rebn širite' anjsk JITIOI Ijebo ;kma toječ enzifl S ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik III - št. 12 - December ’94 cena 100 SIT NEŽNI Lokalne volitve '94 ŽUPAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA JE STANISLA V PROSEN 3občinskem svetu so največ sedežev dobili socialdemokrati (SDSS) in Zveza za Primorsko J/rTlI L l . 3 ^ bistriška občina je pred lokalnimi ! le 4. decembra, odločilo 11347 (l°r Šircelj (ZZP), Janko Poklar bO) (Zeleni Slovenije), Anton Šenkinc, Vojko Mihelj in IgorMaljevac(lista neodvisnih občanov krajevnih skupnosti) ter Zlatko Jenko in Karmen Šepec (ZLSD). V prvem krogu nihče od predlaganih kandidatov za župana ni dobil potrebne večine, čez štirinajst dni (glasovalo je 56% upravičencev)) pa je Stanislav Prosen v drugem krogu dobil le 276 glasov več kot Zlatko Jenko (2613) in tako postal zmagovalec lokalnih volitev. Rezultati drugega kroga volitev so dobili svojevrsten zgodovinski pomen. Kljub skromnejši udeležbi so bile letošnje volitve prve demokratične lokalne volitve in če si je na predhodnih (1990) večstrankarski sistem tudi na llirsko-bistriškem še utiral pot, volivci so takrat volili še tridomno skupščino, se zdi, da je poleg nestrankarskih list, ki so jih večinoma podprli volivci določenih vaških okolij in z nestrankarskimi kandidati na strankarskih listah, dobil svoj pravi izraz. Volitve so pokazale, da se ilirskobistriški volivci tudi tokrat niso opredeljevali za stare (ZLSD, LDS), temveč za nove stranke, ki so si v zadnjem času, zlasti SDSS, SKD, SLS in regionalna ZZP, ob odsotnosti nacionalističnih strank, pridobile številne privržence. Seveda to ni samo stvar občinskih mej, saj zavest ljudi sega v širši prostor, napihnjen z vsemogočnimi aferami, s počasnim delovanjem sodstva, občutkom odrinjenosti, čedalje večjo vlogo centra, divjimi privatizacijami, izjemnimi pokojninami in strahom pred italijansko desnico, čeprav je taka interpretacija na podlagi volilnih izidov zaradi različ- nih razlogov lahko vprašljiva, ker so na lokalnih volitvah do izraza prišli predvsem lokalni interesi. Glede volitev za župana je treba pripomniti, da je zmagal kandidat, ki se je bolje znašel v premoru pred drugim krogom - za razliko od Jenka in šibkimi izhodišči ZLSD se je pravočasno dogovoril z nekaterimi strankami, ki na republiški ravni verjetno nikoli ne bi sklenile koalicije z liberalno demokracijo, toda državni zbor je eno, občinski svet pa nekaj čisto drugega. Stanislav Prosen namerava funkcijo opravljati nepoklicno in to je morda vzrok, da je zmagal s tako majhno razliko. Med težnjami volivcev, ki so bili relativno zadovoljni že s strukturo občinskega sveta in zgodbo o sitem volku in celi kozi, so bili tisti, ki so glasovali za Prosenovega protikandidata ob dejstvu, da mogoče ne bi bilo slabo vsaj poskusiti z novim, mladim in nepreizkušenim imenom, nekoliko prekratki, toda ne razočarani. V Sloveniji je iz dneva v dan več strank, ki se nagibajo k profesionalizaciji županov in čedalje več ljudi, ki se bojijo nedorečenosti zakonodaje o lokalni samoupravi. Upam, da nova občina ne bo le toplo pribežališče za "oblastnike", ki lahko v mukotrpnem in nepotrebnem boju za čim več oblasti - bolj ali manj vsak zase - hitro prezrejo in pozabijo na množico nezaposlenih, na sanacijo poškodovanega okolja, na nova stanovanja, na boljši družbeni standard itd., kar v grobem ponazarja vse njihove predvolilne obljube za boljše in srečnejše življenje. B. Zidarič SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! ie|iske volitve (18. 12. 1994) za jj občine Ilirska Bistrica so kon-Je4ultat volitev vam je znan: kot Liberalne demokracije Slo-'LDS) sem bil za župana izvoljen er9 krogu. Vsem, ki ste me volili, er|o zahvaljujem, saj ste me s §lasom podprli in mi omogočili, 'Postal prvi župan občine Ilirska ^ v novi, samostojni, demokra-ePubliki Sloveniji. Tako ste j1'/ da mi zaupate tudi v bodoče, Pirate moje programe in verja-jih bom v tem štiriletnem mandatu uresničil. To pa je tudi moja obljuba vsem občanom, seveda z upanjem, da se bom pri uresničevanju vaših in hkrati mojih želja lahko naslonil na vašo cenjeno pomoč. Pred mano je velik izziv pa tudi odgovornost do vas, drage volivke in volivci. Od obljub, ki smo jih imeli pred volitvami polna usta, bo treba preiti k dejanjem, kar pa ne bo mogoče brez poštenega in trdega dela. Tega pa ni malo. Že sam program, ki sem vam ga predstavil v svoji predvolilni kampanji, je zelo obsežen. Če pa ga bom uspel uresničiti, bo bistriška občina postala lepša, bogatejša, z zadovoljnimi ljudmi, ki bodo živeli v prijetnem in čistem okolju. Vsa moja prizadevanja bodo dobila pravo veljavo le, če jih bo podprl občinski svet. Ta bo moral nositi vso težo odgovornosti za obljube, ki so jih stranke dajale volivcem pred volitvami. Verjamem, da bo znal strankarske interese podrediti splošnemu interesu občine, kar bi omogočalo nemoteno reševanje tekočih problemov, delovanje občinske uprave in normalno življenje ljudi. Sam se bom trudil za čim bolj tesno sodelovanje in izpolnjevanje nalog, ki jih bo občinski svet postavljal pred mano. Spoštovane občanke in občani, vem, da imate sami dovolj težav ali zgolj predlogov za boljše urejevanje posameznih problemov, zato pridite in skušali jih bomo rešiti skupaj. Moja vrata vam bodo vedno odprta! Ob iztekajočem se letu vam želim vesele in zadovoljne božične praznike in srečno Novo leto 1995 z obeti za lepšo prihodnost. Vaš župan Stanislav Prosen Vsem občanom želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto. Skupščina občine Ilirska Bistrica Karikatura: Marko Renko ZADNJA NESKLEPČNOST SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA V četrtek, 8. decembra, je bilo sklicano še zadnje zasedanje Skupščine občine Ilirska Bistrica. Po stari navadi se tudi tokrat v dvorani Doma na Vidmu ni zbralo dovolj poslancev (23). Predsedniku Stanetu Prosenu ni preostalo drugega, kot da se je zahvalil vsem tistim, ki so se v preteklih štirih letih in pol redno udeleževali sej, za tiste, ki jih je bilo redko videti in so tako izneverili volivce pa ni izgubljal besed. Izrazil je upanje, da se bo novoizvoljeni občinski svet pri svojem delu srečeval z manjšimi težavami in da bo nadaljeval delo skupščine. Jože Rolih se je v svojem in v imenu vseh članov izvršnega sveta poslancem zahvalil za podporo, ki jo je bil izvršni svet deležen v preteklem mandatnem obdobju, saj je "kljub težkim razmeram dobro opravil svoje delo in to celo več, kot smo načrtovali." Prepričan je, da se bo v prihodnosti težko preseglo doseženo, predvsem na področju investicij. Poslanci bi morali obravnavati osnutek rebalansa občinskega proračuna za leto 1994, osnutek Statuta javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica, predlog sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu obrtne cone v Kosezah, osnutek odloka o uvedbi agromelioracijskih posegov trajnih nasadov in pašnikov ter nekatere premoženjsko-pravne zadeve. Razprava in sprejemanje četrtkovega dnevnega reda se je tako z nesklepčnostjo skupščine prenesla na občinski svet, od njega pa je odvisno kdaj bo to storil in po kakšnem vrstnem redu bo naštete točke obravnaval. GOSPODOVO ROJSTVO - BOŽIC Izraz, ki ga ob poimenovanju božičnega praznika uporabljamo kristjani, na posrečen način razkriva prvotno in temeljno vsebino tega praznika. Vsaj dejstvo, da se je v okolici Betlehema pred skoraj dva tisoč leti rodil otrok z imenom Jezus, ni sporno. Čeprav po-spremljano z nekaterimi nenavadnimi dogodki, je rojstvo tega otroka dobilo svojo posebnost šele z njegovim življenjem. V njem seje brezkompromisno spopadal z duhovnimi silami zla, ozdravljal je bolne, se šalil, se igral z otroki, sočustvoval s trpečimi, učil kako naj človek srečno živi svoje življenje tudi z vsemi strahovi, skrbmi in potrebami. Temeljno vodilo njegovega življenja pa je bilo: zanimati se za drugega in vsakemu človeku priznati njegovo lastno vrednost. Njegov značaj in osebnost sta se popolnoma ujemala z njegovim naukom in početjem, zato so ga ljudje poimenovali Kristus (Maziljenec). Razumeli so ga kot uresničitev pradavnega človekovega hrepenenja po odrešitvi iz utesnjenosti miselnosti "bova kakor bog" in "zob za zob". Nekateri pa so zmogli tudi spoznanje dejstva in vero, da je Jezus Kristus božji Sin. Skozi zgodovino se je prav ob po-znavanju in razumevanju Jezusovega življenja in nauka v praznovanje njegovega rojstva zlivala vsebina vse človeške plemenitosti. Tako se ob božiču lahko veselimo tudi družine, življenja, radodarnosti, dobrote, pozornosti in drugih človeških vrednot. Še več; božič nam ponuja priložnost, da nekatere od njih prav na ta dan tudi uresničimo. Sicer ne moremo prezreti zunanjih znakov praznovanja, med katerimi glavno mesto zavzemajo družinske jaslice, ki v božičnem času predstavljajo središče doma. Vendar bi bile zaman, če se srca družinskih članov ne bodo odprla drugo proti drugemu, če si vsaj ta dan ne bomo pripravljeni priznati veljave vsakega med nami in se vsaj za trenutek ustaviti pred skrivnostjo drugega človeka. K temu nas vabi največji božični dar, ki leži za vsemi pisanimi lučkami in božičnimi pesmimi: dete v jaslicah, čudež Boga, ki je postal človek. Želim vam, da bi se mu znali čuditi. Slavko Rebec p.s. Bojim se, da se bo vsa plemenita vsebina božičnega praznovanja razblinila ob pokih petard. Prosim vas, ne! Vsem, ki boste to razumeli in uresničili, sem iskreno hvaležen. jkolij Časi pred vsakimi volitvami so najlepši. Takrat politični zagnanci, agitatorji, provokatorji, bleferji in ostali, ki se čutijo poklicane dokazujejo, da se brez njih svet ne more vrteti. Debate po raznih forumih, skrivališčih, gostilnah in drugih "primernih" mestih se zavlečejo pozno v noč. Vsi vzhičeno pripovedujejo kaj in kako, pripravljajo strategije, lovijo nove kandidate, seštevajo bodoče glasove, agitirajo in kritizirajo in sploh je vnaprej znano čisto vse. Tako je povsod. V vsakem kraju in tudi v Ilirski Bistrici. Posledice te evforije so seveda samo še velik dolgčas. Zmagovalci so preveč utrujeni, da bi slavili, poraženci pa preveč revni, da bi lahko v omami ali kako drugače še enkrat razmislili o svojih zablodah. Vendar brez politikov ne gre, zato je prav, da povemo kaj o rezultatih volitev, ki so se zgodile v občini. Nesporno je velik del volilnega telesa prišel do spoznanja, da dane O LOKALNIH VOLITVAH 94 obljube politikov preprosto niso izvedljive, zato so se odločili bolj smotrno porabiti svoj čas in jih na volišča ni bilo. Ostali so podprli predvsem stranke in posameznike, ki so se na političnem prizorišču pojavili na novo in na ta način v marsikaterem primeru neupravičeno zapostavili stranke, ki so bile v igri tudi prejšnje mandatno obdobje, pa niso imele možnosti izpeljati svojih programov, ker so bile v takratni skupščini preglasovane in pogosto tudi izigrane. Tako so veliki zmagovalci letošnjih občinskih volitev Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) s štirimi mandati v svetu, Zveza za Primorsko (ZZP) z enakim številom svetnikov in neodvisni (3 + 1). Ostale stranke so pridobile manj ali enako število mest, ki so jih imele v prejšnjem družbenopolitičnem zboru skupščine (ostala dva zbora dejansko nista kazala realnega razpoloženja volilnega telesa iz razlogov, ki sedaj več ne štejejo). Edina svetla izjema je Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), ki je uspela povečati število mest v svetu za 100% tako, da ima sedaj dva svetnika. Zanimivo je, zakaj so novodošli pridobili toliko glasov. SDSS predvsem zaradi nesporne karizme svojega vodje, kar pa v občinskem merilu ni vedno najbolje, saj se morajo zavedati, da so njeni volivci najbolj zahtevni in neučakani glede izpeljave obljub, ki si jih je stranka zastavila. Sama pa z manj kot petino glasov programa ne more izpeljati tako kot bi si želela. V primeru, da se ne bo povezala z njej sorodnimi strankami in uskladila programe se ji lahko zgodi, da bo doživela usodo strank "Demosa", ki so na prejšnjih volitvah dobile podporo 75% volilnega telesa in toliko mest v DPZ, vendar niso mogle izpeljati niti enega projekta, ki so si ga zastavile. ZZP je pridobila glasove predvsem z geslom, da nam center preveč pobira. Pri tem seveda niso povedali, da za občane naše občine tudi predlagana regionalizacija ne bo prinesla več denarja in blagostanja, saj bo, tudi če se zgodi, ta denar odtekal v dva znana centra na Primorskem, to je v Koper in Novo Gorico. V primeru, da se začne s forciranjem novega centra nekje vmes, pa bodo davkoplačevalci morali še globlje kot sedaj poseči v/ svoje žepe. Nestrankarski kandidati so vezani predvsem na probleme ozkih okolij in so od volivcev iz teh okolij11 dobili glasove, zato sami verjel ne bodo izgubljali preveč časa h se bo odločalo o vsesplošnih usM ritvah v občini. , Ravno zaradi spoznanja, dah potrebno usklajeno delovanje 2 doseganje določenih ciljev, sostfl nke "Slovenskepomladi"brezSOj podpisale pogodbo z LDS pre\ vsem zaradi spoznanja, da se M koalicije programov ne bo izpeljati, saj se lahko samo na h, način minimalizira potreba po u^o. tavljanju barve oslove sence in Ali gne navadam prejšnje skupščinah Za najpomembnejšo funkcij0^ občini, to je funkcijo župana, j f izvoljen g. Prosen, kar je od pre(1'°( gani h kandidatov vsekakor najnc T ša izbira. Seveda pa novopečen11^ pan ne sme pozabiti na obljub6' ^ jih je dal občanom in ne na stran ki so ga v drugem krogu podpd1 e Ilirska Bistrica, 20. 12. 1994 Milan )vr ŠOLSTVO SOLA ZA DVAJSETO STOLETJE Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je še v predvolilni kampanji (1. decembra) v Hotelu Turist pripravil srečanje z dr. Slavkom Gabrom, republiškim ministrom za šolstvo in šport. Udeležili so se ga predstavniki nekaterih drugih strank, ravnatelji in učitelji osnovnih šol ter najvišji predstavniki občinskega vodstva, da bi s pomočjo ministra ocenili realne možnosti za vzpostavitev ilirsko-bistriškega srednjega šolstva v povezavi s potrebami domačega in bližnjega gospodarstva, zanimal pa jih je tudi sredi novembra začeti parlamentarni postopek za sprejem šestih "polemike vzbujajočih zakonov, ki naj bi do leta 2000 uredili slovenski šolski sistem" (od predšolske vzgoje, na devet let podaljšane osnovne šole, preurejenih gimnazij in drugih srednjih šol s splošnejšimi programi, do večjih in boljših možnosti za poklicno izobraževanje in izobraževanje odraslih) s posebnim poudarkom na ohranitvi, dokončanju, poenotenju in dvigu standarda vseh šol v občini. V Občinskem odboru LDS menijo, da je vzpostavitev gimnazije vprašljiva zaradi bližine Postojne in Sežane, za II. Bistrico pa naj bi bila sprejemljiva in izvedljiva samo srednja šola poklicne usmeritve. Dr. Slavko Gaborje najprej na kratko predstavil šest novih zakonov, ki bodo omogočili boljše pogoje za delo in organizacijo šol: v vzgojno-izobraže-valnem procesu bodo tako ali drugače zadevali učence, starše, učitelje, plačnike itd. Glede varstva najmlajših je povedal, da zakoni predvidevajo ne samo celodnevne, ampak tudi poldnevne in krajše oblike varstva - starši bodo v skladu s svojim časom in potrebami lahko izbrali najustreznejše. Na področju osnovnošolskega izobraževanja se pripravlja velika novost in to je prehod na devetletno izobraževanje, ki ga pozna večina evropskih držav. Bodoči zakon predvideva opisno ocenjevanje s katerim določene šole v Sloveniji že eksperimentirajo. Po zaključenem tretjem in šestem letu je predvideno preverjanje znanja za informacijo otrokom, staršem in učiteljem, največ diskusije pa se suče o tem, kako zaključiti osnovno šolo. V 9. razredu je predviden za pet glavnih predmetov tudi zunanji ocenjevalec, obvezna bo materinščina, tuji jezik, in matematika, dva predmeta pa si bodo učenci lahko izbirali med naravoslovnimi ali družboslovnimi predmeti. Z zunanjo oceno, ki bo pomenila 50% celotne ocene, naj bi odpravili potrebe po sprejemnih izpitih za vpis na srednjo stopnjo. Pouk prvega tujega jezika naj bi uvedli nižje - v sedanji tretji oziroma v četrti razred nove šole - vprašanje pa je s kakšnim tempom. Nekateri so za hitro uvedbo, sam pa misli, da se bo to zgodilo šele na jesen leta 1997. Vsi predlagani zakoni so bili že dvakrat objavljeni v Šolskih razgledih, da bi diskusija z novimi predlogi privedla do izboljšav. Druga verzija že upošteva določene pripombe javnosti, na ministrstvu pa jih bodo sprejemali še vse do marca ali aprila, ko bo verjetno tekla druga obravnava v parlamentu. Pri pripravi zakonov se na ministrstvu niso držali vzorca kake določene države, šlo je za to, da se izbere najprimernejši sistem za Slovenijo, torej zase. Seveda je za tako šolo potrebno najprej zagotoviti prostorske, kadrovske in programske spremembe in nekje okrog leta 2000 bi vanjo vstopali šestletni otroci. Poleg rednih učiteljic predvidevajo tudi zaposlitev asistentk za polovičen delovni čas. Gimnazije bodo ostale približno iste kot jih poznamo od konca osemdesetih let, leda bo treba uvesti nekaj manjših sprememb in maturo. Dr. Gaber je zagotovil, da si ministrstvo prizadeva za decentralizacijo srednjega šolstva, kar seveda ne pomeni da bodo šole postale neodvisne od centra in enotnih programov. V drugih srednjih šolah bo novost predvsem ta, da bodo šli določeni oddelki z dvo, tri, štiri in petletnimi programi v smeri proti zaključnemu izpitu za pridobitev poklica ali pa k maturi, ki bo dijakom omogočala vpis na višje stopnje izobraževanja in univerzo. Zakoni predvidevajo ustanavljanje zasebnih visokih strokovnih šol (pred kratkim je bila ena ustanovljena v Portorožu), fakultete pa naj bi bile v več mestih kot doslej (prim. dejavnosti za ustanovitev univerze na Obali in širitve visokega šolstva v Kranju). V prihodnosti bodo obstajale tri vrste šol: javne, s koncesijo in zasebne. Vsi zakoni naj bi bili, če ne bo kakih posebnih razprav in zapletov v parlamentu, sprejeti do julija 1995. Občine bodo, kar zadeva šolstvo, ohranile iste pristojnosti, kot so jih imele doslej. Po ministrovih pojasnilih so se v diskusijo vključevali nekateri poslušalci. Zanimalo jih je predvsem srednje šolstvo. Dr. Gaber je izrazil prepričanje, da srednja šola, ki bi imela manj kot dve paralelki ni tista, ki bi lahko normalno delala in živela. II. Bistrica po njegovem potrebuje polno zaposlitev določenega števila kadrov vsaj pri temeljnih predmetih. Ministrstvo dopušča kombiniranje in priključevanje programov k že obstoječim po sistemu "lego kock". Ker resnih študij še ni, bi morali vedeti v katero smer bo ilirsko-bistriška občina šolala svoje otroke. Od približno 200 učencev se jih vsako leto ena četrtina vpiše na gimnazije in to je po njegovem odločno premalo - taka šola bi le životarila in pred prvimi koraki v to smer bi morali stvar temeljito pretehtati. Standard na posameznih šolah v občini ni niti približno enak in pada, ko gremo iz mesta na podeželje. Nekje je oddelkov skoraj premalo in se poučuje na kombiniran način, v mestu so prenapolnjeni. Na demografsko ogroženih področjih bi morali napraviti vse za njihovo ohranitev in izenačitev standarda ter adaptacijo OŠ Dragotin Kette. Imamo slabe pogoje za razvoj športa, neustrezne objekte, propadajoči bazen in neizkoriščeni trnovski stadion. Dr. Gaber je pojasnil, da je razmerje sredstev za šport med ministrstvom in občinami ravno obratno (1 :4 v korist obči n) kot pri šolstvu, predvsem zaradi plač in njegova želja je, da bi tako tudi ostalo. Že v januarju se pripravlja sestanek z vsemi novoizvoljenimi župani, ki bo pripomogel k delitvi sredstev za šolstvo in šport ter zmanjšal pritisk šoloobiskujočih na Ljubljano: del sprostitve se planira proti Primorski, del proti Zasavju. Minister je obljubil, da bo storil vse za ohranitev šol na podeželju in da se ne bo nobena šola v Sloveniji zaprla, čeprav bi jih po veljavnih kriterijih nekaj že morali, ni pa hotel povedati katere. NEPOTREBNO POKANJE "Boljše obveščanje - manj ugibanja in strahu1 PETARDE? 'bi 'on NE, HVALA! v >a/ hi M ?oč Uprava za notranje zadeve Postojna, pod katero spada tudi policijska po^kšc II. Bistrici in njen oddelek v Podgradu, se je že marca dogovorila o sor/cf^'^ s sredstvi obveščanja. Ker je v tem času prišlo do nekaterih sprememb, je naCeJ0d Alojzij Pavlič v ponedeljek, 12. decembra, sklical ponoven sestanek, na ^J-dc je bilo ocenjeno dosedanje sodelovanje in sklenjen dogovor o načinih 0hvesC.?jki, v prihodnosti. Na sestanku so bili prisotni novinarji vseh večjih informatiku1. »p od Postojne do Kopra. Snežnik je med temi trenutno edini občinski časopN ^ ^ ^ kratkem pa se mu bosta pridružili podobni izdaji v Sežani in Postojni. Za j j velja, da bo sodelovanje z Upravo za notranje zadeve Postojna potekalo sporri0 ^ komandirjev območnih policijskih postaj. Novinarji časopisov, televizije in radia bi, glede na naravo medijev, radi sami izbirali teme z dovoljenjem policije in v skladu z interesi preiskav -zanima jih predvsem sodelovanje v vnaprej načrtovanih akcijah in neposredno poročanje s krajev dogodkov, največ besed pa je bilo izrečenih o uporabi pirotehničnih in eksplozivnih sredstev ter orožja pred bližajočimi se prazniki. Zakon o prometu z eksplozivnimi snovmi in pravilnik, ki se nanaša na kategorizacijo eksplozivnih sredstev glede na kakovost polnjenja je dovolj jasen: eksplozivna sredstva lahko prodaja samo tisti, ki ima ustrezno dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (certifikat ali atest o ustreznosti sredstev za prodajo) in posebno dovoljenje občinskih uprav (primaren nadzor nad prodajo izvaja tržna inšpekcija v sodelovanju s policijo). Zakon o prekrških zoper javni red in mir prepoveduje dejanja, ki vznemirjajo ali motijo ljudi pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku. "Kdor uporablja naprave, s katerimi se dela hrup ali drugače moti okolica, mora take motnje kar najbolj omejiti." Policija lahko omeji ali prepove uporabo takih naprav v bližini zdravstvenih domov, šolskih, vzgojnoizobraževalnih in podobnih organizacij, v stanovanjskih soseskah ter poslovnih prostorih delovnih organizacij, če uporaba teh naprav moti njihovo delo. Lani je bilo v Sloveniji poškodovanih okrog tristo ljudi in policija bo tej problematiki tudi letos posvetila vso pozornost. Na območju UNZ Postojna so letos že zabeležili dve telesni poškodbi in veliko kršitev Ih, javnega reda in mira. Policija bo 5^ )0(. naloge izvajala tudi preventivno^ želi vplivati na osveščenost prob'^ ' s pomočjo sredstev javnega obve ^ in razgovorov v šolah s sodelov3^ ^ učiteljev, staršev in mladoletnik0 U: ^1__: ______jc:I: Unice bi vsi skupaj preprečili hujše ^ poškodbe, ki lahko pustijo posl6 ^ ^ vse življenje (amputacije prstom P dbe vida, sluha itd.) Eksploziv03 , ^ s stva nizkih eksplozivnih polnj60! °c uporabljajo tudi mladoletne ose ^ 16 let pod nadzorom staršev ,n. -1 b treba največ storiti - pri starših n** s y Policija mladoletnikom lahko le1^ ega me sredstva, ker starši v teh Prl ____________________ ponavadi ščitijo otroke (glej Por°(.j5t dnevnem časopisju). Lani so P01 tr 1oS( Ilirski Bistrici z javnimi nastop^0 P.jt i^a Ijiranjem vcivilu preprečili hujs6 ^ j0 ^ in tudi letošnjega decembra 56 . obnašali podobno - pripravil15 |jii meljit plan dela in se bodo °^z^0i pozive občanov, čeprav priz°3 ^ ločeno stopnjo tolerance &eCi , 0ti da se je cela stvar že toliko raz ^ j, da je nekaterim že stopila v za^ tem postala tradicionalna ob° ‘ ^ zabave, ki se lahko hitro neb3' j • -,oPoK ■ sploh kdaj, da ne govorimo < c ki ga predvsem starejši Ijudj6* ° „1 n živali težko prenašajo. Kot d3 daleč stran več kot dovolj! Kjer .ril Pr trebno, bo policija od opoz01 k ukrepanju, v konici doS^^poj3 cisti se v noben primeru ne bo ,g Ijali na verskih svečanostih) P3 o5gb( javnih prostorih izvajali nadzor. Zaradi neustrezne z° ^ "vsi skupaj lovimo bika za rep' da bi ga zgrabili za roge"- december 1 994 PO OBČINI ’ij M isak usrrt ZDRAVSTVO da M ije ostri ■SO1. ALI VEMO POVOLJ O prti sbri AIDSU? 'e dni v decembru so nas mc-1 velikimi črkami opozarjali na J°20. stoletja. Pri tem niso sko-'r' Hi s papirjem, letaki, zložen-:in. videospoti, ki jih praviloma cll°. '^Ija grozeča glasba. Ob vsem ie‘1P3 se sprašujem ali vemo re<>'olj o aidsu? ybo ^ satelitskih programih so pri->nii di nekaj kratkih dokumentarce, tov o mladih ljudeh, ki živijo 'Costih, organiziranih na pol-prle1,esionalnih načelih. Eno od ti je vodil starejši upokojeni )voik in par mladih prostovolj \b\ tia mala skupina ljudi (pacienti Jrapevti) živijo pod isto streho, mLv isti kuhinji, si pomagajo in trpijo. Bolniki se tako ne po-H J°kot odpadniki, pač pa kot vsa J ^itja, ki si zaslužijo toplino in Ornost svoje "vrste". O tem pi-to, ker se ta bolezen ne do-drugim, pač pa lahko doleti ■'Sar izmed nas. Bolezen se širi 'ti obveščenosti! Kako je to toče? ^°Soče je krivda v tem, ker ‘ločenost in OSVEŠČENOST '^noinisto? ,refi ^ Potrebujejo predvsem živo ari 'ti°' pogovor s sebi enakimi, s fiWS|' profesionalci ... Starejši se je|J,e- če mislite, da je mladim do-e Poster ali zloženka. Ne zavra-od1' Uh, češ, saj ti bodo že v šoli i^ali, ali pa si preberi sam, lit-;vore je dovolj! Mladi potrebu-jn f °dkrit in pošten pogovor o Jstr- kar jih tišči. Toda, če je v ■aflfjni tabu že sama spolnost, je ij6}'0 bolj kondom! Če starše opo- J' li? na to' m' ie nj‘hov otrok eftiJlV v smislu zasvojenosti z :f J di, me temeljito poučijo, da ni nič mar! - v takih pri-y S> mora mlad človek poiskati 1 sam, sam pa se lahko iz- (° boste prebirali ta članek, se e vprašali: ali sem zvedel kaj 'Sa ? O novostih boste zvedeli \\i °li iz medijev, moj namen pa za razmislek: pogovar-°seoAIDSU in o drugačnosti nami, saj se vse to dogaja tu .1 oam, ne pa nekje daleč ne-1 drugim bitjem! dr. Ivica Smajla . spec. pediater ist atr Sit'. NALOŽBE • PONUDBA • STORITVE NOV BENCINSKI SERVIS V TRNOVEM V neposredni bližini nekdanje vojaške črpalke v industrijski cono Trnovo je generalni direktor PETROLA Franc Premk v petek, 2. decembra, postavil temeljni kamen za nov bencinski servis. Po simboličnem dejanju se je, skupaj z najvišjimi predstavniki občine, preselil v Hotel turist, kjer je bila najprej IV. skupščina podjetja TIB TERMINAL d.d. na kateri so sprejeli poročilo o poslovanju v letu 1993 in uskladili statut z novo zakonodajo. Družba naj bi se po novem razdelila na dva dela: špedicijo, osnovno dejavnost s katero se bodo ukvarjali tudi v prihodnje, in trgovino, ki naj bi vključevala bencinski servis in vse pripadajoče dejavnosti. Investitorja novega servisa sta Petrol Trgovina in TIB Terminal: objekt bo obsegal prodajalno tekočih goriv, vulkanizersko delavnico, avtopralnico in vse prostore, kijih bo za svoje delo potrebovalo 15 - 18 zaposlenih delavcev. Franc Premk je poudaril, da je Petrol življenjsko vezan na II. Bistrico, saj pri prevozu naftnih derivatov sodelujejo že dolgo vrsto let in so si tudi v slabih časih obojestransko prizadevali za čimboljše sodelovanje. Od okoli 5000 ton dnevno prepeljanega tovora tekočih goriv jih Petrol Transport iz II. Bistrice prepelje več kot polovico. Po njegovem je treba "idealno geografsko lego Ilirske Bistrice izkoristiti, ker bi bila za vse velika škoda, če bi posle prevzela kaka tuja firma". Z občino so podpisali tudi koncesijo (so večinski lastnik mešanega podjetja APEGAS) in si močno prizadevajo, da bi tudi II. Bistrici v prihodnjem letu, ko naj bi se na plinovodno omrežje priključile gospodarske organizacije in občani, zagotovili čisto energijo. Bodoči bencinski servis po njihovih ocenah leži na "atraktivni lokaciji" in bo dovolj dobro služil svojemu namenu. Petrol je v treh letih moderniziral okoli 100 prodajnih mest za derivate. Bistriški servis naj bi zadovoljil vse potrebe potnikov, domačinov in velikega števila Hrvatov, poleg tega pa bo s konkurenčnimi cenami in kvaliteto dopolnil ponudbo Istrabenza. V Trnovem ne bo problemov s parkirišči, na kompleksu vojašnice pa obstajajo tudi možnosti za širšo trgovsko dejavnost, ki bi se jih lotili s podporo občine. V Petrolu so prepričani, da imajo za to dovolj izkušenj. Na to področje so se vključili ker menijo, da ga je Slovenija zapostavila. Petrol Trgovina ponuja sodelovanje tako, da daje TIB Terminalu na izbiro najem servisa, sicer bodo sami izvajali to dejavnost. Celotna investicija je vredna več kot 2 milijona DEM, nova pridobitev pa naj bi zaživela pred prihodnjo turistično sezono. Ob tej priložnosti se je Franc Premk še posebej zahvalil Stanetu Prosenu, jožetu Rolihu in Vojki Lenarčič, saj so v "malokateri občini našli toliko razumevanja in podpore za svoje načrte." 1 , "'K ;i:, \ ^ : i/ 1111 1 A i ^ f a-.,,,., 'iiim-m* y ■> Franc Premk (drugi z leve), generalni direktor PETROLA in predsednik upravnega odbora TIB TERMINAL d. d., je položil temeljni kamen za nov bencinski servis. PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA V petek, 23. decembra, se bo prvič sestal ilirskobistriški občinski svet. Na podlagi Zakona o lokalnih volitvah ga sklicuje predsednik Občinske volilne komisije Mitja Škerla vaj. Na seji, ki se jo bo, upamo, udeležilo vseh triindvajset (23) svetnikov, naj bi spoznali novega župana, sprejeli začasen poslovnik občinskega sveta, imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potrdili mandate, izvolili predsednika in podpredsednika sveta, imenovali komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika sveta, imenovali sekretarja sveta in razpravljali o predlogih statutarnih sklepov o nalogah občine in o veljavnosti aktov, ki jih je sprejela skupščina in njen izvršni svet. OPRAVIČILO Pri vnosu besedila za novembrsko številko je prišlo do dveh neljubih napak in to ravno na straneh, na katerih so se v predvolilni kampanji za lokalne volitve '94 predstavljale stranke in neodvisna lista. Pravilna kratica za Združeno listo socialnih demokratov je ZLSD, zadnji stavek teksta neodvisne liste Vičič Breda in Vrh Silvano pa bi se moral glasiti: "Ne bova zaključila z izrabljenimi volilnimi gesli, niti ne da glasujte pod številko ena, dejala bova izberite prave ljudi!" Za napaki se prizadetim iskreno opravičujemo in upamo, da jim s tem nismo povzročili manjšega uspeha na volitvah ali kakršnihkoli drugačnih težav in neprijetnosti. Uredništvo NALOŽBE • TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL ZA VEČJO VARNOST V PROMETU V četrtek, 1. decembra, je Alojz Mavrič, predstavnik Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, delavcem ilirskobistriškega podjetja PETROL TRANSPORT predal v uporabo novo linijo za tehnične preglede osebnih avtomobilov. Investicija v vrednosti 12 milijonov tolarjev bo veliko pripomogla k večji varnosti, saj v Sloveniji vsako leto na cestah izgubi življenje več kot 500 ljudi, da o ogromni materialni škodi in množici poškodovanih niti ne govorimo. Največ nesreč s tragičnim izidom povzroči človeški faktor, veliko nesreč pa se pripeti tudi zaradi tehničnih pomanjkljivosti in starosti vozil. Robert Muha, direktor Petrola Transporta, se je v uvodnem govoru zahvalil Ministrstvu za notranje zadeve in Zavarovalnici Triglav, ki sta največ prispevala za novo in pomembno pridobitev. Petrol Transport ježe pred leti zgradil poseben kanal za opravljanje tehničnih pregledov vozil, saj se ukvarja s prevozom vnetljivih in strupenih tekočin, tako da morajo biti njihova vozila tehnično brezhibna. Tu so pozneje opravljali tehnične preglede dvakrat na teden. Osamosvojitev Slovenije je pretrgala dolgoletne zveze II. Bistrice z Reko, kjer so domačini opravljali večino tehničnih pregledov, pozneje pa so morali odhajati v Postojno. Petrol I ransport je dal prošnjo na Ministrstvo za notranje zadeve, ker so hoteli to dejavnost opravljali tudi vil. Bistrici. V skladu z njihovimi zahtevami in finančnim prispevkom so uredili že obstoječi prostor in bodo poslej tehnične preglede vozil opravljali trikrat tedensko, kar bo zadovoljilo vse potrebe. Alojz Mavrič je pojasnil nekatere zakonske spremembe, ki bodo pripomogle k večji varnosti v prometu, subjektivni faktor v postopku pregleda pa bo zmanjšan na najnižjo možno mero. Na ministrstvu si prizadevajo za posodobitev tehnične opreme in za vlaganje v znanje ljudi, ki to dejavnost opravljajo. V Sloveniji je bilo v zadnjem času sprejeta vrsta zakonskih predpisov, ki urejuje tehnično stanje vozil, njihovo homolo-gacijo in uvoz, da bi se tudi na tem področju približali razvitejši Evropi in zahtevam po varovanju okolja z bolj čistimi izpušnimi plini. Celotna linija za opravljanje tehničnih pregledov vozil je nemška (MBH Maschinenbau Holdenvvang GmbH & CO.), o njeni kvaliteti pa priča tudi certifikat ISO 9001. Predstavnik Tehnouniona iz Ljubljane, ki te naprave uvaža, je temeljito predstavil njeno delovanje. Tehnični pregled vozil vključuje: meritev strupenih snovi v izpuhu, kontrolo temperature olja in obratov motorja, kontrolo geometrije koles, osi in blažilcev, kontrolo zavor, pregled podvozja, končnikov in krmilnega mehanizma na hidravličnem dvigalu ter nastavitev žarometov. Cel postopek je smiselno povezan z računalnikom, ki na zaslonu hitro in nezmotljivo prikaže posamezne parametre. Z začetkom prihodnjega leta bodo lastniki osebnih avtomobilov po vsej verjetnosti lahko opravljali tudi brezplačne preventivne tehnične preglede. m : mil Alojz Mavrič je s simboličnim dejanjem odprl novo stezo za tehnične preglede osebnih vozil. 4 INTERVJU december 1994 Vojka Sestan in Kristofer Stemberger, karateista TEKMOVANJA JE KONEC, TEKMOVANJE SE ZAČENJA "Karate je uporabna borilna veščina, način telesnega in duševnega treninga in tekmovaIni borilni šport Tekmovalci se borijo brez orožja, golih rok.Na tekmovanjih v športnem karateju se določenih tehnik sploh ne sme uporabljati, pogosto pa se jih uporablja le zelo majhno število. Da bi se izognili jx>škodbam, tekmovalci v športnih borbah udarce samo nakazujejo in jih, preden se dotaknejo nasprotnika, potegnejo nazaj." Citatiznajnovejšeenciklojxdiješportovkratkoinjedmatojrredstavi plemenito disciplino, s katero se ukvarjata Vojka Sestan in Kristofer Stemberger, člana ilirskobistriškega Karate kluba Teles. Udeležba nekoga izmed 7ias na svetovnem prvenstvu, Vojka je zasedla 17., Kristofer pa 21. mesto, bi bila že sama po sebi zadosten povod za pogovor, s prisotnostjo trenerja Stojana Sestana in Andreja Bergoča, predstavnika podjetja Teles, ki karateiste že dve leti podpira, pa seje v pogovor hote jmkradla tudi tema, o kateri sev II. Bistrici že kar nekaj časa razpravlja. Po vseh merilih daleč najuspešnejši športni kolektiv v občini še vedno nima svojih prostorov za vadbo. Želim si, da bi ta zapis izzvenel kot priporočilo in prošnja k dokončni rešitvi njihovega problema. Na otvoritveni svečanosti je slovensko trobojnico nosil selektor in glavni trener Ljubo Javoršek. Bralci Snežnika so o vajinih dosedanjih uspehih na turnirjih in letošnjem državnem prvenstvu dovolj dobro obveščeni. Vrnila sta se s svetovnega prvenstva za člane in članice v Maleziji. Kako je potekalo tekmovanje? Kristofer: Najboljše karateiste sveta je letos od 8. do 12. decembra gostila zvezna država Malezija, ki leži na jugu Malajskega polotoka in na severu velikega otoka Kalimantan (Borneo). Prizorišče tekmovanja je bilo Kota Kinabalu, glavno mesto zvezne države Sabah na severozahodni obali Bornea. Na prvenstvu za člane in članice, ki ga vsaki dve leti prireja VVorld Karate Federation (WKF), je svoje tekmovalce prijavilo 78 držav z vseh celin. Kot člana slovenske reprezentance sva oba nastopila v katah. Kvalifikacije za zaključni del tekmovanja so potekale zadna dva dneva, vanje pa se je uvrstilo osem najboljših predstavnikov iz vsake kategorije. Člani smo tekmovali v petih kategorijah, od lahke, ki jo karateisti označujemo z -60 do težke +80 kg. Posamezna kategorija vključuje tekmovalce, ki se po telesni teži med seboj ne ločijo več kot za pet kilogramov. Vojka: Članice tekmujemo samo v treh kategorijah (-53, -60 in +60 kg) ekipno in posamično. Podobno kot v borbah smo imeli tudi tekmovalci v katah en sam cilj - uvrstitev med najboljših osem. Na tekmovanju sva izvajala v treh dnevih tri kale. V ogromni dvorani je bilo 10 borišč, pet za člane in pet za članice. Kate je ocenjevalo 5 sodnikov z orientacijskimi ocenami. Kristofer: Najvišja in najnižja ocena pri katah se v končnem sešteveku ne upoštevata, veljajo samo tri srednje, podobno kot pri nekaterih drugih športih. Nujno zlo pri takem načinu ocenjevanja je subjektivnost sodnikov, ki se ji tudi karate ne more izogniti in veliko vpliva na rezultat. Zanimivo je, da so nas veliki sprva gledali nekoliko postrani, saj smo se šele drugič udeležili svetovnega prvenstva (Granada v Španiji pred dvema letoma), po uspehu pa so nas povabili na nekaj močnih turnirjev. Naše uvrstitve po mojem ne kažejo prave moči slovenske reprezentance, ker se moramo neznani tekmovalci na mednarodnih boriščih pač prej uveljaviti. Vojka: Velikokrat nas tlačijo v bivšo Jugoslavijo ali pa nas zamenjujejo s Slovaško, ker Slovenija tudi z imenom še ni zasidrana v zavesti ostalega sveta. Vodilne države v tem športu so: Japonska (kot ekipa so bili najboljši), Francija, Velika Britanija, Španija, Italija, Finska in Avstralija. Medalje je osvojilo le 14 držav: razen najboljših jih je večina, tako kot Slovenija, osvojila le po eno. Kristofer: Posebnost vsakega velikega tekmovanja je "kraljeva kategorija" - tekmovanje v konkurenci moških absolutno. Tu se tekmovalci ne tehtajo in sodelujejo lahko vsi, od najlažjih do najtežjih, vendar najlažji ponavadi ne posežejo po najvišjih mestih. Tudi v Maleziji so prva tri mesta zasedli težkokategorniki. Mediji so le skopo poročali o bronasti medalji, ki jo je v borbah osvojil Klemen Stanovnik (član Karate kluba Ljubljana) v kategoriji do 70 kilogramov. Samo predstavljam si, kakšen hrup bi naredili, če bi se s svetovnega prvenstva z odličjem okoli vratu vrnil kak smučar. V čem je razlika med borbami in katami? Kristofer: Bronasta medalja Klemna Stanovnika je bila presenečenje zanj, za nas in za vse druge. V bistvu je pokazal, da lahko tudi Slovenci s temeljitim delom in nekaj športne sreče pridemo v sam svetovni vrh. Po mojem je to v borbah nekoliko lažje, saj jih ocenjujejo samo trije sodniki - poleg glavnega v ringu sta še dva stranska. Značilneje, da se tekmovanje v borbah ne ocenjuje tako kot v katah; dva stranska sodnika dvigneta belo ali rdečo zastavico takrat, ko eden izmed tekmovalcev na borišču zadene nasprotnika in s tem pokaže ali je bil udarec vreden eno točko. Obstajajo tudi udarci za dve točki (udarec z nogo v glavo ali prestrezanje nasprotnika pri njegovem napadu itd.) V borbah zmaga tisti, ki dobi prej 6 točk oziroma ima po izteku treh minut več točk. Vojka: Borba v ženski konkurenci traja le dve minuti, ocenjevanje pa poteka na isti način kot pri moških. Kate so nekakšna borba proti namišljenim nasprotnikom. To je v bistvu obramba pred vsaj tremi napadalci. Sodniki ocenjujejo koncentracijo tekmovalca, njegovo tehniko, dihanje, moč udarcev, skratka, čimbolj pravilno izvedbo celotne vaje in zavzemanje pravilnih položajev. Reprezentanca Slovenije je imela v Maleziji 13 tekmovalcev. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo imeli v vsaki kategoriji le po enega predstavnika (osem članov in pet članic). Francozi, ki so na tekmovanje prišli z dvajsetimi tekmovalci, so samo za priprave dobili 2 milijona frankov, predstavnica Turčije pa je za osvojeno zlato medaljo dobila stanovanje in osebni avtomobil. Kristofer: Samo tekmovanje je potekalo v nadvse prijetnem vzdušju. Navijači, posebno Brazilci, so z najrazličnejšimi instrumenti, plesom in glasbo znatno pripomogli k uspehu svojih tekmovalcev. Žal nama je, da s seboj nisva prinesla boljših fotografij. Druge reprezentance so imele svoje fotografe, ki so vseskozi skrbeli za obilno dokumentiranje dogodkov na boriščih in okoli njih. Vojko sem lahko fotografiral le v kratkem odmoru, vendar se je ponavadi dogajalo to, da sva tekmovala istočasno. Bralce verjetno zanima potovanje in nastanitev v tako daljni in drugačni deželi. Kako sta se znašla? Kristofer: Na svetovno prvenstvo smo odšli z letalom (Dunaj-Bangkok-Kuala Lumpur-Kota Kinabalu). Potovali smo celih 24 ur, če ne štejem vmesnih postankov na letališčih. S pogoji bivanja v hotelu smo bili vsi zelo zadovoljni. Motila nas je predvsem tropska temperatura, ki se je ves čas gibala okoli 35 °C z veliko stopnjo vlažnosti v zraku. V mesto smo prišli pet dni prej zaradi aklimatizacije in treningov pred odločilnimi tekmovanji. Trening nas je vse precej zdelal, saj smo se pripravljali v majhni dvorani brez klimatskih naprav in to je, moram priznati, motilo vse tekmovalce iz Evrope in drugih krajev sveta, ki takega podnebja niso vajeni. Hranili smo se z velikimi količinami tropske zelenjave in sadja, po želji pa smo si lahko naročili čisto spodobno, skoraj evropsko hrano. Stanovali smo v najvišjem hotelu na svetu, ki ima kar 73 nadstropij. O njegovi velikosti priča tudi podatek, da ima v osmem nadstropju bazen in osem teniških igrišč. Je otvoritev prvenstva spremljala posebna prireditev? Kako se je končalo? Vojka: Otvoritvena ceremonija je potekala na pravem stadionu z ognjemetom in posameznimi predstavitvami ter mimohodom vseh držav udeleženk, podobno kot na olimpijskih igrah. Slovensko trobojnico je nosil naš selektor ob spremljavi značilne azijske glasbe in čudovitih figur, ki so jih izvajali mladi domačini. Otvoritev jez nagovori v različnih jezikih trajala kar od 6. do 10. ure zvečer. Zelo smo bili presenečeni nad toplim sprejemom, dobili pa smo občutek, da je vse skupaj celo nekoliko preveč pompozno. Zaključna prireditev je potekala v tekmovalni dvorani, le da smo takrat oblekli svečane obleke za razliko od otvoritve, ko smo nastopali v trenirkah z nacionalnimi oznakami. S čim se ukvarja podjetje Teles, po katerem se imenuje bistriški karate klub? Kaj vas je vodilo k temu, da ste postali njegov glavni pokrovitelj? Andrej Bergoč: Z bistriškimi karateisti smo začeli sodelovati na začetku leta 1993. Všeč nam je bilo, da imamo tudi doma vrhunske športnike, ki se ne napihujejo s svojimi "uspehi" za razliko od ostalih športnikov v občini, ki so pač to, kar so. Zadovoljni smo z dosežki celotnega kluba, posebno uvrstitve Vojke in Kristoferja v slovensko reprezentanco in njunega odhoda na člansko svetovno prvenstvo, kjer sta dosegla zavidanja vredne rezultate. Upamo, da bomo kot podjetje še naprej ostali pri istem obsegu dela in da bomo klub lahko podpirali še naprej. Z našimi poznanstvi jim bomo poskušali pridobiti še kakega pokrovitelja. Ukvarjamo se z izgradnjo telefonskih omrežij, včasih pa kaj manjšega tudi projektiramo. Letos smo začeli s pripr-vami na kabelsko televizijo in upamo, da bomo v prihodnjem letu preko nje že spremljali številne programe. Zamujamo predvsem zaradi tega, ker moramo svoje načrte uskladiti s plinifikacijo mesta zaradi postavitve podzemeljskih vodov. Ravno danes, 17. decembra, smo postavili antenski stolp na strehi dvorane Doma na Vidmu. S pre-navljanjem notranjih prostorov smo pri koncu. Manjka nam samo še sprejemna postaja - odločamo se še za najugodnejšo ponudbo med dvema dobaviteljema iz Nemčije. Vsi vemo, da športnike vedno pestijo denarni problemi, poleg tega pa imate tudi probleme s prostori za vadbo. Kako je pravzaprav s tem? Vojka: Na tiskovni konferenci neposredno po prihodu v Ljubljano (15. decembra) je predsednik Karate zveze Slovenije Robert Lavrič opisal probleme slovenskih karate klubov. Spregovoril je tudi o tem, da se morajo klubi sami znajti in si dobesedno priboriti prostore, ker je ta šport pri nas zapostavljen. Kjerkoli v II. Bistrici smo doslej vadili (stari vrtec, zgradba, W je sedaj podjetje Kozlek, telovadnica 0 D. Kette, bivši Dom JLA, sedanja računa niška delavnica OŠ A. Žnideršiča inn‘e zadnje dvorana Sokolskega doma),s,1,ro jih morali zapustiti zaradi višjih interes01e. ali pa zaradi tega, ker nismo imelidov0 'n sredstev za preureditev. Veliko ljudi nVr( sprašuje, zakaj ne vadimo v telovadb11 On OŠ D. Kette. Še enkrat ponavljam, das to bili tam za naše delo neprimerni P^On zaradi različnih starostnih skupin. Vsi^ sa, paj ne moremo vaditi, pozimi pa 1 poleg vsega še zeblo. 0 | ije etr Stojan Šestan: V prvi vrsti bi se rad za t lil podjetju Teles, ki nam je ^ pomoglo pri pripravah in odhodu Vol ^ in Kristoferja na svetovno prv' enst',( Trii To Omeniti pa moram še naslednje1 llirika (F. Štemberger), Hlad (U-Gostilna Potok (Z. Radoš), P°iiu»retan|'i| ' Piama (R. Gregorčič), Unit (P- ^rce|j Ilirija, Irbis (M. Macarol) in še prek0T>Vi veli^ manjših pokroviteljev, ki so nam dušno priskočili na pomoč. Glede na čilnosti našega športa nujno potrebuj6 ustrezne prostore. Tudi ostale športne! noge (balinanje, strelstvo itd.) potreb^U prostore in v naši občini jih imajo- jetno smo edini v Sloveniji, ki kije zultatom nimamo osnovnih P0g°)ev. || delo. Ob tej priložnosti bi zapi"05' ^ \ pana in nove občinske svetnike, naj 6 nadal)6 " po svojih močeh omogočijo delo in nam končno dodelijo dom- ■>* | smo uredili propadajočo dvorano'' kolskem domu, ki je bila celi občin'v j I moto. Žalostno je, da nam člani pd^P | s svetovnega prvenstva, doma pa na čejo na cesto. Prepričan sem, da je'°| 1 va priložnost in da smo si z našim d 1 letnim trudom zaslužili nagrado- 3 protnem primeru nas čaka usoda karskega kluba, ki je vsem predobroZ Verjetno imata še veliko tekni0'’ • načrtov. Se motim? ‘ n Vojka: Pred nami je ogromno dela- val januarja se pričnejo državna tekm0va Jtrfj za vse kategorije v katerih tekn'lUl M, (člani in članice ekipno in Po5arnCpjaJr/; mladinke, mladinci, kadeti, stareg' nirji in mlajši pionirji). Imamo 2 ,||( ^ striran ih tekmovalcev pri Karate zve venije in zaradi težav s prostor' J, ,, mogli organizirati tečaje karateja m6 je delo v klubu zastalo zaradi naj' činskih šolah. Upamo, da kod0 začetku drugega polletja. Zadnji n ^ odhoda na svetovno prvenstvo 1 -J vanle- ■ ker so šla vsa sredstva za potovanj^ . t - Trbovii*vi mednarodnega turnirja v Trbo' in 18. decembra), najmočnejšega^ v Sloveniji, se zaradi tega nism0 udeležiti. V N r U c Kristofer: Aprila prihodnjega fiif^n evropsko prvenstvo v Helsinkih J-ra • - ” • skem, čez dve leti svetovno lejjslf Sun Cityju v Južnoafriški repuo"|'.Ji|eti1U. [ 1998 svetovno prvenstvo v Brazi ji' d'1 Sj 2000 v Benetkah. Karateisti se.,0|jiit|'Pa odličja pomerili tudi na prihodnji ibna ijskih igrah v Atlanti. Midva sva P ju "-■'Vki tako majhnega kraja, vsi ostali so ntr!skip karateja pri nas. Velik uspeh sva - ^pri*^ že samo s tem, da sva se uvrstila zentanco. Poleg Andraža Lip°ltaf' 0( re Matko sva edina Bistričana, g kdajkoli udeležila svetovnega P ^ in prva, ki sva se udeležila :ega svetovnega prvenstva. 5k° ^ nimamo svojih stalnih prost°tov' rav zj|^ pa že pripravljene vse načrte dve leti vnaprej. Ne bomo počiva se bomo pripravljati takoj. . rjjAe ^irt KULTURA RAZSTAVA • GALERIJA NA VIDMU \ KAMNITI SVET ANTUNA KNEŽEVIČA icaC ičuna 'lite male plastike kiparja Antuna in n kvica obravnavajo antropomorfno i), sni'0, ki se v kontinuiranem razvoju ereSt 1e' ko je avtor v dialogu z materia-do''0 inse linija pri oblikovanju volumna idi^kroža v obliko, najbolje ustalijo v 'a°n'“nčni, stebričasto zašiljeni gmoti ' a£ lto boječe oble plastike, sohe. človeka (bomo sapien- r “vo dvojezično berilo za osnovne šole. Knjiga je doživela 5 ponatisov. ^ je tudi z jezikoslovjem slovanskih jezikov in zapustil je obsežno *Vsko delo. V tem času je začel z delovanjem tudi prvi slovenski pesnik. itrskii/ nOl uciu. v itriii i jc uciuvanjcin iuui [jr vi siuvcnstKi fjesniK, lwHn' buditelj in zaslužni šolnik Valentin Vodnik. Začela je naraščati štvai —* ------------------—------------------- - ................./--------------- >oA '9*ba, kultura in narodna zavest. S tem v zvezi je bilo tudi vse večje m. m m v. •> v ■ . . . ■ ta i' on11 or^ |na- OgO' ,anye mladih za učiteljski poklic. Tudi število osnovnih šol na Kranjskem ^ščalo. Prva dvorazredna trivialka je začela delovati tudi v Trnovem j' kta 1866 pa je bila v Trnovem že štirirazredna "Ljudska šola", ki je že i hstno zgradbo. ido- rese orno lica- ; jprt-OVO' Jaš3 ^ V t ■r vsttAtit* /.*/ vjvrpvvvt*' ■•■■'*** 1 J i' // ' T r 7 mo- inaf' A '1 f/ (f y ^ f S l’ r - . - ' % X.«-. •i Oljska diploma Sistričanke Odnikovi družini, v Gregorčičevi r^ivela hčerka Katarina (1783 do 'Odločila se je za učiteljski po-^šla je na učiteljišče v Ljubljano, Uspešno končala šolanje 1.1801. f ie diplomo, katere original se ar|il do današnjih dni. To listino ' 7 lastnoročnim podpisom Blaž lsl Kumerdej. Delni prevod teksta leseglasi: "Spričevalospoštovani 7' gospodični Katarini Hodnik, r° smo danes opravili strokovni jg katerega se je vestno in skrbno h S la, tako da se ji s prednostjo za- 'Sba učiteljice v dekliških šolah." ': ai- pa tudi pozneje, je v Avstriji ^ ||V^nih drugih državah veljalo ?- da poročena učiteljica ne more ^ |iafi učiteljskega poklica. Ker se 3' j/ina poročila ni nikdar poučevala ti' Posvetila se je družinskemu živ-r'®ila je prva učiteljica z diplomo , 6 Bistrice in daleč naokoli ter v'h na Kranjskem. Velika pošta Katarina Hodnik se je, po vrnitvi iz Ljubljane, poročila z Antonom Valenčičem, ki je bil avstrijski c. kr. okrajni poštar tedaj imenovane "Velike pošte" v Ilirski Bistrici. Bila mu je druga žena, ker je prva Marjeta Domladiš zgodaj umrla. Promet se je v tistih časih, ko še ni bilo železnic, odvijal po cestah, ki so bile slabo grajene in še slabše vzdrževane. Poštni vprežni vozovi, ki so jih vlekli konji, so služili za prevažanje poštnih pošiljk in tudi potnikov. Vozovi so imeli pokrit in zaprt srednji del, v sprednjem delu pa je bil odprt sedež za kočijaža, ki je bil oblečen v pisano poštno uniformo in so ga imenovali postiljon. Nosil je tudi trompeto s katero je naznanjal svoj prihod. Na zadnjem odprtem sedežu se je nahajal njegov pomočnik. "Velika pošta" se je nahajala ob važni prometnici, ki je povezovala Ljubljano in Postojno z mestom Reko, obsegala pa je tudi precejšnje ozemlje okoli Ilirske Bistrice. Njen upravnik je moral biti sposoben, vesten in iznajdljiv mož. Poleg administracije je moral skrbeti tudi za vozove, konje in njihove voznike. Valenčičev! družini je ta služba zagotavljala solidno življenje. Katarina in Anton sta imela šest otrok, tri fante in tri hčerke. Starejši sin Anton pl. Valenčič je postal general v avstrijski armadi. Dodeljen mu je bil tudi naziv plemeniti zaradi izrednih zaslug. Generalov življenjepis je objavil pisatelj Janez Bilc v ediciji Mohorjeve družbe v Celovcu leta 1895. Potomstvo General Anton pl. Valenčič je imel dva sinova. Starejši je bil maršal v avstrijski vojski, mlajši pa vice guverner in župan na Reki, kjer je tudi pokopan. Ena od hčera učiteljice Katarine se je poročila z Antonom Žnideršičem, uglednim veleposestnikom in trgovcem, ki je imel svoj mlin in žago na Bistrici. Imela sta osem otrok. Več o tej rodbini je objavljeno v prispevku "Kratka kronika Košomatovih" v letošnji, 4. številki Bistriških zapisov. Njun sin je bil oče Antona Žnideršiča -gospodarstvenika in velečebelarja .Bil je zelo ponosen na svojo prababico in učiteljico Katarino Hodnik, poročeno Valenčič. Z zavzetostjo, skrbnostjo in pazljivostjo je hranil njeno učiteljsko diplomo tako kot njegovi predniki. Ta izredna listina je bila najdena v njegovi zapuščini. Na čuvanje jo je prevzel njegov vnuk in univerzitetni profesor dr. Primož Kozak, pisatelj in dramatik. Sedaj se nahaja pri njegovih potomcih. Listina, ki se je ohranjala iz roda v rod do današnjih dni, predstavlja izreden kulturni in zgodovinski dokument iz dobe prosvetljenstva v naših krajih. Kopija diplome se nahaja tudi v slovenskem Šolskem muzeju v Ljubljani, saj je stara skoraj dvesto let. dr. Ivan Ogorelec Alenka Mikačič OBLETNICA 120-1 etnica rojstva ANTONA ŽNIDERŠIČA Izteka se leto, prepolno jubilejev in o-kroglih obletnic, med katere spada tudi leto 1874, ko se je v Ilirski Bistrici rodil znameniti čebelar, posestnik in tovarnar Anton Žnideršič. Mladi občudovalec marljivih nabir-alk žlahtnih plodov cvetja je opazil, da takratni KRANJIČI in KOŠI niso najbolj primerna oblika za bivanje čebel, še manj pa za izločitev koristnih tako zbranih plodov narave. Kmalu je skonstruiral panj na premično satje z okviri in dru-gimi novimi elementi, ki jih tu ne gre opisovati, saj spadajo bolj kot semkaj v strokovno literaturo. Novotarija je zaradi mnogih prednosti pred do takrat znanimi oblikami čebelarjenja kmalu pridobila veliko privržencev, posebno med naprednimi kmeti. Novega panja se je po avtorju prijelo ime AŽ panj. Anton Žnideršič je napisal knjigo NAŠ PANJ, ki je izšla leta 1925. V njej je podal napotila za uspešno nego čebel. Leta 1974 so mu hvaležni bistriški čebelarji postavili spomenik. Dodati je treba, da letos mineva 47 let od usta- novitve čebelarskega društva, ki tudi danes uspešno deluje v sklopu Zveze čebelarskih društev Slovenije. Antonu Žnideršiču bi poleg ino-vatorstva in izumiteljstva lahko po pravici prisodili tudi velike zasluge za promocijo II. Bistrice, predvsem zaradi njegove Prve kranjske tovarne testenin. Tudi zato si v zgodovini našega mesta zasluži prav posebno in častno mesto. (Več o njem lahko preberete v 4. številki Bistriških zapisov.) Janez Tomšič Hlistov OBLETNICA BOGOMIL FATUR 1914 -1990 V srebrno kopel mesečine sem položil cvetlice svojih sanj, da so zazvenele. 28. oktobra bi praznoval 80 let naš premski pesnik prof. Bogomil Fatur... Bil je najmlajši od petero otrok, rojenih v družini trgovca Antona in Marije. M/adost je preživljal v rodni vasi in tu je prvič prestopil tudi šolski prag. Bilje najbližji sosed Dragotina Ketteja, enega izmed najbolj resnih glasnikov modernega vala slovenskega pesništva. Pred nasilnim fašizmom se je s starši preselil v Ljubljano, kjer je dokončal klasično gimnazijo. Študiral je slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodovino. Obzorja si je širil s študijem v Pragi in Firencah. Svoje bogato znanje je posvetil predavanjem na gimnaziji in na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Do upokojitve je nekaj časa delal tudi v Zavodu za raziskavo materiala. Po tem kratkem pregledu življenja bi sklepali, da je pesnikovo življenje nihalo med pesništvom in znanostjo. Bil je izreden talent za jezike, saj je prevedel približno 50 knjižnih naslovov iz francoščine, nemščine, italijanščine, češčine in srbohrvaščine, med njimi tudi Kestena, Gidea, de Gaullove Vojne spomine in veliko drugih romansiranih biografij. Usoda pesnika Bogomila Faturja je bila nenavadna, saj se je že kot devetnajstleten opazno predstavil v antologiji Slovenske sodobne lirike (1933). Svojo prvo samostojno pesniško zbirko Knjiga lirike pa je javnosti predstavil šele leta 1947. Izredno sproščeno obliko izpovedovanja je predstavil v pesniških zbirkah: Teme in variacije, Beli galeb in obsežne antologije pesmi Minuta tišinein druge. Najlepše ljubezenske pesmi je posvetil ljubljeni ženi Jožici, ki ga je vseskozi - zvesto spremljala skozi njegovo duhovno bogato življenje. Svojo 70-letnico je obhajal v Knjižnici M. Samsa. "Doživel sem čudovit večer", je zapisal naš rojak. "Srečen sem, da ste se me spomnili." Čeprav se je redko vračal v rojstno pokrajino, mu je Prem ostal v najlepšem spominu. Leta 1986 je naša knjižnica izdala drobno, a izredno pomembno knjižico z naslovom Bogomil Fatur -Bibliografija. To naj bi bilo naše darilo pesniku. O premskem rojaku ne moremo napisati le nekaj skromnih vrstic, potrebno ga je brati in doživljati to, kar nam je v svojih čudovitih pesmih odkrival s svojo globoko miselnostjo. Umrl je velik slovenski mož, v svojih delih pa bo živel še dolgo -večno. Vedno se bomo s pono-som spominjali našega premskega rojaka Bogomila Faturja. Darinka Žbogar OBRAZI V NALOMLJENEM ZRCALU december 1994 ORGANSKE BOLEZNI ŽIVČNEGA SISTEMA KOCKA JE PADLA. ČAKAJO NAS SREČNI ČASI. Zaman pričakujete poštne nabiralnike polne lističev s prijazno vsebino, ki so obljubljali med in mleko, če boste volili te in te. Med predvolilno kampanjo je bilo v nabiralnikih razmerje približno takole: 140 volilnih reklam, 6 vabil za naročila na nove knjižne zbirke, 4 obvestila o novi trgovini šraufov in običajno število računov za elektriko, vodo, zrak, za razvoj gospodinjstva itd. Računov za plačilo davkov ni bilo opaziti. Prišli bodo kasneje. Tudi plakati so zginili kar čez noč. Dejstvo, da je bilo ob najhujši gneči opaziti poleg vrste lepakov tudi obvestilo o deratizaciji, je razumeti kot provokacijo, vsekakor kot obsodbe vredno dejanje. Je pa res, da smo si vsi uporabniki reklamnih tabel, npr. organizatorji plesov, kulturnih prireditev, MKNŽ, nogometaši in Galerija na Vidmu ... končno oddahnili. Torej smo dobili novo "ablast": 2 svetnici, 21 svetnikov in enega župana. V finalu smo za župana lahko izbirali: a) resnost, zrelost, preudarnost ali b) mladostno vihravost, elan in svežino. Zmagala je prva skupina. Mlajši kandidat je v podporo imel "listo dobre volje", kjer so bile slikovno predstavljene eminentne osebnosti iz našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Bili pa so skoraj vsi precej zdravo debelčkani in rdečelični, tudi moj prijatelj z nadimkom Giorgio, ki v resnici vendarle ni tako rejen. Napis "Voli zanje!" ni ustrezal. Bolj primeren bi bil "Pršuti zanje!" ali "Kranjske klobase zanje!" ali kaj podobnega. Ena od strank nas je z napisi na tablah v stilu naivnega slikarstva opozarjala, da nerešeni ekološki problemi krajšajo naše življenje. Nazorno so problem nakazali tako, da so besedico "življenje" skrajšali za črko "j". Stavek se glasi: "Lepota živlenja je v vaših srcih, prihodnost v razumu." Če do prihodnjih volitev na polju človeku prijazne okolice ne bo napredka, bomo verjetno brali: "Živlene je odvisno od srca, podalšaj ga s primerno rabo mžganov!" Priznam, da je tudi mene zamikalo, da bi kandidiral za prvega moža v občini. Po treznem preudarku sem se tej zamisli odpovedal, saj bi imel enake možnosti kot kakšen Jud, ki bi kandidiral "for mr. president of The United States of America" ali kakšen Žika Di-mitrijevič za mesto dr. Tudmana. Je pa res, da bom na prihodnjih "državnih" volitvah glasoval za stranko, ki me ne bo silila v Evropo (bravo Norvežani!) in ki bo zahtevala da si ceste preko Slovenije zgradijo tujci sami, saj bo na njih vozilo 40% turistov na hrvaško morje, 25% bo italijanskih tovornjakov, ki bodo prevažali v Rusijo Caffe Lava-zza in pašto, 25% bo ruskih tovornjakov z nosilnostjo 60 ton, ki bodo prevažali v nasprotno smer rudo in žito. Mi pa bomo v našem cestnem prometu predstavljali 3, 5%, ostanek do 100% bo pripadel beguncem. Tem naj naš država ne bi zaračunavala cestnine. Tudi v političnem življenju velja pravilo: povej mi s kom se družiš, pa ti povem kdo si. V praksi izgleda to takole: če se družiš z zlatimi, te grdo gledajo srebrni. Če preveč prijateljuješ s srebrnimi si za zlate pravi kriminalec. Najhuje je, če si prijazen z vsemi. To je najbolj nemoralno. Izbirajte! PRAVLJICA Prazniki so čas pripovedovanja pravljic. Prisluhnite tejle! V vodi ob Gostilni Lovec leži na dnu nešteto rdečih pločevink od piva, ki so jih tam skrbno deponirali prijatelji žlahtne pijače. Kar naenkrat se prikaže dobra vila in zgodi se čudež. Vi mislite, da je dobrotnica pločevinke spremenila vzlate ribice ali mogoče v dragocene diamante. Ne. Naredila je za človeštvo veliko bolj koristno delo. Vse tiste, ki so škatle marljivo metali v vodo je spremenila v prave pravcate prašičke. In ko boste te pujse srečevali po Bistrici, ravnajte z njimi previdno, približno tako kot Indijci s kravami. O PETARDAH Že stari Kitajci so vedeli, da so petarde igrače, ki jih starši kupijo svojim malčkom, da se potem z njimi prepirajo, kdo jih bo uporabil. Najboljše petarde so tiste, katerih vrednost je ekvivalent dveh kiloton TNT. To je zato, da pokajo dovolj glasno in da jih slišijo tudi starejši ljudje, ki so ponavadi naglušni. Poki petard vračajo bolnim vitalnost in voljo do življenja, dobesedno vržejo jih iz toplih postelj. Ob "grmenju" petard je pravi užitek gledati pse. O AVSTRALIJI Ivota Širco iz Guranjega kraja je pred kratkim železni ali aluminijasti ptič varno prenesel v njegovo drugo domovino - Avstralijo. To je dežela kengurujev, dingov in operne hiše, narejene iz napihnjenih jader (se pa stavba kljub najhujšem vetru nikoli ne premakne). Avstralijo poznamo tudi kot deželo Ma-rize Ličan in da so tam prav vsi stalno pijani, saj drugače ne bi vozili po levi strani ceste. Ivo! Od Tvojega odhoda je v Bistrici situacija takšna: je sedanjost, je prihodnost, je vreme, ki ni ne tič ne miš, čeprav ravno ko to pišem lepo sneži. Če boš zvedel, da je postalo pri nas preveč mraz, Te prosim, da zaigraš Miklavža in nam pošlješ kakih 10 Celzijev, vi jih itak imate sedaj preveč NOVOSTI V KNJIŽNICI Leposlovje za odrasle Grisham, J.: Klient; Renko, /.: Spreminjave; Renko, ).:Ze\eni Pegaz; Colbert, H.: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja; Velikonja, N.: Abonma; Brown, R. M.: Granatno jabolko; Noč v Ljubljani' Krstič, R.: Tiktakajoči metronom; Jensterle, A.: Pokrajine začetka; Matičič, A/.: Pozni čas ljubezni; Lamb, A.: Aleksander Veliki; Baumgardt, R.: Fernando Magellan; Prowdin, M.: Džingis-kan; Bekrič, L. Kuča medu zvijezdama; Fritz-Kunc, M.. Borbo-letta; Rudolf, F.: Parnik Jesenice-Trbovlje; Vošank, M.: Na poteh med gorami; Gložančev, L.: Zvesta hči gospe Hlognikove; Christie, A. : Umor v Mezopotamiji; Gačnik-Gombač, L.: jajce; Doneva, T.: Dnevnik gospe Angele; Soldo, T.: Posvetitve; Frbežar, /.: Orosilo orosilo; Gluvič, C.: Zadnji poletni ples; Vrjonin, M.: Pesmi za malopridne otroke; Novakovič, N.: Fatamorgana; Svetina, T. M.: Prisojna galeja potepuška; Vodopivec, V.: Moj grmiček; Šeme,Gabrovce, raj moje mladosti. ter, B.: Peter Zajec; Hišica, postavi se; Volčič, M.: Klobučki; Škerlak, H.: Pesmi in pravljice; Antončič, E.: Medvedkova mamica; Žabica iz peskovnika; Beer, H. de: Beli medvedek, vzemi me s seboj!; Pfister, M.: Dino; Mebs, G.: Nedeljka; Carroll, L.: Skozi zrcalo in kaj je Aliča našla na drugi strani; Gantscher, Božični medvedek; Du-voisin, R.: Petunja; Stavvski, P. E.: Neznosni Fredi; Velthuijs, M.: Polpalček najde srečo; Štampe-Žmavc, 6.: Zrnca sonca; Ziliotto, D.: Nevidni konj, jones, ' T.: Peter Enkorak. Leposlovje za mladino Cowley, S.: Oblačenje; Z mojega okna; Moj akvarij; Živalski živžav; Pot- Strokovna literatura za odrasle Kačič, R.: Astrološki priročnik za vsakogar; Tomažič, F. : Fizika; Mojstri klasične glasbe in njihova dela; Millard, A.: Erik Rdeči; Tvvist, C: Krištof Kolumb; Magellan in da Gama; Marco Polo; Ribarič, V.: Potresi v Sloveniji; Hiti, M.: Yoga za začetnike; Poberaj, T.: Hrana in duhovna rast; Lorencon, R.: Turbo Pascal 7.0; Blavatsky, H. P.: Ključ k teozofiji; Abelar, T.: Prehod vračev; Čcrnič-lslenič, M.: Rodnost v Sioveniji; Jean, G.: Pisava, spomin človeštva; Babin, P.: Sigmund Freud; Delcambere, A.: Mohamed, Alahov prerok; Vcrcon-tler, j.: Iskanje pozabljenega Egipta; Ta- te, G.: Križarji in svet Vzhoda; Parker, Zbirka Nebesna znamenja; Beldcr-Kovačič, j. de: Okus po cvetju; Vojaška letala: velika knjiga o vrhunskih letalih sveta; Gomez, B. j.: Konec sveta: pre-rokbe za leto 2000; Bonomo, G.: Ve-lika knjiga o sladicah; Vogelnik, M.: Tehnika gibanja v plesu; Šimenc, S.: Pisno sporočanje za vsakdanjo rabo; Benčina, D.: Mednarodne organizacije; Vzrok in nastanek vseh bolezni; Mahne, S.: Samorealizacija popolne osebnosti; Mohorič, /.: V zvezdi piše vse; Povvell, J.: Sreča izvira iz naše notranjosti,'Žuie/r, M.: Kristjanov dan; Tomazin, L: Pustolovščina v Tibetu; Zakon o industrijski lastnini; Bosch, W.: jezus naša usoda; Levi-Strauss, C.: Rasa in zgodovina; Valli, E.: Zdrava kuhinja: Pravilna prehrana; Bosevvitz, R.: Penguin Studenfs Gra-mmar; Janša, /.: Okopi; Panofsky, E.: Pomen v likovni umetnosti. Strokovna literatura za mladino Stevensson, T.: Malček palček, ki živi v maminem trebuhu; Pecivo za male in velike; Slovenske ljudske pesmi za otroke I. in II. del; Disney, UL: Velika knjiga iger. in jih boste nekaj gotovo lahko pogrešali. Ne pošiljaj nam kakšnih Fahrenheitov, tu se ne bi obnesli. ZAHTEVA IL BISTRICE ZA POLNOPRAVNO ČLANSTVO V REPUBLIKI SLOVENIJI Predlog o spremembi, ki bo II. Bistrici prinesla enake pravice in dolžnosti v Sloveniji kot jih imajo npr. v Ljubljani, so podprle vse bistriške stranke in druge organizacije. Najbolj tiste, ki se pričnejo s črko "z": ZZP, ZKO, ZB, (Š) Z in ZIT. S pobudo se popolnoma strinja minister za kulturo, potem tisti minister, ki je govoril v Šembijah, pa še kdo iz državnega vrha. Vprašljivi so še: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za promet in zveze ter obrambno ministrstvo. Razlogov ne smem navesti, so konspirativne narave. TRANSFORMACIJE NEK& IMENA Ko sem bil v plenicah sem bil Mar' čez nekaj let sem postal Marjo. Vsr dnji šoli mi je neki profesor rekel,da prava sramota, da nisem poslovenilP( silno poitalijančenega priimka. 0^ sem mu, da je to nemogoče, da je P' oblika mojega priimka taka kot jed virna. Ko sem postal šolnik sem kolege(ice) postal človek z lepit11 sj venskim imenom Marjan. Za mularll in starše, predvsem ruralne provenkt1 in novokomponirane Bistričane, j^111 priimek zvenel kot eksotični sad® ga rade jedo opice - bolj točno -sklon. Moji znani daljnji sorodnik* Adam in Eva, Joseph - gangster v ke Yorku, ki me žal ne pozna. V nasprC nem primeru bi prvo leto pripoKM Amerike v Bistrico v Cadillacu, cM leto pa v rakvi iz svinca, jaz Pa P0 svinca. Poleg domačega zbora bi11,1 pogrebu zapeli tudi črnci iz Flark^ Moj naslednji znani sorodnik ie gradbenik, ki je zgradil tisti nesB stolp, ki ga v Risi bulijo ljudje izcee' sveta. Neverjeten talent za muziko, k56 ga dokazoval z igranjem Bayeria^J razglašenem klavirju, sem poded .1 po nonotu, ki je bil znan organist ( nist in enolog. Po materini stran1 C malo Lenčkov, malo Tinetov iz TaP ca. Zadnje ime, ki sem ga pris^21 ( De Bonano. Ne vem zakaj. SLOVENSKI SOSEDJE Korošec Haider, ki bo postal avstrijski kancler, je moj vzornik. Njegov priimek bi se moral pravilno zapisati Heyder, kot Heydrich ali kot ljudje podobne sorte s katerimi se je (po VViesenthalu) Haiderjev oče kar dobro razumel. Haider je ksenofil, t. j. ljubi Ksenijo. Ko sem pisal o Berlusconiju, imenovanem Burlesconi, sem naredil grdo napako: namesto Bacci Peruggina se pravilno zapiše Bači Perugina. Omenjena napaka je hudo vplivala na stališče Italije do sprejema Slovenije v druščino s čudnim imenom Evropska skupnost. Tam so tudi Grki in od njih bi imela naša industrija zabavne glasbe velike koristi. franetovgreh ii Na radiu je govoril, da so No§r3Jo nastali pred davnim časom z rne3‘1!1L]e nograjskih aboriginov s prišleki J| Na tem mestu ga vprašam, če se a5 veda, kakšno škodo je naredil edin^ SP niči, t. j. Sloveniji do Dalmacije' ga kakšen skinhead naše sorte , J privoščil mu priporočam, da zaPrfn ji11 ton pomoč Hrvatina, Ličana, Skoka 'n fi 73 nekatere druge ugledne občane. ^ ^ u neta bo navijala tudi Dubravka J0 zavarovalna družba d.d. c PURs^TEX d. O. O. f 'N PIZZERIA v, s* J m POLIUBETANI POLIURETANI - PIAMA ^am v J r N ProVITA0 Inženiring d.o.o. J d.o.o. r ZDRAVSTVENI DOM Ilirska Bistrica v r v BMD INŽENIRING j primorje ajdovščina COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. ILIRSKA BISTRICA ŠPORT december 1 994 LETNI PREGLED REZULTATOV SREČANJE NAJUSPEŠNEJŠIH ŠPORTNIKOV llirskobistriški župan Stanc Prosen je v petek, 2. decembra, povabil na družabno srečanje vse športnike, ki so se v preteklem letu izkazali z doseženimi rezultati. Najboljšim športnikom in predstavnikom ekip je v imenu SO II. Bistrica čestital in jim izročil priložnostna darila. Skupaj z jožetom Robbom, predsednikom izvršnega sveta, je priznal, da imajo na občini nekoliko slabe vesti, ker so v preteklih letih športnemu udejstvovanju namenili premalo sredstev, vendar ob pičlem proračunu in pomembnejših projektih za kaj več ni bilo pravih možnosti. Uspehi domačih športnikov so zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov in igrišč zdijo še toliko večji. Nekateri športniki, predvsem atleti, dosegajo dobre rezultate v sosednjih občinah, ki jim nudijo boljše pogoje. Zdravko Debevc (tajnik Športne zveze II. Bistrica) je poudaril, da so se zbrali samo najboljši in da se je v preteklem letu na področju športnega udejstvovanja marsikaj dogajalo. Še enkrat je zaprosil vse posameznike in športne kolektive naj bolj redno pošiljajo rezultate tekmovanj Športni zvezi, ki bo poskrbela za njihovo objavo. Omenil je, da se je v zadnjem času uveljavilo nekaj zelo mladih športnikov in da bi bilo dobro, če bi tudi njim podelili kako nagrado in vsako leto izbirali najboljšega športnika v občini. Vojka Šestan (Karate klub Teles) se je zahvalila za finančno pomoč, ki bo njej in Kristoferju Štember-gerju omogočila odhod na svetovno prvenstvo v Malezijo in za začasno uporabo dvorane v Sokolskem domu, ker sicer karateisti ne bi mogli vaditi. Lado Čeligoj (Lokostrelski klub II. Bistrica) je povedal, da so iz Lokostrelske zveze Slovenije prejeli pismo, v katerem jih, po uspešno izvedenem prvenstvu marca letos, dobesedno prosijo za organiziranje še enega državnega prvenstva v prihodnjem letu. V klubu imajo poleg Kamničanov največ mladih upov, posebej pa je pohvalil Martina Hrvatina, ki je po letih še deček, nastopa pa že v mladinski konkurenci. Dušan Jenko (Balinarski klub Planinc) je pojasnil nekatere težave, ki so privedle do izpada kluba iz najvišje slovenske lige, čeprav so z osvojitvijo slovenskega pokala dosegli velik uspeh. V občini delujejo tri močne balinarske ekipe, ki si želijo dvorano, saj bo pokrit prostor kmalu pogoj za udeležbo na najvišjih državnih tekmovanjih. Balinarska zve-za Slovenije pripravlja še nekaj novosti v sistemu tekmovanja in skrajšanje te-kem na 3 do 4 ure, kar bi bilo bolj spre-jemljivo za tekmovalce in gledalce. Ba-linarji se bodo za odličja pomerili že na naslednjih sredozemskih igrah, v Atlanti pa bo balinanje prisotno kot pro-mocijski šport. Veliko upov polagajo v možno lokacijo za dvorano s štirimi stezami v Zabičah, čeprav bi po mne-nju mnogih z združitvijo (v občini de-luje sedem balinarskih klubov) dosegli več uspeha. Andraž Lipolt (Strelsko društvo 4. junij, trap) je spregovoril o velikih finančnih izdatkih za puške, strelivo, tarče in udeležbo na največjih tekmovanjih. Sklepna ugotovitev: problemi financiranja športnikov se pojavijo takoj, ko nekdo s kvaliteto in tekmovalnimi rezultati preseže občinske meje. Kje je rešitev? V občinskem proračunu tudi v prihodnosti ne bo dovolj denarja za šport. Še naprej bodo izstopali le tisti, ki jim bo z vztrajnim delom in veliko volje uspelo priti do vrhunskih rezultatov, v nobenem primeru pa se to ne bo moglo zgoditi brez sodelovanja staršev in pokroviteljev ob dejstvu, da bodo že uveljavljeni športniki mogoče prišli do najnujnejših sredstev, zmanjkalo pa jih bo za najmlajše. STRELSKO DRUŠTVO 4. JUNIJ ILIRSKA BISTRICA Andraž Lipolt (trap): 8. mesto (115 golobov) na SVETOVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU v Italiji (Fagna-no, 28. 7.); Tamara Matko (trap): 2. mesto (123 golobov) na DRŽAVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU v Ljubljani (9. 7.). LOKOSTRELSKI KLUB IlLIRSKA BISTRICA Martin Hrvatin: DRŽAVNI MLADINSKI REKORDER (265 krogov v disciplini FITA 90 m compound, Miola, Italija, 24. 6.); mladinska ekipa L K II. Bistrica: 1. mesto na DRŽAVNEM PRVENSTVU (Kamnik, 12. 2.): Martin Hrvatin (2. mesto dečki), Igor Rudež (3. mesto dečki), Uroš Dimnik (6. mesto kadeti); Lado Čeligoj (3. mesto na DRŽAVNEM PRVENSTVU V DVORANI, člani instinktivno, II. Bistrica 12./13. 3.). KARATE KLUB TELES ILIRSKA BISTRICA Ekipa članov (Kristofer Štemberger, Robert Čurlič, Domen Gobec) : 1. mesto na DRŽAVNEM PRVENSTVU V KATAH (Kranj, 9. 4.); Kristofer Štem-berger: 3. mesto v posamični konkurenci; ekipa članic (Vojka Šestan, Marjetka Šajn, Martina Vičič): 2. mesto na DRŽAVNEM PRVENSTVU V KATAH (Kranj, 9. 4.); Vojka Šestan: 2. mesto posamezno; Andrej Primc (mlajši dečki): 1. mesto na DRŽA VNEM PRVENSTVU V BORBAH (Idrija, 5. 6.); Vojka Šestan (17. mesto) in Kristofer Štemberger (21. mesto) na SVETOVNEM PRVENSTVU V MALEZIJI (december). BALINARSKI KLUB PLANINC ILIRSKA BISTRICA Ekipa - četvorke: 1. mesto na tekmovanju (Ljubljana, 15. 10.) za SLOVENSKI POKAL (Dušan Jenko, Slavko Dolgan, Primož Renko, Stojan Torjan, Anton Fabec in Jože Cesar). BALINARSKI KLUB TRANSPORT KUTEŽEVO Ekipno: 1. mesto vi. ligi (II. slovenska balinarska liga) in pravica tekmovanja v SUPER LIGI (I. slovenska balinarska) liga v prihodnjem letu). Postava: Ivan Urh, Stojan Štember-gar, Aleksander Skok, Franc Dolgan, Vojko Tomšič, Miro Uljan, Anton Barba, Vojko Celin, Jože Šestan, Branko Pugelj, Anton Prosen in Danilo Štcmbergar. ATLETSKI KLUB POSTOJNA Tihomir Strajnič: 1. mesto na DRŽAVNEM PRVENSTVU V TEKU na 300 m SDI (Kranj, 17./18. 9.,27, 49 sek) in 4. mesto na 60 m. LOKOSTRELSTVO UVRSTITVE BISTRIŠKIH LOKOSTRELCEV Slovenska lokostrelska zveza je objavila uradne končne rezultate tekmovanj v okviru SLOVENSKEGA POKALA v sezoni 1993/94. Bistriški lokostrelski klub sodi v sam vrh po doseženih rezultatih, tako ekipno kot posamezno. Med enaindvajsetimi uvrščenimi klubi iz Slovenije je LK II. Bistrica na 4. mestu razpredelnice za lokostrelci iz Kamnika, Polzele in Ankarana. Uspeh kluba dopolnjujejo predvsem naslednji posamezniki od 18 tekmovalcev kluba, ki so vidneje uvrščeni na lestvicah: dečki - olimpijski lok: 4. mesto Nejc Belušič med 19. tekmovalci; dečki -compound: 4. mesto Igor Rudež, 5. mesto Aljaž Simonič, 6. mesto Tomaž Hrvatin in 7. mesto Martin Hrvatin med 11. tekmovalci; kadeti - goli lok: 3. mesto Tomaž Kaluža med 8. tekmovalci; kadeti - compound: 6. mesto Uroš Dimnik med 15. tekmovalci; mladinci - compound: 1. mesto MARTIN HRVATIN med 4. tekmovalci; člani - goli lok: 1. mesto LADO ČELIGOJ med 29. tekmovalci; člani - olimpijski lok: 5. mesto Andraž Čeligoj med 21. tekmovalci. ROKOMET ROKOMETNI TURNIR Bistriški rokometaši, ki že nekaj let pavzirajo na tekmovalni sceni, pripravljajo za vse ljubitelje športa v soboto, 24. decembra, BOŽIČNO-NOVOLETNI ROKOMETNI TURNIR. Prireditev bo v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča in ima po tekmovalni plati bolj revijalni značaj. KARATE ROBERT ČURLIC TRETJI MLADINEC V SLOVENIJI V nedeljo, 4. decembra, je Karate zvt za Slovenije v Novi Gorici izvedi državno prvenstvo za mladinke in mli dince v borbah posamično ter kata posamično in ekipno. V prvi tekmi se bosta med seboj pomerili moštvi PRIMORSKIH NOVIC iz Hrpelj-Kozine in ajdovski FRUCTAL. Oba kluba sta člana 1. slovenske lige, zato od njiju pričakujemo demonstracijo vrhunskega slovenskega rokometa, v drugi tekmi ob 18.30 pa se bodo DOMAČI rokometaši, nekoliko okrepljeni z drugimi igralci, pomerili z moštvom KOPRA, najmočnejšo ekipo 3. lige -zahod. Cilj domačih rokometašev je reorganizacija kluba in članske ekipe, ki bi se v sezoni 1995/96 udeležila rednih prvenstvenih tekmovanj. Poleg te ekipe bi radi v tekmovanje vključili tudi ekipo KADETINJ, nekdanjih učenk osnovne šole iz II. Bistrice, ki so pred leti že redno trenirale in tekmovale za šolo. Članek velja kot povabilo za vse privržence športa. V mrtvi sezoni in pomanjkanju nogometnih tekem bo turnir pomenil pravo poživitev za navijače, CENIK OGLASOV /•------- '— ----------------------------> 1. cela atran 28 x 35 cm 70.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 35.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 18.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 9.000 SIT 5. šestnajstina 6,5 X 8,5 cm 4.500 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je viija za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA Commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 UREDNIŠTVO: Bazoviška 40 66250 II. Bistrica NAROČILNICA Ime In priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov; . , dne _ Podpis: _ vsem drugim organizatorjem športnih akcij pa idejo, kako poživiti bistriško športno dogajanje to zimo. P. S. Organizator obljublja, da bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Zdravko Debevc C Nastopilo je 144 tekmovalcev tekmovalk iz 35 klubov. Iz Ilirske B strice se je prvenstva udeležil Čurlič in v katah zasedel 3. mesto, je že sedma medalja bistriških karc teistov na državnih tekmovanjih- Stojan Šesta ------------------------------------ Vesel Rožic srečno Novo 1 995. leto Vam želi GOSTILNA • TRGOVINA • DISKONT Varno naložba v uspešno domače podjetje OP POLIURETANI -----------------------------platnu Podjetje Poliuretani - Piama iz Podgrada obvešča občane, da bodo lahko sodelovali v javni prodaji delnic podjetja. Z JAVNO PRODAJO DELNIC BOMO ZAČELI TAKOJ PO ODOBRITVI PROGRAMA LASTNINJENJA, PREDVIDOMA OB KONCU LETOŠNJEGA LETA- Podjetje Poliuretani - Piama je uspešno, stabilno in perspektivno podjetje. V kemijski branži, ki velja za donosno, je po prometu med 10 podjetji v Sloveniji. Poliuretani - Piama vabi k sodelovanju vse občane, ki želijo svoj certifikat varno vložiti v uspešno domače podjetje. ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE POKLIČITE PO TEL. 067! 85 - 010