MODA '81
uspešna tudi za šišenske delovne organizacije
Gospodarsko razstavišče je organizira-lo že 26. sejem konfekcije, modnih tka-nin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko pre-delovalne industrije in modnih dodatkov, na katerem je sodelovalo 497 delovnih organiza-cij iz vse Jugoslavije. Od teh so iz naše ob-čine sodelovale Dekorativna, Dežnik, Kašica, Tekstil s svojimi šišenskimi tozdi Galantom iz Šentvida, Predilnico in Tekstilno iz Med-vod ter Tkalnico iz Vižmarij.
Tudi letos je bila bera najvišjih priznanj uspešna tudi za šišenske delovne organiza-cije. Tako je DEKORATIVNA prejela za svo-je dekorativne tkanine in za razstavljeno ko-lekcijo ročno tkanih tkanin DIPLOMO, pla-strko LJUBLJANSKI ZMAJ '81 pa je pre-jela RASICA za celotno razstavljeno moško konfekcijo in pa TEKSTIL TOZD TKALNI-CA VIZMARJE za celotno razstavljeno ko-lekcijo. Ta visoka priznanja je podelila 15-članska strokovna komisija, ki s tem daje priznanja proizvajalcem in priporočilo po-trošnikom za kreativne in proizvodne do-sežke, ki zaslužijo zaupanje kupcev iz estet-skih, tehniških in ekonomskih vidikov.
Kot celotno gospodarstvo Jugoslavije se je tudi tekstilna industrija v preteklem letu srečavala z enakimi ali podobnimi problemi gospodarjenja. Ob tem, da je bila zelo ugod-na devizna bilanca celotnega gospodarstva, lahko rečemo za tekstilce, da so bili zelo disciplinirani in so ravnali zelo racionalno. Tako so že v lanskem letu navkljub izredno težkim pogojem poslovanja 100-odstotno po-krivali svoje uvozne potrebe z lastnim izvo-zom. Če upoštevamo, da sta samo dve leti nazaj imeli le 50-odstotno pokrivanje, lahko zaključimo, da je bilo področje izvoza-uvoza za našo tekstilno industrijo v letu 1980 naj-
uspešnejše. To so dosegli zaradi tega, ker je bilo mnogo storjenega tudi na ostalih pod-ročjih poslovanja, predvsem razvoja, ustvarr janja dohodka in akumulacije, samouprav-nega in dohodkovnega povezovanja. Dosegli so evropske norme pri produktivnosti in kva-liteti, predvsem z znanjem in novimi tehno-logijami, s kreacijo novih artiklov, desenov in  krojev.
Našim tekstilcem bo potrebno, čeprav v iz-redni tuji konkurenci, krepiti izvozno usmer-jenost na konvertibilna področja, ker od tu dobivajo največ surovin in ostalih materia-lov za tekočo proizvodnjo. Če ne bodo pra-vočasno obnavljali strojnega parka in uva-jali nove visokoproduktivne tehnologije, bodo prišli v nekaj letih do zastarele indu-strije, ki bo povzročala dodatne težave in ne bo mogla hoditi vštric z ostalimi evropskimi konkurenti. Drugega jim ne kaže kot da bodo zastavljene   planske   naloge   tudi   realizirali.
26. sejem MODE '81 je s svojimi modnimi revijami v organizaciji Centra za sodobno oblačenje pokazal, da imamo resnično mo-derno, prilagodljivo in uspešno tekstilno in usnjarsko industrijo, ki je in bo eden od nosilcev jugoslovanskega razvoja gospodar-stva.
Mario L. Vilhar