevanje z 2. strani) Ko je tov. Horjak govoril terih je prišel: sklepi samo- o naših notranjih rezervah, ki jih je treba mobilizirati, nekaterih poslovnih_ enotah ob koncu obračunske dobe te zaloge zelo visoke, ki po nepotrebnem bremenijo obratovalna sredstva, na drugi strani pa zmanjšujejo dohodek zadevne poslovne enote. Z dobrim terminskim planiranjem in zaostritvijo planske discipline v proizvodnji, bi se lahko te zaloge -znižale na minimum in s tem v zvezi povišal dohodek enote. Prav bi bilo, da bi se zavedali, da se dohodek ne ustvarja v knjigovodstvu pri sestavi zaključnega računa, temveč v proizvodnji z zmanjševanjem stroškov, povečano produktivnostjo dela, zmanjševanjem izmeta (škar-ta), zmanjševanjem zalog materiala nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov in z boljšo izterjavo plačil pri naših kupcih. Viktor Bertoncelj upravnih organov še v celoti niso izvajali. Vzroke za to lahko iščemo v naših »navadah«, lahko pa je to tudi zavestna akcija posameznikov. Nato je tov. Vavpotič govoril o visoki delovni morali v naših tovarnah in obratih na 'Dolenjskem, ki so lahko za vzgled vsem ostalim tovarnam. Nato je nanizal glavne slabosti,' ki so vzrok za slabo gospodarjenje v 1.1963. — vodilni delavci posvečajo premalo časa vodenju; — pomanjkanje širine; — prevelika samozavest in samozadovoljstvo, manjka pa strokovnosti; — potrebno je znanstveno vodenje namesto rutinerstva, sploh naj rutinerstvo izgine iz naših vrst ter naj ga nadomesti ■znanje. Nato se je k. razpravi prijavil tov. Franc špraicar, ki je pojasnil način delitve celotnega dohodka podjetja v 1.1963. ki ie bil deležen da- kot konstruktor v -Novi Gorici. Menim, da je vloga samoupravnih organov izredno pomembna, saj ie v veliki meri odvisno od teh organov, s kakšnim uspehom in kako Štefan Vrhovec je-še mla- sg podjetje razvra, ter kakš ŠTEFAN VRHOVEC kandidat za DS tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu inženir elektrotehnike:vdelani-pe 'bojijo- izraziti svojega mnenja. Slovenci imamo zelo lep pregovor: Več glav, več ve! —j Dobro bi bilo, da se ga držimo. : ; dinec orodjar, vendar marljiv in obetajoč. Kot ta k.emu so sodelavci zaupali, da kandidira za najvišji organ delavskega samoupravljanja čim rej odpravili v tovarni, za DS tovarne. ZAHVALA, Ob smrti dragega očeta se Pa na harmonija vlada v kolek- zahvaljujem sodelavcem EE tivu. Želim, da bi še podjetje čim hitreje razvijalo,' in da bi razne' slabosti in orhejili možnost spo-Kot1 marljivega delavca ga drsljajev. Prav bi bilo, če; bi oblematika tovarne in pod- bolj - upoštevali in spoštovali logične pripombe delavcev, kontaktorji za izraženo sožalje, socialno pomoč in venec. Francka Hrovat ZAHVAL^, Ob nenadni in bridki izgubi naše f. LIZIKE f najlepša zahvala vsem, ki so počastili njen spomin. Iskrena hvala darovalcem krasnih vencev in cvetja, za vse iz- ker še' nima posebnih feku- - foško voljan delati V redu m • ^pokolnico 's m.™ I? L' z vse visi o produktivnostjo. ■ -. - i-.-, § f ... 1J večnemu počitku. 0 K 42-urnem tedniku bi t de- Mož Janer Drašle* problematika jetja zanima, zato bo, če bo izvoljen, pravjgotovo aktivno jn da bi ustvarili .delovnemu sodeloval'pri delu novih or- c oveku boljše 'delovne pogo-ganov. Ob tem meni, da bo je ter mu nudili več za'njc-sprva verjetno nekaj težav, govo delo. Tako bi bil.psiho- šenj v sodelovanju v. samoupravnem organu, toda k temu se bo dalo z voljo in pomočjo ostalih članov sveta- jal; da je to nujno potrebno z ozirom, na druge države, po Mož Janez -in oče Emil Zajc . . • . , » v z. \j c,ti yii kaj' hitro pomagati, zlasti se katerih se naš' človek hočeš 1 S' K R A — glasilo delovne- če je «človek mlad, voljan de- -češ nrienHra Na vsak na- lil.- g'asn° oeiovne «m noceiS orientira. Na vsak na ga kolektiva Iskra industrije ^ t -- za elektromehaniko teleko- lati iti sr prizadevati za cim boljši, skupni uspeh. INŽ. FRANC BANDELJ kandidat za 'DS podjetja ■ Clah DS še nisem bil, ker sem šele pred dobrim letom diplomiral. Kot diplomirani čin'so pa nujno potrebne še precejšnje predpriprave in temeljiti študij glede tega," vsaj v naši enoti. Prav bi bilo, ko bi bil DS in UO sestavljen' iz razgledanih. zrelih in resnih ljudi; kr se zavedajo svoje vloge in se munikacije elektroniko in avtomatiko — Drejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar mm odgovorni urednik; Igor Slaveč — izhaja tedensko — Tisk in klišeji? »ČP Gorenjski tisk« Kranj