■ o
¡ -í :o !o
RADIOPTUJ
89,8«9812»l04j3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Bodo kurenti v Mariboru izkoristili svoj čas?
O Stran 15
Po naših občinah Videm • Kako jih je poslušal Stanislav Napast
O Stran 5
Po mestni občini Ptuj • Periferija tudi v krizi ostaja periferija
O Stran 6
Po mestni občini Ptuj • Bo občina vračala evropski denar?
O Stran 9
Ptuj, petek, 20. februarja 2009
letnik LXII • št. 14 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Sp. Podravje • Čas pustnih norčij in zabav
Maske dajejo mestu življenje
V teh dneh je v Ptuju in bližnji okolici vsak dan živahnejše, saj je vse več takšnih ali drugačnih pustnih mask, pa seveda tudi kurentov, oračev, picekov, rus in gamel, da o pokačih in drugih tradicionalnih pustnih likih ne govorimo.
Ker zima še noče popustiti in trmasto vztraja še naprej, imajo v teh dneh kurenti in drugi pustni liki toliko več dela. Po bližnjih vaseh je ob večerih slišati pokanje bičev, ki se kmalu pomeša z značilnim zvonjenjem kurento-vih zvoncev, vriskanjem in petjem oračev ter tuin-tam tudi igranjem vaških godcev.
Nadvse prijetno in veselo je vsako popoldne in zvečer tudi v najstarejšem in v teh dneh najbolj norčavem slovenskem mestu, saj se pred Mestno hišo vrstijo nastopi etnografskih in drugih pustnih skupin od blizu in daleč. Tisto pravo fašensko vzdušje pa zagotovo ustvarjajo številne pustne maske, ki si lahko vsaj v teh enajstih dneh dajejo duška in peljejo živce na potep. Kot skupina klovnov na posnetku, ki se je sinoči posladkala na eni številnih pustnih stojnic.
-OM
Foto: Martin Ozmec
I
[i
14. - 24. februar
www. ku rentova n j e. n et
Sobetinci • Odločno proti bioplinski napravi J Ptuj • Pisali Erjavcu
»Nihče nam več ne bo Sporne Gajke zasmrajal okolja!
«
Krajani Sobetincev so na vročem in na trenutke celo nestrpnem zboru občanov odločno povedali, da so proti nameravani gradnji bioplinske naprave ob farmi govejih pitancev v njihovi vasi, občini Markovci pa naložili, da spremeni prostorsko-ureditveni načrt ter območje farme nameni za stanovanjsko-poslovno izgradnjo.
Da postavljajo svoje zahteve zelo resno, je na zboru krajanov v torek, 17. februarja, pričala polna dvorana ogorčenih vaščanov, ki jih ni zmotil snežni metež, ter
številni transparenti na zidovih z napisi, ki so odražali njihovo odločno voljo. Župan Franc Kekec jim je pojasnil, da je zbor vaške skupnosti sklical na podlagi sklepa, ki
Podvinška iniciativa ne miruje. Potem ko je že kazalo, da so se prešli v defenzivo, so se ponovno oglasili. Tokrat s pismom, ki so ga konec januarja letos v zvezi s problematiko odlagališča za odpadke Gajke na Ptuju napisali ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu.
je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, na katerem je v prvem delu sodelovalo tudi 22 krajanov Sobetincev, ki so svetnikom predložili peticijo z zahtevo, naj storijo vse, da do gradnje bioplinske naprave ne bo prišlo.
Med številnimi gosti so besedo najprej ponudili Emilu Žeranu z Inštituta za okolje in prostor Republike Slovenije, ki je pojasnil, da bi bila bi-oplinska naprava, ki je načrtovana ob hlevih govejih pitancev v Sobetincih, v skladu z vsemi zakonskimi predpisi in povsem varna do okolja in prebivalcev ob njej.
O Stran 3
V pismu zahtevajo, da se skliče skupni sestanek predstavnikov MO Ptuj, članov iniciativnega odbora Podvin-ci, Podvinčanov, ministra za okolje in prostor ter drugih pristojnih na tem ministrstvu. Pričakujejo, da bodo odgovorni njihovi zahtevi ugodili in se na svoje oči prepričali, da deponija Gajke ni zgrajena skladno s trenutnimi standardi, ki veljajo v EU in v Sloveniji. Če skupnega srečanja ne bo, bodo jezni vaščani zaprli lokalno cesto, ki vodi do deponije, zaprli dostop do deponije, s problematiko pa
seznanili širšo javnost in povedali, da v Sloveniji pravna država ne deluje in da na Ministrstvu za okolje in prostor nimajo posluha za reševanje težav prebivalstva.
Po šestih letih obratovanja deponije se Podvinčani zgražajo nad goro baliranih smeti, zgražajo pa se tudi ob dejstvu, da želi občina MO Ptuj površine za odlaganje baliranih smeti še povečati, s tem pa še dodatno poslabšati že tako neznosne življenjske pogoje.
O Stran 2
www.m,ojtisk. co-m,
offsettisk, sitotisk in vezenje Tiskaj poceni !!! (041/63 5-260)
Foto: SM
Ptuj • Podvinška iniciativa pisala ministru Erjavcu
Gajke sporne zaradi vodovarstvenega območja?
Podvinška iniciativa ne miruje. Potem ko je že kazalo, da so se prešli v defenzivo, so se ponovno oglasili. Tokrat s pismom, ki so ga konec januarja letos v zvezi s problematiko odlagališča za odpadke Gajke na Ptuju napisali ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu.
Podpisali so ga vsi člani iniciativnega odbora (ob predsedniku Aleksandru Vodi člani Janko Petrovič, Mitja Lah, Marija Voda Kajzer, Darko Gašperič, Štefan Kuhar, Marjan Novak, Slavko Petrovič, Janko Čeh, Marjan Žargi in Mihaela Pišek), dodali pa so še zapisnik zbora krajanov Podvinci, ki je bil 8. decembra lani in fotokopijo podpisov udeležencev tega zbora. V vednost sta njihovo pismo prejela tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in predsednik sveta ČS Rogoznica Ivan Šenkiš.
V pismu zahtevajo, da se skliče skupni sestanek predstavnikov MO Ptuj, članov iniciativnega odbora Podvinci, Podvinčanov, ministra za okolje in prostor ter drugih pristojnih na tem ministrstvu. Pričakujejo, da bodo odgovorni njihovi zahtevi ugodili in se na svoje oči prepričali, da deponija Gajke ni zgrajena skladno s trenutnimi standardi, ki veljajo v EU in v
Uvodnik
Sloveniji. Če skupnega srečanja ne bo, bodo jezni vaščani zaprli lokalno cesto, ki vodi do deponije, zaprli dostop do deponije, s problematiko pa seznanili širšo javnost in povedali, da v Sloveniji pravna država ne deluje in da na Ministrstvu za okolje in prostor nimajo posluha za reševanje težav prebivalstva.
Iniciativni odbor je ministru Erjavcu pismo napisal v imenu okrog 1000 prebivalcev Podvincev, kamor se v zadnjih letih naseljuje veliko mladih družin, ki iščejo mirno okolje za bivanje. V letu 2002, ko je bila sprejeta odločitev, da se bo v neposredni bližini Podvincev, v opuščeni gramoznici, zgradil regionalni center za ravnanje z odpadki CERO Gajke, je bilo s presojo vplivov na okolje zagotovljeno, da bo deponija zgrajena po najsodobnejših standardih in da ne bo imela nobenih negativnih vplivov na okolje. Žal sedaj ugotavljajo, da ni tako, deponija obratuje mimo projekta in
Ptujski se lahko skrije
Najprej moram priznati, da sem zelo velik lokalpatriot in zame, odkar sem na svetu, ni bilo boljšega, lepšega, večjega in sploh naj karnevala, kot ga imamo na Ptuju.
Letos pa, če sem poštena in resnicoljubna, moram kloniti.
Takšen karneval s povorko vred, kot nam jo zadnje čase na temo hrvaško-slovenskih mejnih in drugih odnosov pripravlja in odigrava naša vrhovna koali-cijsko-opozicijska politična oblast, ne moremo preseči, dokler smo živi. Prav neverjetno je opazovati to trumo koalicijskih kurentov v kožuhih brez zvoncev, kako skače in opleta s perjem na rogovih, zadaj jo pa z že davno odvzetimi ježevkami podi skoraj enako številna opozicija, ki je ubogim vodilnim kurentom zdaj ukradla še zvonce, in čeprav v samih dokolenkah, zvoni z njimi, da je preglasila vse drugo. Nekje vmes s svojim dolgim bičem poka in švrka vse naokoli še izvrstni pokač Zmago Plemeniti, Dimitrija so spravili pod ruso, kjer se lahko inkognito zaletava, kamor hoče, na čelo hudičkov pa se je letos postavil kar Marjan, ki špika in dela zdrahe, da je vse skupaj še bolj zanimivo. Verjetno bi nekje med etnografskimi piceki našli tudi malega Milana in skoraj staviti upam, da se med orači skriva Zoran z velikanskim nasmeškom pod še večjimi naglavnimi pentljami.
Da vse skupaj vendarle ne bi prešlo še dopustnih mej norčavosti, seveda skrbi Natova ekipa varnostnikov, ki sicer tu in tam zažuga, dejansko pa kaj prida resnega nima opraviti in se lahko mirne duše zabava. In smeje, tako kot častni gostje ogleda tega karnevala na slavnostnem piedestalu - sosedje Hrvati s Sanaderjem na čelu, ki si od neprestanega smeha že itak briše solze z lica.
Veste v čem je pravzaprav bistvena razlika med Slovenci in Hrvati? Da Slovenci iz še tako dobro namer-jene politike znamo narediti popolno bedarijo, Hrvati pa ravno obratno.
Pa lep pustni čas vam želim, z referendumom ali brez!
Simona Meznarič
Foto. Črtomir Goznik
Podvinška iniciativa pričakuje, da se bo minister za okolje in prostor odzval in da jim ne bo treba poseči po skrajnih sredstvih.
obratovalnega dovoljenja, saj ni urejena tako, kot je bilo obljubljeno, s tem pa povzroča prekomerne obremenitve okolja. Po šestih letih obratovanja deponije se Podvinčani zgražajo nad goro baliranih smeti, zgražajo pa se tudi ob dejstvu, da želi občina MO Ptuj površine za odlaganje baliranih smeti še povečati, s tem pa še dodatno poslabšati že tako neznosne življenjske pogoje.
Na deponijo v svoji bližini so vaščani pristali, ker jim je
takratni župan Miroslav Luci zagotovil, da bo MO Ptuj poskrbela za komunalno ureditev naselja Podvinci, da se bo rekonstruirala regionalna cesta skozi Podvince, uredili kanalizacija, pločnik in razsvetljava, kar bo delno prispevalo k izboljšanju bivalnih razmer na njihovem območju. Do danes ni bila izpolnjena nobena obljuba kljub nenehnemu opozarjanju podvinškega mestnega svetnika Marjana Kolariča in nekaterih drugih na omenjeno
É1É
Če bi sodili po posameznih slovenskih zunanjepolitičnih dogajanjih (in akcijah), bi lahko rekli, da so medsosedski odnosi dobri in da bo kmalu vojna.
Za takšno protislovno trditev je namreč kar nekaj razlogov, ki potrjujejo, da pri slovenskem ravnanju s sosednjimi državami (Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško) ne moremo ravno govoriti o kakšni posebej izdelani (in domišljeni) politiki, prav to pa očitno povzroča kar nekaj nesporazumov in vedno novih dilem tako doma kot pri naših partnerjih. Upal bi si trditi, da so slovenske zunanjepolitične aktivnosti pravzaprav že ves čas samostojne države (in ne glede na vladajočo pozicijo) ujetnik nekakšnega pragmatizma, zaradi katerega naj bi od časa do časa pozabljali tudi na nekatere načelne zadeve. V odnosih naj bi tako prevladovali predvsem trenutni interesi, druge pa naj bi potiskali ob stran za kakšne druge, "ugodnejše" čase.
Ko gre za medsosedske odnose, je zgovoren primer za to slovensko (ne)odzivanje na posamezne problematične (in celo nesprejemljive) poteze Italijanov, Avstrijcev in Madžarov v zvezi s slovensko manjšino pri njih in pri
problematiko. MO Ptuj je za vse njihove pripombe in predloge ostala gluha, pri tem pa se v Spuhlji, ki leži na drugi strani deponije, lahko pohvalijo z brezplačnim odvozom odpadkov, z mesečno rento za vse, ki živijo v krogu 1500 m od roba odlagališča, z novo kanalizacijo, posodobljenimi cestami, novo večnamensko dvorano z gasilskim domom, pločniki, razsvetljavo ... Pod-vinčane pa venomer zavajajo, da denarja ni, počutijo se izzi-grani in odrinjeni na družbeni rob. Tudi zato so bili prisiljeni organizirati iniciativo: 30. maja 2008 se je sešla skupina nezadovoljnih občanov in ustanovila Iniciativni odbor Podvinci, da bi lokalnim oblastem preprečili samovoljne postopke, ki delajo veliko škodo lokalnemu prebivalstvu. Na zahtevo krajanov je bil sklican zbor krajanov, ki se ga je udeležil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan s sodelavci. Vaščani so 8. decembra lani na njem povedali, da odločno nasprotujejo predvideni širitvi deponije, in sklenili, da se deponija zapre.
Lokacija deponije CERO Gajke je izrazito sporna, leži na vodovarstvenem območju Ptujskega polja, ki je bilo z uredbo določeno 4. julija 2007. Zakon o vodah v 68. členu navaja, da je na vodnem in priobalnem področju prepovedano odlaganje odpadkov. Ker tudi uredba o vodovarstvenem območju za Dravsko-Ptujsko polje navaja, da je na vseh področjih nastalega vodovarstvenega območja prepovedana gradnja objektov, ki bi služili odlaganju odpadkov ter objektov, namenjenih za zbiranje in predelavo odpadkov, so člani Iniciativnega odbora Podvin-ci mnenja, da je trenutna lokacija deponije CERO Gajke postala zelo sporna, problematična za okolje in podtalnico, problematična za širšo okolje in prebivalstvo, zato je potrebno izpeljati vse ustrezne postopke za iskanje nove, manj sporne lokacije in sprožiti postopke za zaprtje omenjene deponije, utemeljujejo spornost lokacije CERO Gaj-ke Podvinčani.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Prepiri "dobrih" sosedov
tolmačenju (in zlorabljanju) posameznih zgodovinskih dejstev ter (vsaj) do nedavnega razmeroma mirno (in dokaj nezaintere-sirano) sprejemanje hrvaške odbojnosti in nepripravljenosti za dokončno urejanje morskih obmejnih vprašanj. Vse to se je kar prevečkrat podrejalo "pomembnejšim temam" iz medsebojnih odnosov, kar nekajkrat pa se je uporabljalo tudi kot pripomoček za različne notranjepolitične igre in obračune. Vsekakor gre ravno pri tem za eno izmed najbolj problematičnih usmeritev, ki očitno tudi v novejšem času ni presežena. V zunanji politiki, v mednarodnih odnosih so posamezne zadeve, ki so (ki morajo biti) stalnica, nekakšen prepoznaven znak sleherne države in merilo njene uspešnosti - in doslednosti. Vsakršna dnevna taktiziranja in kompromisi, ki so seveda tudi nujni, naj bi bili zato tudi predvsem v funkciji upoštevanja in čim večjega spoštovanja tega. Ali povedano še bolj neposredno: če je prioritetni interes Slovenije (dokončna) ureditev celotne (tudi morske) meje s Hrvaško, mora biti temu cilju podrejeno vse. In če Hrvaška za to ne kaže naklonjenosti, enakega interesa (ali pa celo tak proces minira), potem vsekakor ne moremo govoriti o dobrih medsebojnih odnosih z njo. Prva to pa se je dogajalo doslej.
"Neurejena meja" - vsaj takšen je splošen vtis - ni posebej zanimala niti ene niti druge (slovenske oziroma hrvaške strani), postala je nekakšna rezerva za občasne politične ekshibicije (tudi začasne spore), sicer pa so se politiki objemali in imeli lepo. Zaradi tega je sedanja slovenska "odločnost" toliko bolj presenetljiva - za vse, še zlasti pa za Hrvate, ki so se nekako navadili na slovenski "pragmatizem", na slovensko "prilagajanje", da ne rečem kar nedoslednost. Zato seveda tudi ni naključje, da se mora slovenska politika ta čas ukvarjati doma in po Evropi predvsem z zatrjevanjem in dokazovanjem, da tokrat misli "zares".
"Nerešena meja s Hrvaško" pravzaprav govori bolj kot o hrvaški o (zgrešeni?) slovenski politiki, o njenih zamujenih (ali napačnih) potezah. Ob sedanji hrvaški mednarodni ofenzivi in ob siceršnji "nevednosti" in "nezainteresiranosti" Evrope o tem, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja v zvezi z mejo med Slovenijo in Hrvaško, postaja čedalje bolj očitno, kaj vse je zamudila Slovenija. In to predvsem po "zaslugi" odlaganja posameznih vprašanj (in rešitev) za "boljše" in "ustreznejše" čase. Mnoge izkušnje opozarjajo, da se v mednarodnih odnosih - kljub vsemu - ne izplača (in ne sme) molčati, ko gre za načelne (in nacionalne) interese. Četudi bi to škodilo pomembnih trenutnim interesom. Hrvati zdaj vpijejo, da se zaradi vstopanja v
Evropsko unijo ne bodo odrekli niti koščku svojega ozemlja - in tega jim nihče ne zameri, kot da bi bilo to samoumevno. Tudi mi jim ne znamo prav odgovoriti, pa bi jim morali. Saj vendar ne gre za slovensko prilaščanje njihovega ozemlja, ampak za dogovor, za odločitev in mednarodno rešitev o nečem, kar še ni ustrezno rešeno. Prav tako pa odločujoča slovenska politika ne bi smela kar tako spregledati in sprejemati tudi različnih kategoričnih izjav poslancev in drugih, češ da so posamezna slovenska območja pod hrvaško okupacijo. Čemu služijo takšne izjave? Se vlada z njimi strinja? Kdo je odgovoren za to, če je res tako, in zakaj nihče ne ukrepa? Slovenska politika mora zdaj slovensko, hrvaško in evropsko javnost predvsem prepričati, zakaj ne misli več čakati in zakaj se ji mudi z ureditvijo slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja. Upam, da ima zbranih dovolj dokazil za trditev, da Hrvaški nič več ne "zaupa", in za občutek, da hrvaške oblasti slovenskih oblasti in njihovih napovedi (in groženj) ne jemljejo dovolj resno. Seveda pa bi rad verjel, da tudi mi natančno vemo, zakaj se nam zdaj (po devetnajstih letih) nenadoma tako mudi z rešitvami, za katere smo v preteklosti tudi mi največkrat mislili, da niso urgentne.
Ali lahko po vsem, kar se je dogajalo in zgodilo, še vedno govorimo, da so odnosi med Slovenijo in Hrvaško dobri?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sobetinci • Krajani odločno proti gradnji bioplinske naprave
»Nihče nam več ne bo zasmrajal okolja!«
Krajani Sobetincev so na vročem in na trenutke celo nestrpnem zboru občanov odločno povedali, da so proti nameravani gradnji bioplinske naprave ob farmi govejih pitancev v njihovi vasi, občini Markovci pa naložili, da spremeni prostorskoureditveni načrt ter območje farme nameni za stanovanj-sko-poslovno izgradnjo.
Foto: M. Ozmec
Na dejstvo, da se zadeve ne lotevajo s prave strani, saj so bili do sedaj krajani prevečkrat izigrani, je opozoril Mirko Prelog.
Foto: M. Ozmec
Potencialni investitor Marjan Kolar in potencialni kupec Miran Vargazon sta Sobetinčanom odkrito povedala, da prihajata s čistimi nameni.
Da postavljajo svoje zahteve zelo resno, je na zboru krajanov v torek, 17. februarja, pričala polna dvorana ogorčenih vaščanov, ki jih ni zmotil snežni metež, ter številni transparenti na zidovih z napisi, ki so odražali njihovo odločno voljo. Župan Franc Kekec jim je pojasnil, da je zbor vaške skupnosti sklical na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, na katerem je v prvem delu sodelovalo tudi 22 krajanov Sobetincev, ki so svetnikom predložili peticijo z zahtevo, naj storijo vse, da do gradnje bioplinske naprave ne bo prišlo.
Med številnimi gosti so besedo najprej ponudili Emilu Žeranu z Inštituta za okolje in prostor Republike Slovenije, ki je pojasnil, da bi bila bioplinska naprava, ki je načrtovana ob hlevih govejih pitancev v Sobetincih, v skladu z vsemi zakonskimi predpisi in povsem varna do okolja in prebivalcev ob njej. Če bi farmo ponovno napolnili z govejimi pitanci, bi se njihova gnojevka v zaprtem sistemu stekala v velike zaprte rezervoarje, od tam pa v posebne zaprte fermenta-torje, kjer bi fermentirala (po domače zgnila), pri čemer bi bioplin, ki se pri tem sprošča, zbirali in ga sproti porabljali kot energent za proizvodnjo električne energije, zgnito gnojevko, ki ima bistveno manj smradu, pa bi nato lahko uporabljali kot gnojilo za njive. Posebej je poudaril, da je predelava goveje gnojevke v bioplin ekološko nesporna, saj celoten proces poteka v zaključenem krogu brez prisotnosti zraka, plinotesne pa naj bi bile tudi vse naprave in vodila.
Nismo ksenofobi, a gradnje ne dovolimo
Od domačinov se je prvi oglasil predsednik vaškega odbora Pongrac Golob in pojasnil, da živijo s to farmo
že prek 60 let. Sprva so bile v njej krave dojilje, zatem pa goveji pitanci, a tedaj je bila to ena najsodobnejših farm v Jugoslaviji. Pozneje so žal ugotovili večje konstrukcijske napake, po pripojitvi k Perutnini pa so proizvodnjo v hlevih kmalu ustavili. Na novo so farme zaživele, ko jih je odkupil zasebnik Korent, a je med vaščane prinesel samo nezadovoljstvo. Sicer jih je povabil k sodelovanju, saj so njegove bike oskrbovali s krmo in silažo, a v zadnjem letu jim zaradi ekonomskega zloma ni več plačeval, tako da naj bi bil posameznim kmetom dolžan tudi po 20.000 evrov. Zdaj so hlevi prazni, objekti pa v razpadajočem stanju in okolju nevarni, saj je ograja na več mestih uničena; s cestne strani, denimo, je možen direkten dovoz do nezaščitenih gnojnih jam, ki so globoke okoli 4 m, kar lahko povzroči katastrofo. Sobetinčani so na to občino že večkrat opozorili, vendar ta ne more ukrepati, saj ni lastnik objektov. Predlagali so celo porušitev vseh farmskih objektov in preureditev v naselitveno območje za širitev vasi.
Nameravano gradnjo bi-oplinske naprave je Golob odločno zavrnil: „Nismo kse-nofobi ali nasprotniki tujih vlagateljev, a ne bomo dovolili, da nihče ne upošteva naših
želja in opozoril, da nas podcenjujejo. Z dosedanjim lastnikom Korentom smo imeli velike težave, še sedaj jih čutimo, saj ne morejo preboleti šikaniranja in žaljivk, zaradi dolgov so odprte mnoge tožbe, ljudje se nas izogibajo, ker po vasi močno smrdi, sprehajajo se podgane; sedaj pa prihajajo k nam z nekimi predlogi drugih lastnikov in mislijo, da jim bomo prisluhnili. V Sobetincih bioplinske naprave ne želimo, saj so naša življenja vredna več kot tistih nekaj kilovatov, ki bi jih proizvedli."
Buren aplavz v dvorani je dal vedeti, da so istega mnenja tudi njegovi sovaščani.
Takega mnenja je bil tudi Marjan Horvat, ki je opozoril tudi na ekonomski smisel vlaganja, saj gojenje govejih pitancev zadnje čase ni rentabilno, češ tudi Perutnina je v Dražencih prenehala vzrejo govedi, samo čakanje na sredstva EU pa je po njegovem utopija, zato je investitorje in snovalce vprašal, ali bo načrtovana bioplinska naprava sploh ekonomična in rentabilna.
Da se zadeve očitno ne lotevajo s prave strani, je opozoril Mirko Prelog, ki je poudaril, da so vaščani polni gneva in nezaupanja, saj so bili do sedaj že večkrat izigrani. „Če želimo konstruktiven dialog, je najprej potrebno
med vaščani vzpostaviti zaupanje, sicer smo za vse, kar nam poveste, gluhi. Morda delamo veliko napako, ampak v to smo enostavno prisiljeni, saj imamo do sedaj s to farmo same slabe izkušnje!"
Da je res tako, je prepričljivo potrdila tudi vaščanka, ki se ni predstavila, a je vsa besna poudarila, da v vasi enostavno nočejo več nobenega smradu: „Po vsem, kar smo do sedaj doživeli, ker pač moramo živeti s to farmo, si končno zaslužimo mir, čist zrak in okolje. Zato nikakor ne bomo dovolili, da bi se tukaj ponovilo to, kar se dogaja v štirih bioplinskih napravah v Sloveniji, kjer domačini tarnajo zaradi smradu in drugih težav. Prepričana sem, da bi se vse to pojavilo tudi pri nas v Sobetincih, zato smo odločno proti, zaradi vsega tega res ne bi radi postali Smrdljivi Dol!"
Med tremi možnostmi najprimernejša bioplinska naprava
Skoraj pomirjujoče je deloval Miran Klinc, predstavnik kmetijske zadruge Štajersko sadje, ki je pojasnil, da so kot zadruga z lastnikom farme Korent&Korent dobro sodelovali tri leta: „Potem je žal prišlo do zloma ekonomike in pojavile so se težave ter številni dolgovi. Prek 79 kmetov iz bližnje okolice je dobavljalo krmo in silažo za goveje pitance in sodelovalo tako ali drugače. Nekaj časa je lastnik dolgove redno poravnaval, v zadnjem letu pa ne, tako da dolguje posameznim kmetom sredstva v povprečju v višini okoli 6 mesečnih plač, nekaterim več, nekaterim manj. Zaradi neplačanih dolgov smo sprožili več sodnih postopkov, ki pa se do danes še niso niti začeli. Za rešitev situacije smo predvideli tri opcije. Prva je, da bi ob ponovni vzreji pitancev zgradili bioplinsko napravo, druga, da bi objekte farme preuredili in namenili za gradbeništvo, tretja opcija pa je, da bi vse skupaj porušili."
Nato je pojasnil, da je z več vidikov najprimernejša gra-
dnja bioplinske naprave, ki naj bi veljala okoli 8 milijonov evrov, in da je zagotovo ekološko nesporna, saj v sosednji Avstriji deluje že 290 bioplin-skih naprav, pa z njimi ni nobenih težav. Ob koncu je dodal, da nihče nikogar ne sili v nekaj, česar ne želi, vendar od nečesa morajo živeti, zato je Sobetinčanom predlagal, da imenujejo nekajčlanski odbor, ki se bo lahko v njihovem imenu o vsem pogajal.
Nezaupljive Sobetinčane je poskušal pomiriti tudi eden od potencialnih investitorjev bioplinske naprave Marjan Kolar iz Logarovcev, ki je zatrdil, da vsi govedorejci niso slabi ter da oni niso krivi, da je Korent povzročil tej vasi toliko slabega. „Tudi meni in kolegu Miranu Vargazonu je Korent dolžan nekajkrat več kot vam, ker pa je njegovo premoženje vredno bistveno manj kot dolgovi, se nam je zdela najprimernejša opcija, da pridemo do njegovega lastništva, to je do te farme, ki je sicer v zelo slabem stanju. Ker ima še vsa potrebna obratovalna dovoljenja, bi vanjo spet naselili goveje pitance, da pa z gnojnico ne bi obremenjevali okolja, bi zgradili bioplinsko napravo. V lasti imam že dve podobni bio-plinski napravi, obe delujeta brez težav in sta koristni, ena bo v kratkem ogrevala rastlinjake za vzgojo orhidej. Število govedi smo pripravljeni znižati z dosedanjih 1400 na 700 govejih pitancev, za prevoz do farme pa bi izključno uporabljali cesto s farmske strani in ne tiste skozi vas So-betince."
Proti tudi lovci
in mladina
V zelo negativno naravnano razpravo krajanov se je vključil tudi krajan Zagojičev in predstavnik Lovske družine Markovci, ki je zahteval, da v razprave o tej farmi v bodoče vključijo tudi krajane sosednje vasi Zagojiči, ob tem pa poudaril, da so tudi lovci proti nameravani gradnji bi-oplinske naprave, najbolj pa jih moti, da je farma oddaljena le 25 m od lovskega doma,
kar povzroča predvsem poleti velik smrad, težave pa imajo tudi zaradi mrčesa in podgan. In tudi on je menil, da pristop od začetka dialoga o bodočih namerah s to farmo ni bi pravilen.
Na vprašanje, zakaj občina farme enostavno ne odkupi in s tem reši ves problem, je župan Franc Kekec odgovoril, da so to sicer želeli, a je zahtevana cena lastnika previsoka, saj znaša od 2,7 do 3,2 milijona evrov. To pa je nekajkrat več, kot je zanjo odštel sedanji lastnik Korent, saj naj bi jo kupil za borih 80 milijonov nekdanjih tolarjev, kar znaša le okoli 300.000 evrov.
Tudi predstavnik mlade generacije je zatrdil, da so proti gradnji bioplinske naprave tudi vsi mladi v tej vasi, saj imajo ekoloških obremenitev že čez glavo.
Predstavnik lokalne energetske agencije Janez Petek pa je razburjenim vaščanom predstavil številne možnosti, ki se ponujajo na področju pridobivanja obnovljivih virov energije, ter predvsem z dejstvom, da jih izdatno sofinancira Evropska unija, zato je ponudil svoje sodelovanje pri tem.
Da ni prišel s slabimi nameni, saj je s svojim predlogom stopil pred vaščane, je zbranim zatrdil potencialni kupec farme Miran Vargazon, ki je eden največjih upnikov sedanjega lastnika Korenta. Med drugim je povedal, da je kot največji upnik s Korentom že sklenil notarsko pogodbo o predkupni pravici za sobe-tinško farmo ter da sedaj čaka samo še na bančno odobritev sredstev, tako da od tega ne more več odstopiti. Sicer je pripravljen zmanjšati število govejih pitancev, a z ekološkega vidika bo po njegovi trditvi gradnja bioplinske naprave nujna. Odgovora na vprašanje, ali bo to dejansko storil ali ne, pa krajani niso dobili povsem jasno.
In tako se je vroča ter na čase s strani vaščanov tudi preveč nestrpna razprava končala z dvema bistvenima sklepoma vaškega odbora, ki so ga potrdili z množičnim dvigom rok in bučnim aplavzom. V prvem občino Markovci zavezujejo, da stori vse, da v Sobetincih ne bi prišlo do gradnje bioplinske naprave, v drugem pa, da občina spremeni prostorsko-ureditvene akte in območje sedanje farme namensko spremeni v območje, namenjeno izgradnji poslovnih in stanovanjskih objektov. Ali imata sklepa tudi pravno podlago, ali lahko vaški odbor določa o lastnini tretjega in ali lahko s svojimi sklepi obvezuje občino, pa so vprašanja, na katera bodo po vsej verjetnosti prav kmalu dobili pravi odgovor.
M. Ozmec
~ 7
Ormož • Pustovanje od sobote do torka
Tudi na Ormoškem bomo pustovali
Na nedavni tiskovni konferenci so Danilo Ivanuša, mag. Karmen Štumberger in Nevenka Korpič, predstavniki soorganizatorjev letošnjega ormoškega karnevala - TD Ormož in Občine Ormož - predstavili pustni program.
Foto: vki
Tradicionalni ormoški fašenski karneval so predstavili Danilo Ivanuša, mag. Karmen Štumberger in Nevenka Korpič.
V Ormožu bo karneval potekal v torek, 24. februarja, ob 14 uri, dopoldne pa bodo člani društva odeli trg v fašensko dekoracijo. Program se bo pričel ob 13. uri z nastopom tria Polet. Poskrbljeno bo za gostinsko ponudbo, brezplačno pa bodo delili čaj in krofe. Prireditveni prostor bo na Kerenčiče-vem trgu, povorka pa bo imela pot od Cvetlične po Ptujski ulici in po mestu do hotela Ormož. Cesta bo takrat zaprta za promet. Razpis za prijavo mask je bil že objavljen.
Kot je povedal predsednik TD Ormož Danilo Ivanuša, so v društvu zelo veseli, da ima občina posluh za to zabavno prireditev in pokrije tudi okrog 90 % stroškov. Lani je
Bukovci • 12.fašenk na pustni torek
Tradicionalni, letos že 12. fašenk pripravljajo na pustni torek, 24. februarja, tudi v Bukovcih. Zbor pustnih skupin bo ob 13. uri na znani lokaciji v Bukovcih, nato pa bodo v povorki krenili skozi vas.
Markovci • Fašenk na pustno soboto
Pod pokroviteljstvom Občine Markovci ter v sodelovanju z drugimi društvi pripravlja Etnografsko društvo Korant Markovci letos že 18. tradicionalno pustno prireditev Fašenk
ormoški karneval stal 5099 evrov, tudi letos načrtujejo prireditev v istem obsegu. Tudi letos bodo maske nagradili v dveh kategorijah, kot etnološke in karnevalske. Kriteriji ocenjevanja za kar-
v Markovcih.
V Markovcih so tudi letos postavili fašensko dvorano, v kateri se bodo do vključno ponedeljka vsak dan ob 19. uri pričele zabavne prireditve z različnimi glasbenimi skupinami.
Osrednja pustna povorka bo v soboto, 21. februarja, od 13. ure naprej po že ustaljenem programu. Začela se bo v Za-bovcih pred gostiščem Ambiente, nato pa bo udeležence pot vodila skozi Zabovce in Markov-ce do občinske stavbe v Markov-cih, kjer se bodo pustne skupine predstavile. Poleg izvirnih etnografskih likov pričakujejo še pustne skupine vrtca in OŠ Markovci, skupine posameznih
nevalske maske so množičnost, estetski vidik, izvirnost, vložen trud in aktualnost, pri etnoloških pa namesto aktualnosti upoštevanje kulturne dediščine, je povedala Ne-venka Korpič. V zadnjih letih
vaških skupnosti in okoliških krajev, iz Kostanjevice in Kanala ob Soči ter z italijanske Sardinije. Zaključek povorke bo v šotoru s pogostitvijo in nagrajevanjem najizvirnejših pustnih skupin oz. maškar ter z zabavo z živo glasbo.
Majšperk • V soboto tradicionalna pustna povorka
Osnovna šola Majšperk, otroci in zaposleni v šoli in vrtcu pripravljajo to soboto, 21. februarja, ob 14. uri tradicionalno pustno povorko, ki bo potekala z Brega do Osnovne šole Maj-šperk. Po predstavitvi mask bo
si v društvu prizadevajo, da bi povečali število etnoloških skupin.
Tudi letos na karnevalu pričakujejo okrog 25 skupin in upajo, da odziv zaradi šolskih počitnic ne bo manjši.
Iz Mladinskega centra Ormož so sporočili, da pripravljajo v soboto ob 13. uri v novi restavraciji hotela Ormož tradicionalno priljubljeno otroško pustno rajanje. Poskrbeli pa so tudi za pu-stovanje za najstnike, ki bo potekalo sočasno v Vinoteki hotela Ormož. Prirejajo ga Ana, Sergeja, Anja in Larisa.
V sosednjih občinah bodo pustovali že v soboto. Pri Sv. Tomažu se bo povorka, ki jo organizira domače TD, pričela ob 13. uri, pustovanje v Središču ob Dravi pa je že nekaj let v soboto ob 14. uri.
vki
pogostitev vseh nastopajočih in pustno rajanje v gasilskem domu Majšperk. Najizvirnejša skupina bo nagrajena.
Cirkovce • 17. fašenk s kronanjem pustnega carja
Pod pokroviteljstvom Občine Kidričevo bo tradicionalni, letos že 17. fašenk po cirkovško tudi letos potekal na pustni torek, 24. februarja. Pustna prireditev se bo pričela z zbiranjem pustnih skupin in posameznih mask pred cirkovško pošto ob 14.30, okoli 15. ure pa bodo nato v povorki krenili skozi vas do nove večnamenske dvorane, kjer bo nato osrednji del s proglasitvijo novega pustnega carja. Tega bo letos okronala lanska pustna carica Zdravka Kermat, sicer podpredsednica Turističnega društva občine Kidričevo, prve tri najboljše skupine čakajo prikupne nagrade, poskrbeli pa bodo tudi za pustno zabavo s pokopom pusta.
-OM
Spodnje Podravje • Fašenki na Ptujskem
Pust v vsako občino
Organizatorji pustnih prireditev so tudi letos po naših občinah pripravili številna pustovanja ali fašenke - nekateri eno-, drugi večdnevne.
Tudi letos bo fašenska povorka potekala od Zabovcev do Markovcev.
Od tod in tam
Strelci • Biserna poroka zakoncev Bezjak
V občini Markovci je bilo v prvih dveh mesecih novega leta več zlatih porok, 14. februarja, na valentinovo, pa je imel župan Franc Kekec še eno prijetno nalogo: po 60 letih zakona je za biseroporočenca razglasil zakonca Janeza in Ivano Bezjak iz Strelcev. Biserni ženin Janez ima za seboj 82, biserna nevesta Ivana pa 80 pomladi. Bezjakova sta zakonsko zvezo sklenila 15. januarja 1949 na Ptuju. Dom in družino sta si ustvarila v Strelcih. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok: Slavica, Marjan, Janko, Vlado, Viktor, Ivanka in Kristina, ki ji žal ni bilo dano, da bi se veselila jubileja staršev. Sicer pa sta biseroporočenca danes že ponosna stara starša 19 vnukom in vnukinjam ter 17pravnukom inpravnukinjam.
Biserni ženin Janez je kruh za družino služil kot delavec. Bil je izučen pletar, 22 let je delal tudi čez mejo, v Avstriji. Biserna nevesta Ivana pa je kot gospodinja skrbela za dom in družino. Zakonca Bezjak sta biserno poroko proslavila v družbi svojih najbližjih, njuni priči sta bila vnukinja Tanja Bezjak in vnuk Danijel Zgeč. Na fotografiji sta biseroporo-čenca v družbi prič ter otrok, ob jubileju pa jima seveda čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika!
MZ
Ločič • Zlatoporočenca Tašner
V začetku februarja sta zlato poroko proslavljala Alojz in Marija Tašner iz Ločiča 25 v Trnoski vasi. Zlati ženin Alojz seje rodil 17. 6. 1931, zlata nevesta Marija pa 21.12.1934. Poročila sta se 2. februarja 1959. Alojz je nekaj časa delal v tujini, po vrnitvi v domovino pa nadaljeval z delom na domači kmetiji, Marija pa je ves čas pridno skrbela za dom in družino. V zakonu sta se jima rodila sinova Stanko in Milan, sedaj pa ju razveseljuje 5 vnukov.
Zlatoporočencema iskrene čestitke tudi iz uredništva Štajerskega tednika.
Ur
Dornava • Zlatoporočenca Frajnkovič
V soboto, 7. februarja, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zakonca Marija in Alojz Frajnkovič iz Dornave in si obljubila »zlati da«. Zakonca Frajnkovič je za zlatoporočenca razglasil dornavski župan Rajko Janžekovič, cerkveni del zlate poroke pa je bil v cerkvi svete Doroteje v Dornavi, Mariji in Alojzu Frajnko-viču sta se v zakonu rodila sin in hči, danes pa ju razveseljujejo trije vnuki: Eva, Tomaž in Anja, Zlati ženin Alojz je vsakdanji kruh za družino kar 30 let služil v tujini, zlata nevesta Marija pa je skrbela za dom in družino.
Zlatoporočencema ob jubileju izrekamo čestitke tudi iz našega uredništva!
MZ
Foto: MZ
Foto: Laura
Foto: Laura
Videm • Vroča seja občinskega sveta - I. del
Kako jih je poslušal Stanislav Napast
Videmski svetniki so se na zadnji seji obnašali približno tako kot vreme: v torek zvečer so namreč v sejni sobi ustvarili prav takšen metež, kot je divjal zunaj, le da je bil v dvorani besedni, zunaj pa snežni.
Tarča kritike je bila tokrat Skupna občinska uprava (SOU), nato pa jih je posebej skupil še Stanislav Napast. Razlog za jezo in nezadovoljstvo lepega števila svetnikov (nekateri se itak ne zjezijo nikoli, zelo redko pa sploh kakšno rečejo) je bilo sprejemanje sprememb in dopolnitev odloka o SOU. Župan Friderik Bračič je sicer predlagal, da naj bi spremenjen odlok potrdili po hitrem postopku, a je s tem le prilil olja na ogenj.
Najprej se je oglasil Boris Novak z ugotovitvijo, da je postopek sprejemanja sprememb odloka obrnjen na glavo, da se zakonska določila sploh ne upoštevajo in da so občinski sveti „post festum" prisiljeni sprejemati in potrjevati nekaj, o čemer prej sploh niso mogli razpravljati. Pridružil se mu je Franc Kir-biš starejši, ki ga je zanimalo, koliko ljudi je sploh zaposlenih v SOU, kakšna je nadaljnja politika zaposlovanja, kako občine sploh lahko vplivajo na to politiko ipd.
Plačujejo prostorsko planiranje - plan pa ni potrjen
Nato se je spet oglasil Novak in zahteval, naj se pripravi neke vrste bilanca, koliko ima občina Videm sploh koristi od SOU, oziroma koliko so, če sploh kaj, prihranili na račun nalog, ki jih za občino opravlja SOU: „Mislim, da nismo edina občina, ki je razočarana nad delom oziroma rezultati dela SOU. Najbolj in zelo upravičeno pa smo razočarani nad prostorskim planiranjem!"
S tem stavkom pa je Novak dregnil v osje gnezdo in naslednji skoraj polni dve uri seje sta se izgubili na točki razčiščevanja z nemalo hudih besed, kdo in zakaj je kriv, da Videm še vedno nima sprejetega in potrjenega prostorskega plana.
Prvi je eksplodiral „haloški" svetnik Janez Baniček: „Veste kaj, nič več ne verjamem ne SOU, ne Napastu! V Halozah ni možno graditi! Osebno poznam človeka, ki bi rad gradil na osnovi že dane hišne številke, vlogo je podal pred šestimi leti, pa ne more! Sredi njiv, v Lovrencu na Dravskem polju, vsi vemo, kje točno, pa sta v zadnjih dveh letih zrasli dve novogradnji! Pa kdo se dela norca iz nas? Tu nekaj močno smrdi! Sredi najboljše kmetijske zemlje se lahko gradi, v Halozah pa ne?!"
Župan Bračič na te obtožbe ni mogel imeti pojasnila, na srečo pa sta prav v trenutkih jeznega izbruha v sejno sobo
vstopila Stanislav Napast in Alenka Korpar. Temperatura se je v nekaj sekundah ohladila, a ne za dolgo. Potem ko je Korparjeva odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s spremembami in dopolnitvami odloka o SOU, je boleči žulj še vedno nesprejetega prostorskega plana občine (OPN) elegantno ponovno odprl Franc Stopajnik z vprašanjem, kako občine plačujejo delo skupne uprave, če pa ni bilo narejeno, kot recimo OPN: „Roki za prostorski plan so že petkrat mimo, pa ga še vedno nimamo potrjenega, čeprav naša občina vsako leto plačuje tudi to uslugo?!"
Napast: Krivo je kmetijsko ministrstvo
Na vrsto za odgovor je prišel Stanislav Napast, ki je najprej povedal, da za občino Videm tečeta dva postopka: prvi se nanaša na spremembe in dopolnitve prostorskega plana, ki je že nekaj mesecev v zaključni fazi, a se z nje nikakor ne premakne, ker se ne morejo uskladiti s kmetijskim ministrstvom glede industrijske cone: „Za potrditev sprememb tega plana potrebujemo preko 30 soglasij, zatika pa se pri coni, kot sem omenil. Sicer bi lahko sprejeli plan brez cone, ampak to bi bil za občino velik minus. Druga zadeva je občinski prostorski načrt (OPN), ki sta ga doslej v državi sprejeli le dve občini, ampak nepopolnega. Tudi glede tega je največja zavora kmetijsko ministrstvo, ki svojih mnenj ne daje v zakonskem roku enega meseca, ampak čakamo tudi po tri ali štiri mesece. Vmes se spreminja zakonodaja, zadnja sprememba je bila še novembra 2008!
Stanislav Napast, ki je še vedno glavni „promotor" izdelave občinskih prostorskih načrtov, je bil na zadnji seji deležen hude kritike videmskih svetnikov, zakaj še ni potrjen občinski prostorski načrt in zakaj ljudje že leta in leta ne morejo graditi.
Kakorkoli, OPN bi se zdaj po zadnjih informacijah morali sprejeti do konca tega leta. So pa zaradi tega zavlačevanja nezadovoljne prav vse občine. Glede nove zakonodaje pa moram povedati, da bo razpršena gradnja, ki je značilna tudi za Videm, praktično prepovedana in zelo težko bo najti dobre argumente, da bi jo vsaj deloma lahko še izvajali. Res pa je, da je bil zadnji prostorski načrt za občine sprejet leta 2004 in od takrat vse miruje."
Na to razlago se je takoj odzval Kirbiš st., da zakaj pa pardonirajo zamujanje kmetijskega ministrstva, saj če se ne držijo zakonskih rokov, potem se pač zadeva izpelje naprej mimo njihovega mnenja, pa naj bo pozitivno ali negativno, toda Napast je povedal, da žal na to nimajo vpliva in da direktorat na okoljskem ministrstvu pač čaka na njihovo mnenje ne glede na zakonsko določene rok:
„Kot vidite, je glavna zavora za sprejetje planov kmetijsko ministrstvo. Zdaj je težava še v tem, da so si izmislili, da je potrebno vso kmetijsko zemljo, ki se predvidi za pozidavo, zamenjati oz. nadomestiti s kmetijskimi zemljišči izven kmetijske rabe. Kje pa naj potem to nadomestimo oz. taka zemljišča najdemo? Kaj naj se naredijo izseki gozdov v Halozah, saj v nižinah take zemlje ni več?!"
Banička obširna razlaga ni pomirila: „Nisem zadovoljen z nobenim odgovorom! Naša občina vam je naročila izvesti določeno delo že pred desetimi leti, vsako leto plačamo to uslugo izdelave plana, rezultata pa ni! Osebno me zanimajo Haloze in želim pojasnilo, zakaj človek, ki ima hišno številko, ki bi želel graditi na osnovi nekoč že stoječe hiše, tega že šest let ne more? Sredi polja, v Lovrencu, pa sta se zgradili dve hiši? To pojasnite! In čisto brez pomena je,
Najglasnejši na tokratni seji je bil „haloški" svetnik Janez Baniček, pa tudi Brane Orlač (desno), ki ga je zanimalo, zakaj se je sredi polj lahko gradilo, v Halozah pa se ne sme, in kdaj bo sploh sprejet občinski prostorski načrt, ki ga čakajo že od leta 2004.
da v Halozah sploh še gradimo ceste in šole, če ljudje ne smejo graditi, saj se bodo itak vsi izselili. In še me zanima, koliko so resnične informacije, da tudi letos ne bo prišlo do potrditev OPN?!"
Napast konkretnega odgovora za primer graditelja na osnovi hišne številke ni vedel; ugibal je, ali morda ne gre za že pretečeno hišno številko, glede dveh novogradenj sredi polj pa je priznal: „Tam je šlo pa za napako, saj veste, tam je bila gramoznica ... "
To šele je razkurilo Banič-ka: „A tako, napaka?! To je napaka?! Zakaj pa potem ni takšnih 'napak' še za Haloze?!"
Besedo je potem prevzel Brane Orlač, prav tako svetnik s haloškega konca, ki ga je zanimalo, kako rešiti črno-gradnje v Halozah, saj jih je še zmeraj ogromno. Napast mu je povedal, da vsakemu imetniku črnogradnje glede na individualne kriterije povedo, kakšne so možnosti legalizacije, da pa pač zaenkrat nikomur ne bodo vnaprej določili, da objekta ne bo mogel legalizirati, čeprav se zna marsikomu zgoditi prav to.
Anton Zemljak je k tej problematiki navrgel, da je naša državna politika hudo kon-tradiktorna, saj po eni strani daje denar za opuščanje in krčenje vinogradov, po drugi strani pa ne more dati niti brezplačnega soglasja za gradnjo ...
Franc Stopajnik je po debati, ki ji ni bilo videti konca in tudi ne rešitve, predlagal, da naj se vsa zadeva že javno obelodani, naj se skliče javna problemska konferenca, kamor naj se povabi predstavnike vseh ministrstev, in naj se javno natančno pove kako in kaj in da so glavni zaviralec razvoja in sprejetja planov kmetijsko ministrstvo. S tem se je Napast povsem strinjal.
Povedal pa je še, da so spet težave z videmsko obrtno cono, saj da omenjeno ministrstvo ne da soglasja niti k precej zmanjšani površini kljub več variantnim predlogom, ki so ji že pripravili.
Kako stornirati sklep o negiranju sklepa o hitri cesti
Potem je župan spet posegel v vročo razpravo s predlogom, da naj že glasujejo za spremembo odloka o SOU, a je naletel na „zaprta vrata"; svetniki so dali vedeti, da ga po hitrem postopku niti približno ne bodo sprejeli, za glasovanje o zgolj osnutku pa so si vzeli pet minut odmora.
Drugi del seje se je nato začel z Napastovo razlago sklepa, ki so ga videmski svetniki na pobudo svetniške skupine SDS ter zbranih 400 podpisov krajanov sprejeli pred časom in s katerim so izničili sklep o južni trasi hitre ceste iz leta 1996. Napast je gladko pojasnil, da je ta sklep popolnoma brezpredmeten; če bi že hoteli spremembo trase, potem bi morali sprožiti postopek za spremembo občinskega prostorskega načrta, to pa spet ne bi bistveno spremenilo zadeve, saj je načrtovanje poteka državnih cest v rokah države že od leta 2000 in občine k trasam lahko dajejo le mnenje. Povedal pa je še, da tudi če bi občina zdaj dala negativno mnenje k južni varianti hitre ceste, to nikakor ne bi bilo upoštevano, ker so roki za podajanje mnenj že davno mimo...
Andreja Rožmana, ki je najglasneje in najbolj bojevito zagovarjal spremembo trase, na seji ni bilo, zato tudi kakega nasprotnega mnenja Na-pastovi razlagi ni bilo slišati. Stanko Simonič je le v zelo opravičljivem tonu povedal, da so pač tisti sklep predlagali zaradi 400 podpisov ljudi, ki nočejo hitre ceste skozi Šturmovec: „Njihovo željo smo potem pač upoštevali z glasovanjem za sklep, ampak če je to zdaj neveljavno, če s tem sklepom ne moremo doseči nič, potem pač naj obvelja stari sklep."
Potem so svetniki složno kar nekaj časa izumljali, kaj naj zdaj počnejo s sklepom o preklicu sklepa iz leta 1996, če je ta sprejet, ampak vseeno ničeln po vsebinski plati. Na koncu so se zedinili, da bodo glasovali za preklic zadnjega sklepa in s tem ohranili veljavnost prvega sklepa (1996), da bo zadoščeno pravnim zadevam. To so tudi naredili, z izjemo poslanske skupine SDS, ki se je za čas glasovanja umaknila iz dvorane.
Foto: SM
Foto: SM
Periferija tudi v krizi ostaja periferija
V Park hotelu na Ptuju je 16. februarja potekalo letošnje drugo delovno srečanje Manager kluba Ptuj. Udeležili so se ga trije poslanci državnega zbora: Franc Pukšič, Bogdan Čepič in Dejan Levanič, Vili Trofenik se je opravičil, Branko Marinič pa se ni odzval, je povedal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar.
Ptuj • Srečanje članov Manager kluba s poslanci državnega zbora
Foto: Črtomir Goznik
Drugega delovnega srečanja Manager kluba Ptuj so se udeležili trije od petih vabljenih poslancev (od leve): Franc Pukšič, Bogdan Čepič in Dejan Levanič. Pogovor je usmerjal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar (desno).
V pogovoru so člani Manager kluba Ptuj več izvedeli, kako dela državni zbor, kako se je mogoče aktivno vključiti v sprejemanje določene zakonodaje, ki je še posebej zanimiva za podjetnike in gospodarstvo oziroma za celotno družbeno sfero, da bo razvoj tekel v pravi smeri. Bistveno je poznati plan vlade, saj ko se zakonodaja pripravlja, se tudi da največ narediti. Poslanci so predstavili tudi svoje delo v posameznih odborih in komisijah državnega zbora ter dosedanje izkušnje pri delu v državnem zboru. Bogdan Čepič in Dejan Levanič sta novinca v državnem zboru, Franc Pukšič pa pravi veteran, saj je v državnem zboru že četrti mandat. V DZ globalno gledano stanje ni dobro, tempo dela diktira recesija.
»Časi so taki, da so se nekateri že poskrili v brloge in se brigajo samo še za svojo rit, zdaj bi ob prošnji za kredit želeli še tvoje gate, naenkrat svojih komitentov ne poznajo več. Še ne tako dolgo so mi ponujali milijone, zdaj pa ne morem dobiti niti 300 tisoč evrov kredita,« je bil slikovit v opisovanju razmer Franc Gojčič, ki ima zaposlenih sto ljudi. Vse, kar se dogaja, se dogaja v Ljubljani, na periferiji nič, kljub temu da bi banke že morale dajati kredite, pri čemer je potrebno vedeti tudi, da prevozniška dejavnost v Sloveniji ustvarja več kot 10 odstotkov BDP. Država in lokalne skupnosti bi morale dati več za investicijski ciklus, je še prepričan.
Kriza še ni pokazala celega obraza, kmalu se bo pokazalo, da tudi subvencije za 36-urni delovni čas niso prava rešitev. Banke skrivajo nekatere stvari, da ne bi izgubile zaupanja, je dejal Vilko Pešec. Miran Meško je prepričan, da morajo imeti banke za vse enotne kriterije, ne morejo eni kriteriji veljati za prestolnico, drugi za periferijo.
Simona Kašman je povedala, da so vsi razpisi države oziroma ministrstev ustavljeni. V MO Ptuj oddajajo lahko le tista dela, ki so jih na pogodbe pridobili v začetku lanskega leta. Pri razpisovanju del pa imajo probleme, ker podjetja, ki se prijavljajo za večje investicije, ne morejo dobiti bančnih garancij, te pa so po zakonu o javnem naročanju nujne.
Dr. Oto Težak, direktor Revivisa, je opozoril na problem, da so denar za razvoj visokošolskih programov
pobrale univerze. Lokalna skupnost je naredila vse, kar je v njeni moči, da bi na Ptuj pripeljali tudi redni študij, od aprila 2008 je vloga na svetu za visoko šolstvo, pa se ni še nič zgodilo. Tudi v tem se vidi, kaj pomeni periferija.
Branko Kumer, direktor Šolskega centra, je že 25 let v šolstvu in ve, da če si sami ne bomo naredili visokošolskega programa, ga drugi za nas ne bodo. Še večja kot finančna in gospodarska kriza pa je miselna kriza. V teh kriznih časih bodo heroji vsi tisti, ki si bodo upali dati delo brez bančnih garancij.
Banke še vedno niso odprle pipice
Mag. Vlasta Stojak je poslancem predlagala, da pospešijo nekatere aktivnosti in dosežejo nekatere spremembe. Stroka je v zadnjih letih dala kar nekaj predlogov, kako aktivneje in učinkoviteje delati z brezposelnimi. Kriza je prehitela zastareli zakon, kljub denarju imajo zavezane roke, saj ljudi, ki so izgubili službo, na noben način ne morejo takoj vključiti v izobraževanje. To lahko naredijo šele po dvanajstih mesecih brezposelnosti. To leto je potrebno izkoristiti in doseči, da se bodo ljudje čim hitreje lahko vključevali v izobraževanje. V enem mesecu so v evidenco brezposelnih vpisali več kot 500 ljudi.
Drago Štrafela je prav tako eden od podjetnikov, ki imajo težave z bančnim kreditiranjem: že od aprila lani čaka na bančno podporo, da bi lahko začel projekt optike na Ptuju, vreden deset milijonov evrov. Že od takrat ni več normalnega kreditiranja. Tudi pri logističnih centrih, o katerih je pred kratkim na
Ptuju govoril minister za promet dr. Patrick Vlačič, ni tako, kot bi moralo biti. Omenil je primer Vidma, ki je že drugič pogorel s tem projektom. Na realizacijo čaka še več njihovih projektov. Drago Štrafela je prepričan, da bi bil projekt univerzijade tudi za Spodnje Podravje izredno pomemben, ta investicijski potencial bi bil v teh časih zelo dobrodošel, prav tako pa tudi projekt Evropske kulturne prestolnice 2012. Po grobih ocenah bi se v okviru obeh projektov v tem prostoru v teh letih obrnilo med 500 in 600 milijoni evrov.
Bogdan Čepič, poslanec z mariborskega območja, je prav tako prepričan, da gre za projekt izjemne priložnosti in da objektov v okviru projekta ne bodo gradili za univerzijado, temveč za razvoj tega območja. Res pa je, da se s projekti zamuja, da ni investicijskih projektov, nihče pa v tem trenutku še ni
rekel, da univerzijade ne bo. Skrajni čas je, da župana občin Maribor in Ptuj čimprej sedeta skupaj, saj bi priložnost v tem projektu lahko iskal tudi Ptuj; zdaj ni v univer-zijadi udeležen z nobenim projektom, je opomnil Miran Meško in omenil, da ima Ptuj za razliko od Maribora v predalih veliko projektov.
Franc Pukšič je bil prepričan, da so banke že odprle svoje pipice, sicer pa tudi v njegovi občini Destrnik še ne morejo pričeti projekta Term, vrednega 50 milijonov evrov.
Da mlini v tem času prepočasi meljejo na vseh področjih, je prepričan tudi Peter Gabrovec; zalog skorajda ni več, junija bo počilo. Občine nimajo nobene vizije o tem, kaj se bo v tem letu delalo na področju infrastrukture, je ugotovil, ko jih je pred kratkim obiskal. Vprašuje pa se, kaj bodo delali mali.
Za novo
pozicioniranje Ptuja
Čim prej bo potrebno soočiti bančnike, podjetnike in državo oziroma ministrstva, ker zadeve očitno na terenu niso takšne, kot jih skušajo prikazati nekateri na vrhu oziroma v središču države.
Potrebno bo stopiti skupaj, narediti vse, da na ministrstvih, še posebej pa na ministrstvu za promet, vidijo prioritete tega območja. Tako so prepričani, da mora drugi železniški tir iti čez Slovenijo in tudi čez Ptuj, čeprav je že slišati, da bo obšel ne le Ptuj, ampak celotno državo.
Kaj se dogaja s pokrajinsko zakonodajo, je zanimalo Jurija Šarmana. Dejan Le-vanič je odgovoril, da ima vlada v planu, da se ta izpelje v tem mandatu, če bo prišlo do konsenza. Projekt je oživljen in bo šel v javno razpravo. Franc Pukšič je spomnil, da je bil ta projekt enkrat že usklajen: »Moj glas bo vedno za regionalizacijo, če pa bo kakorkoli okrnjen, pa se ne bom strinjal.«
V tem trenutku se naj ne bi še govorilo o številu pokrajin, temveč le o vsebini, ker je samo ta pomembna, pravi Levanič. Projekt pokrajinske zakonodaje tudi v novem mandatu ostaja projekt prestiža, negativne posledice pa nosimo vsi.
Vse ideje in predlogi, ki prihajajo iz lokalnega okolja, so za poslance dobrodošli, zato je potrebno takšna in podobna srečanja organizirati čim pogosteje ter lokalno okolje povezati z nacionalnim, je poudaril Levanič. Kontekst Ptuja kot regijskega središča pa je po njegovem potrebno širše zastaviti. Potrebno je le več lobiranja, je
bil prepričan Vilko Pešec, to pa je vloga poslancev. Celje je na primer v zadnjih dveh letih mimo plana dobilo dva izvoza z avtoceste.
Branko Bezeljak skrbi, da se v razpravah o vseh krizah pozablja na ljudi, premalo se razmišlja o mladih, ki so v teh kriznih časih še posebej na udaru, ker nimajo perspektive, in o pomenu preventivnega dela. Petnajst let se na Ptuju že pogovarjamo o tem, da bi polovica Ptuja lahko živela od trženja s kulturno dediščino, zdaj pa se še vedno ukvarjamo s tem, da nimamo niti tabel ob avtocesti.
Za preventivno delovanje med mladimi se je zavzela tudi direktorica Lekarn Ptuj
Darja Potočnik Benčič.
Droga čedalje bolj ogroža mlade, to zaznava tudi pri svojem delu, zlasti še v dežurstvu, ko vedno več mladih prihaja po brezplačne igle. Znanje in izkušnje, da bi lahko pomagali, imajo v Lekarnah in še marsikje drugje. To je potencial, ki bi ga morali angažirati.
Dr. Aleš Gačnik je prepričan o nujnost novega po-zicioniranja Ptuja v slovenski zavesti, kar je pomembno za vse sektorje gospodarstva, to naj bo naloga poslancev in vseh članov Manager kluba Ptuj. Ptuja v tem trenutku ni nikjer: ne na letališčih, ne v centru, ne na avtocestah.
V prejšnji vladi je bilo na položajih veliko Ptujčanov, zdaj jih ni več, je na glas razmišljal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar. Za to območje pa bi bilo še kako pomembno, da bi v katerem od ministrstev imeli vsaj referenta za investicije.
Rajko Fajt, državni svetnik s Ptujskega, je povedal, da je pobudo za spremembo zakona mogoče vložiti tudi preko državnega sveta. Podvomil pa je v to, da je kadro-vsko-akreditacijski svet tisti pravi organ, ki bo odločal o imenovanjih ravnateljev.
Ker sta bila tako poslovni kot poslanski del udeležencev zadovoljna s prvim srečanjem, so sklenili, da se bodo v prihodnje srečevali pogosteje. To zahtevajo tudi trenutne razmere, finančna in gospodarska kriza, ki bo šele v prihodnjih mesecih pokazala pravi obraz. Kazalo pa bi se povezati tudi s pomurskimi poslanci. Ptujski podjetniki in gospodarstveniki ocenjujejo, da nas najhuje čaka v maju in juniju, če ne bo v kratkem prišlo do nekih konkretnejših ukrepov in do oživljanja gospodarskih aktivnosti.
Foto: Črtomir Goznik
Franc Gojčič (prvi z leve): »Še lani so bančniki ponujali milijone, zdaj pa za veliko manj denarja zahtevajo še gate.«
Ormož • Druga javna tribuna Zares
O načrtih železnice
Občinski odbor stranke Zares Ormož je v februarju pripravil 2. javno tribuno in jo namenil predstavitvi državnega prostorskega načrta rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge Pragersko-Hodoš na območju občine Ormož. Tribuna je vodil Stanko Podgorelec, predsednik OO Zares Ormož.
Državni načrt je predstavil mag. Dejan Jurko-vič, vodja sektorja investicij na Direkciji RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, ki je investitor rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge Pragersko-Hodoš. Osnovni namen je elektrificiranje in obnova obstoječe proge, da se poveča hitrost. Sprejetje državnega načrta je predvideno za april, tako da je čas za pripombe potekel. Zato je bila predstavitev bolj informativna.
Kot je povedal mag. Jurko-vič, je na 109 kilometrih proge med Pragerskim in Hodošem predvidenih 5 večjih rekonstrukcij. Prva je takoj za Ptujem, druga med Veliko Nedeljo in Ormožem (premaknitev proge med Dravo in podpornimi zidovi), tretji
odsek je v Pavlovcih in je največji gradbeni poseg na progi, naslednji je v Ivanjkovcih (pod osnovno šolo se proga za nekaj metrov premakne proti glavni cesti) in zadnji pred Hodošem (zgrajen bo še en tir in izvennivojski dostop do peronov). Rekonstrukcija popravlja grehe iz preteklosti, z elektrifikacijo pa se bodo zmanjšali vplivi hrupa na okolje. Izvedena je bila študija preobremenitve s hrupom in na tej podlagi se bo na 33 mestih zgradilo za 15 kilometrov protihrupnih ograj, na 153 objektih pa bo izvedena pasivna protihrupna zaščita (menjava oken).
V projekt so vključeni tudi vsi prehodi. V končni fazi bodo vsi nivojski prehodi na nek način zavarovani - ali z zapornicami ali bo izgrajeno izvennivojsko križanje ali pa jih bodo po zgraditvi povezo-
valnih cest ukinili. To je bila tudi najbolj pereča tema na preteklih javnih razgrnitvah. Na odseku Pragersko-Ormož bo na koncu 11 izvennivoj-skih križanj, 14 zavarovanih nivojskih prehodov, 18 ni-vojskih prehodov pa bodo po zgraditvi povezovalnih cest ukinili. Na odseku Or-mož-Hodoš bo na koncu 13 izvennivojskih prehodov, 25 zavarovanih nivojskih križanj in 36 ukinitev. Za dosego zastavljenega bo na celotni trasi potrebno porušiti 26 objektov.
Čas za pripombe je potekel
Edina resnejša debata na javni tribuni se je zapletla okrog nove nadomestne ceste, ki vodi po industrijski cesti mimo TSO, s predvidenim podvozom, na katerega
se priključi državna cesta. Kot je povedal mag. Jurkovič, rešitev v prvi fazi omogoča preusmeritev tovornjakov iz gramoznice po industrijski cesti na obvoznico. Videl je veliko priložnost za Občino Ormož, da tukaj uresniči svoje zamisli v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, saj zbranim potek ceste ni bil najbolj všeč; poteka namreč povprek po kmetijskih zemljiščih. Mag. Jurkovič je opozoril, da gre za območje Nature 2000, da pa bi morda občini lahko uspelo s svojim planom umestiti cesto ob progo.
Zbrani so opozorili tudi, da je podvoz slaba rešitev, saj je območje znano po visokem nivoju podtalnice. Opozorili so na dimenzije kmetijskih strojev in intervencijskih vozil, ki jih je treba upoštevati pri gradnji nad- in podvozov.
Mag. Dejan Jurkovič je predstavil državni prostorski načrt rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge Pragersko-Hodoš na območju občine Ormož.
Skrb zbranih, češ da naj bi bile nadomestne ceste v makadamski izvedbi, je mag. Jurkovič zavrnil in zagotovil, da je predpisano, da morajo biti vsaj v taki izvedbi, kot je cesta, ki jo nadomeščajo.
Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko bili razpisi za te odseke objavljeni konec 2010. Že letos pa bodo na progi Ptuj-Mekotjnak v dolžini 23, 5 kilometrov rekonstruirali tiste odseke, ki niso vključeni v prejšnji projekt. Prenovili bodo spodnji in zgornji ustroj proge, vgradili močnejše tirnice in betonske pragove, s čimer se bodo zmanjšale vibracije in s tem hrup. Dela bodo potekala predvsem čez vikend, proga pa bo delno
tudi zaprta in bodo potnike vozili z avtobusi.
Na javni tribuni je bil prisoten tudi podpredsednik Zares Peter J. Česnik, ki je imel precej konstruktivnih predlogov. Še posebej je apeliral na zbrane, naj razmislijo, da bodo električne kompozicije zelo tihe, vlaki pa bodo dosegali visoke hitrosti, kar se mu je zdelo še posebej nevarno v Ivanjkovcih. Spodbudil jih je, naj na občinskem nivoju dosežejo, da bodo imeli otroci urejeno pešpot in da bodo zapornice izvedene tako tesno, da otroci ne bodo mogli hoditi čez progo, ko bodo spuščene.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • S tiskovne konference o plazovih
Z geološko karto do večje varnosti
Na tiskovni konferenci, ki je bila 11. februarja v Mestni hiši na Ptuju, so podali informacije o plazovih, ki ogrožajo javno infrastrukturo in individualne objekte, stanovanjske hiše in gospodarska poslopja v Maistrovi ulici, Krčevini pri Vurbergu in v Orešju. K sodelovanju so povabili stroko, da bi dobili podatke o tem, za kakšno strukturo plazov gre, in da bodo v bodoče znali ljudem svetovati, kaj narediti, katere tehnične in tehnološke ukrepe bo potrebno v bodoče storiti za to, da bodo rešili osebno premoženje ter del javnih površin, cest, vodovodov in druge infrastrukture na prizadetih območjih, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MO Ptuj je te dni prejela zanimivo ponudbo Geološkega inštituta Slovenije, ki lokalnim skupnostim predlaga, da bi v nekaj letih poskušali priti do celovitih raziskav terena, da bi lahko naredili geološko karto in na tej podlagi ljudem v bodoče znali svetovati, ali je na neki lokaciji smiselno graditi ali ne.
Župan ob najnovejših naravnih nesrečah pravi, da gre za tripartitno krivdo. Lokalna skupnost je ob sprejemanju prostorskih dokumentov v bistvu neke vrste poštni nabiralnik, na občinah se zbirajo pobude in predlogi ljudi, ki želijo spreminjati namembnost zemljišč iz kmetijskih v gradbena, celoten postopek sprememb vodijo resorna ministrstva in vlada, na koncu, ko je akt in dokument sprejet, pa se z izdajo gradbenega dovoljenja vključi Upravna enota. V tem trikotniku prihaja do strokovnih napak in pomanjkljivosti. Če bi predhodno izvedli raziskave terena, sondiranja, bi ljudem znali pravilno sve-
tovati že prej. Zagotovo pa k vsemu dogajanju prispevajo tudi številni dosedanji nespametni posegi v naravo, ki bodo zagotovo še terjali velik davek. Da bi bilo škode v bodoče čim manj, se je na te dogodke potrebno pripraviti. MO Ptuj bo poskušala
vključiti čim več stroke, ki bo znala ljudem svetovati, kako se obnašati pri prostorskem planiranju in uporabi prostora. Upati je tudi, da bo temu sledila tudi država v okviru svojih pristojnosti.
V MO Ptuj podatkov o tem, koliko sredstev bo potrebnih
za sanacijo devetih plazov, kolikor so jih identificirali, še nimajo. Več bodo lahko povedali, ko bodo končane osnovne raziskave na terenu. Po besedah mag. Janeza Merca je bilo največ intervencij opravljenih v Maistrovi 30 a in 23, kjer stanje dnevno
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci o plazovih v MO Ptuj so sodelovali (od leve) mag. Janko Sirec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, mag. Janez Merc, vodja Štaba civilne zaščite MO Ptuj, in dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj.
spremljajo. Raziskave, ki potekajo, bodo osnova za odločitev, potrebno pa bo sodelovanje občine, države in lastnika. Stale bodo sedem tisoč evrov in jih bo MO Ptuj plačala iz proračunske rezerve. Pri ostalih plazovih so ljudem prav tako svetovali, kako naj ukrepajo, vendar pri teh naj ne bi šlo za večje ogrožanje, kar pa ne pomeni, da tudi pri teh ne nastaja materialna škoda.
Odločitev o tem, kje bo kdo gradil, je še vedno v rokah vsakega posameznika oziroma investitorja. Vsak, ki gradi na določenem območju, torej tudi na hribovitem ali na območju, ki ga ogrožajo vode, bi si moral pridobiti geološke raziskave. Nadzorni organi, ki bi morali to preverjati, v tem delu svojega dela ne opravljajo. Vsak, ki želi varno in dovolj primerno graditi, to naredi, poudarja mag. Janez Merc. Varnost ima svojo ceno. Vsak projektant, ki je pripravil projektno dokumentacijo za zasebnega graditelja, bi moral opredeliti tudi način temeljenja. V
tej fazi bi moral določiti način in globino poseganja v zemljišče. Vse to mora biti dorečeno še pred izdajo gradbenega dovoljenja, je povedal mag. Janko Širec. Vsak investitor najbolje ve, s kakšno projektno dokumentacijo razpolaga in na kakšen način mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, da ima ima MO Ptuj v tem trenutku tri tisoč novih zahtevkov za razpršeno gradnjo. MO Ptuj ne more zavrniti nobene pobude za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v zazidalnega. Lokalna skupnost je dolžna sprejeti vsako tovrstno pobudo in jo vnesti v predlog spremembe prostorskega plana, odločitev o tem, ali bo ta sprememba namembnosti izvršena ali ne, pa se sprejema v postopku v okviru resornih ministrstev. Vseh soglasodajalcev je 26, vsi pa so na državnem nivoju. Njihovemu pozitivnemu mnenju sledi potrditev lokalne skupnosti.
Foto: vki
Tržec • Etnografsko društvo uspešno skozi leto 2008
Djočanova kmetija dobiva končno podobo
Etnografsko društvo Tržec je minuli konec tedna na svojem šestem občnem zboru povzelo dogajanja in delo prejšnjega leta. Društvo, ki ima sicer štiri interesne skupine (pokače, ljudske godce, turistični in etnološki odsek), je lani ustanovilo tudi gradbeni odbor za obnovo Djočanove kmetije, vodi pa ga, tako kot društvo, Ivan Božičko.
Foto: SM
Predsednik ED Tržec Ivan Božičko za letos na Djočanovi kmetiji napoveduje izgradnjo skednja s kolarnico, gnojišča in poljskega wC, za kar so si že zagotovili 11.000 evrov - 6000 iz naslova programa Leader in 5000 evrov iz občinskega proračuna.
„Iz programa za leto 2008 smo izvedli in uresničili vse zastavljene cilje," je najprej povedal Božičko in jih povzela takole: „Nenehno smo s promocijskim materialom skrbeli za prepoznavnost našega društva v okolju, katerem delujemo. Imamo aktivno spletno stran, izdane so zloženke, ažurirali smo tudi zloženko pokačev ipd. Izdelana je bila projektna dokumentacija za dokončanje obnove gospodarskega dela Djočano-ve kmetije, nadaljevali smo zbiranje premične etnografske dediščine, članstvo smo povečali za dva nova člana, prav tako smo v naše vrste aktivneje vključili dva mlada pokača. Uspešno smo izpeljali tudi izdelavo našega koledarja, pa tudi snemanje videa s projekcijo pustnih običajev na Dravsko-Ptujskem polju in v Halozah, ki bo predvajana na ptujskem gradu, ter izvedli fotografiranje ličkanja za občinski zbornik. Udeležili smo se karnevalskih pohodov v času pusta na Ptuju in Vidmu ter v ta namen pripravili priložnostna darila.
Uspešno smo izvedli projekt Cvetna nedelja s presme-ci v narodnih nošah, udeležili smo se žegnanja pri farni cerkvi na Vidmu; na prazniku naše KS Tržec pa smo organizirali tekmovanje koscev ter v ta namen izdelali pisna pravila tekmovanja."
Lani uspešno obnovili in opremili hlev
Sicer pa so v letu 2008 člani ED Tržec dokončali in slavnostno odprli obnovljen stanovanjski del kmetije in med letom končali celovito sanacijo hleva ob hiši. Kot je
povedal Bižičko, so neuspešno kandidirali na sredstva za razvoj podeželja, ki jih je razpisalo kmetijsko ministrstvo, so pa uspeli pridobiti nekaj denarja iz občinske blagajne na podlagi razpisa za društva. Sklenili so tudi štiri donator-ske pogodbe, nekaj denarja se je nabralo še iz prispevkov članov, ki so na ta način namesto dela sofinancirali nadaljevanje sanacije hleva.
Kmetijo si je v lanskem letu po evidencah ogledalo okoli 150 obiskovalcev, ob teh pa še več različnih društev.
„Največja pridobitve lanskega leta je zaključek revitalizacije stanovanjskega dela kmetije in njeno preimenovanje v Etnografski muzej ter dokončanje gradbenih del za hlev. Ves čas pa tudi teče akcija zbiranja starin oz. eksponatov za hlev. Dobili smo že oboro za svinje, jasli in trah-tar, pa razne košare, pletenke in preko 50 drugih kosov an-tikvitet," je še povedal Božičko, ki ob tem poudarja, da ED zelo dobro sodeluje s števil-
nimi drugimi društvi, za letošnje leto in načrt pa pravi:
„Potruditi se bo potrebno za aktivnejšo vključitev članov v društveno življenje, zlasti na področju ohranjanja kulturne dediščine, kot cilj smo si zadali tudi ustanovitev turistično-informacijske pisarne za območje občine Videm, opraviti pa bo potrebno tudi inventarizacijo eksponatov in opreme na kmetiji - muzeju."
Člani so za vse opravljeno delo v okviru izgradnje hleva lani donirali preko 700 ur, ko so v celoti na novo postavili ostrešje s kritino, očistili zidove in izvedli strop, položena je bila električna napeljava, urejeni notranji omet in tlaki, postavljen svinjak in jasli za govedo, zamenjana okna in vrata ter očiščeno okolje. Potrebno je opraviti le še zunanji in notranji oplesk.
„Vsi računi so poravnani, dolgov ni. Skupno je projekt te sanacije zahteval 18.800 evrov, od tega smo 3000 evrov dobili od občine, 2000
evrov je donirala KS Tržec, 2500 evrov pa donatorji. Razliko v vrednosti predstavljajo delovne ure prostovoljcev."
Letos skedenj s kolarnico
Sicer pa je Božičko prepričan, da so lahko na doslej doseženo zelo ponosni, razočaran pa je nad nekaterimi člani, ki po njegovih besedah ne delajo v pozitivnem duhu oz. kalijo pozitivno ustvarjalnost ostalih: „Želim, da se to početje konča in da dovolimo našemu društvu, da postane eno uspešnejših na svojem področju delovanja, to je v skrbi za kulturno dediščino haloškega roba."
Načrti za letos so prav tako velikopotezni: „V občinskem proračunu imamo zagotovljenih 5000 evrov, uspešno smo tudi kandidirali za sredstva iz programa Leader in dobili 6000 evrov, računamo tudi na nekaj donatorskega denarja. V načrtu imamo izvesti projekt, ki bo zahteval več kot 14.000 evrov, gre pa za izgradnjo skednja s kolar-nico, gnojišča in poljskega WC, s čimer počasi zaokrožujemo podobo nekdanje tradicionalne kmetije na tem območju. Verjamem, da nam bo s požrtvovalnostjo naših članov in prostovoljnim delom vse to uspelo.
Vendar pa to še ni zaključek celotnega projekta obnove, saj nas naslednje leto čaka še izdelava vrtne ograje ter ureditev vrta in čebelnjaka," je napovedal Ivan Božičko in dodal, da se bodo letošnjega projekta gradnje skednja s kolarnico lotili predvidoma aprila, do jeseni pa bi naj vse začrtano že naredili.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Dobrodelni ples Rotary cluba
Rotary club Ptuj, ki je v sodelovanju s Termami Ptuj in grand hotelom Primus prejšnjo soboto organiziral dobrodelni gala pustni in valentinov ples, je zbral skoraj dva tisoč evrov. Namenili so jih društvu Sožitje Ptuj. Okrog 120 dobrodelnikov je večer zaljubljenih preživelo v izjemno prijetnem vzdušju, sočasno pa so naredili dobro delo, saj je večina denarja od vstopnic - te so znašale 60 evrov - in celoten prispevek od srečelova šel v dobrodelne namene. Skupaj je bilo zbranih nekaj manj kot dva tisoč evrov, letos pa so jih rotarijci namenili društvu Sožitje, ki ravno te dni pričakuje začetek del na dolgo pričakovani bivalni enoti. S tem bo svoj pečat na novem domu izbranih uporabnikov Sožitja Ptuj in Zavoda dr. Marijana Bor-štnarja Dornava prispeval tudi ptujski Rotary club.
Dženana Becirovic
Ptuj • Upokojenci se starajo s pustom
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču hotela Primus so 17. februarja odprli likovno razstavo članov likovne sekcije DU Ptuj, ki jo vodi Franc Simonič, pod naslovom Staramo se s pustom. V različnih tehnikah predstavljajo ptujsko pustno tradicijo. Razstava bo na ogled do pepelnične srede. Predsednik DU Ptuj Vojo Veličkovič se je za to priložnost oblekel v Piko Nogavičko, pustna oblačila so si nadeli tudi nekateri drugi člani društva, ker jih je po odprtju razstave čakala pustna zabava po upokojensko v klubu Gemina XIII. Tudi s pustnim dogajanjem in ustvarjanjem dajejo člani DU Ptuj vedeti, da so njihove ideje kljub letom še vedno zelo sveže in aktualne, zato pa tudi nekaj posebnega.
MG
Ptuj • Pust na Mestnem trgu

Foto: Črtomir Goznik
Letošnje pustno dogajanje na Mestnem trgu je še posebej živahno. Še pred 17. uro popoldne se vsak dan pričenjajo najrazličnejši nastopi pustnih, etnografskih, glasbenih, plesnih in drugih skupin, ki samo še bogatijo pustni utrip najstarejšega slovenskega mesta z najstarejšo in največjo pustno prireditvijo v državi. Po zaslugi teh nastopov je v letošnjem letu mestno jedro v tem času bolj živo kot v prejšnjih letih, ker so nastopi bogatejši, pestrejši. Organizatorji 49. kuren-tovanja so si zadali cilj, da pustno zaživi kar največ mesta; da jim to uspeva, kaže tudi obisk Mestnega trga v teh dneh.
Ptuj • Sofinanciranje urejanja industrijske cone
Bo občina vračala evropski denar?
V MO Ptuj smo se zanimali, ali je tudi Ptuj med tistimi slovenskimi občinami, ki bodo morale vračati denar Evropi, ker pri sofinanciranju urejanja poslovnih con v roku niso izpolnile enega najpomembnejših obveznosti - števila novo odprtih delovnih mest oziroma investitorjev. Podobno naj bi doletelo še 21 slovenskih občin.
Foto: Črtomir Goznik
V industrijski coni Ptuj je MO Ptuj od leta 2002 do danes prodali skoraj 107.000 m2 zemljišč, na katerih so zasebni investitorji postavili svoje proizvodne obrate, prodajna skladišča in druge objekte, s tem pa ohranili ali ustvarili 370 zaposlitev.
Za gradnjo komunalne infrastrukture v industrijski coni je MO Ptuj prejela 1,1 milijona evra. Glede na dosežene rezultate je obveznost izpolnila, z Ministrstvom za finance naj bi se razhajali v definiciji območja, v katerem morajo biti zaposlitve realizirane. Poročila in dokazila o izvedbi projekta so na urad za nadzor proračuna poslali že novembra lani, vendar do danes še niso prejeli odgovora.
MO Ptuj je k aktivnostim za prijavo izgradnje infrastrukture v industrijski coni pristopila ob objavi razpisa 4. junija leta 2004, je povedala Simona Kašman, vodja referata za kakovost in projektno vodenje v MO Ptuj. Uspeli so pridobiti vse potrebne dokumente, izjave, potrdila razen gradbenega dovoljenja, ker je manjkalo eno soglasje. Zato je bila sprejeta odločitev, da se bodo s projektom prijavili na naslednji javni razpis. Ob objavi drugega tovrstnega javnega razpisa 17. decembra 2004 so v MO Ptuj nadaljevali aktivnosti za zagotovitev popolne vloge. Delno se je popravila tudi investicijska dokumentacija, izdano je bilo veljavno grad-
beno dovoljenje. Projekt je bil odobren, s Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je bila sklenjena pogodba. MO Ptuj je pristopila k izvedbi vseh postopkov in aktivnosti za izgradnjo komunalne infrastrukture in jo skladno s pogodbo zaključila konec leta 2007. Skupna vrednost vseh izvedenih del v letih 2006 in 2007 je bila 2.747.149 evra, s strani EU pa je bil projekt financiran v višini 1.133.412.91 evra. V prijavi podani cilji projekta so bili, da bodo konec leta 2008 pričakovane vrednosti pri novih delovnih mestih 135, dodana vrednost na zaposlenega 5336 tolarjev, stopnja brezposelnosti pa 12,1 odstotka. Ohranjenih ali ustvarjenih zaposlitev pa je bilo dejansko 370, dodana vrednost na zaposlenega 5500 tolarjev, stopnja brezposelnosti pa je konec leta 2008 v MO Ptuj znašala 8,4 odstotka. Doseženi so bili tudi rezultati na področju opremljanja poslovne cone. Zgrajena je bila Puhova cesta v dolžini 1040 metrov, kolesarska cesta in pešpoti na obeh straneh ceste, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija, vodovod, električno omrežje, telekomunikacijsko omrežje ter prometna opre-
ma.
»V predvidenem roku smo izpolnili cilje, z Ministrstvom za finance se razhajamo v definiciji območja, v katerem morajo biti zaposlitve realizirane. Na ministrstvu menijo, da morajo biti ciljne zaposlitve realizirane na parcelah, ki so predmet pisma o nameri, medtem ko smo v MO
Ptuj menja, da je območje za doseganje ciljev območje opremljanja poslovne cone, opredeljeno tudi v sami prijavi, v primeru MO Ptuj gre za območje na levi strani Puho-ve ceste, na katerem je bilo ohranjenih ali ustvarjenih 370 zaposlitev. Poročilo in dokazilo o izvedbi projekta smo 14. novembra lani posla-
li na urad RS za nadzor proračuna, vendar do danes še nismo prejeli odgovora,« je povedala Simona Kašman.
območje opremljanja, ki ga je MO Ptuj prijavila na razpis spadajo industrijska cona - sever na površini 28,26 ha, industrijska cona - osrednji del na površini 37,27 ha in sejmišče na površini 2,45 ha,
kar znese skupaj 67,98 ha. V prostorskih sestavinah planskih dokumentov za območje mesta Ptuj so na levem bregu Drave poslovnim dejavnostim namenjena še: območje obrtne cone Rogoznica na površini 5,12 ha za obrtno-poslovno dejavnost, 2,14 ha površin pri starem pokopališču Rogoznica za proizvodne dejavnosti, 7,19 ha industrijske cone carinarnica za industrijo, industrijska cona vzhodno od Puhove v velikosti 6,28 ha in območje 18 ha južno od Ormoške ceste.
Mestna občina Ptuj je na območju industrijske cone Ptuj od leta 2002 do danes prodala 106.217 m2 površin, na katerih so zasebni investitorji postavili svoje proizvodne obrate, prodajna skladišča in druge objekte, s čimer je bilo ohranjenih oziroma ustvarjenih 370 delovnih mest. Kot je še povedala Simona Kašman se je na območju industrijske cone Ptuj izvedlo tudi veliko drugih investicij, pri katerih pa MO Ptuj ni sodelovala, razen v planerskem delu, in s tem ustvarilo veliko delovnih mest, ki pa za namene sofinanciranja projekta s strani evropskih sredstev niso relevantna.
MG
Radenci • Posvet delodajalcev
Delodajalci v luči zakonodaje
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) je v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih pripravilo jubilejno, deseto srečanje delodajalcev, z dvodnevno izjemno aktualno tematiko, kjer so svoje poglede predstavili številni strokovnjaki.
Po besedah predsednika ZDOPS Milana Škapina delodajalci - podjetniki in obrtniki, mala in srednja podjetja - ne čutijo krivde za nastalo gospodarsko krizo, ki se poglablja. Obrtniška krovna organizacija Obrtno-podjetni-ška zbornica Slovenije (OZS) že dalj časa opozarja vladne službe na nastale probleme, v začetku letošnjega leta pa je tudi sprejela ukrepe, ki se zrcalijo zlasti v likvidnosti gospodarstva, ustreznejšem kreditiranju, skrajšanju plačilnih rokov, možnosti črpanja evropskih sredstev, v ugodnejših razpisih in racionalnejši davčni politiki.
Ob znižanju stroškov dela je po mnenju OZS za male delodajalce, ki imajo do pet zaposlenih, potrebno pripraviti posebno delovno zakonodajo. Dogovore z zasebniki je na posvetu obljubil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetilk in pou-
daril, da bodo na ministrstvu malim delodajalcem namenili posebno pozornost.
Zanimiv je bil pogled Andreje Jerine, državne sekretarke v službi vlade za evropske zadeve, ki je nanizala celo vrsto možnosti pri pridobivanju evropskih sredstev tudi v sedanjem kriznem gospodar-
skem obdobju. Povedala je, da je v evropskem kohezijskem skladu za obdobje 2007 -2013 na voljo kar 350 milijard evrov ali 40 odstotkov evropskega proračuna. Nekaj več kot 5 milijard evrov se namenja tudi razvoju Slovenije, še zlasti za krepitev regionalnih razvojnih potencialov, kjer
morajo svojo priložnost videti tudi podjetniki. »Evropska komisija bo seveda dodelila denar le strokovno najbolje pripravljenim projektom -ali jih v posameznih okoljih znajo pripraviti, bo zagotovo najtežja naloga, hkrati pa tudi izziv in ključ prihodnosti,« je dejala Andreja Jerina.
Zelo slikovito je opisoval problematiko dela na črno in preprečevanje zaposlovanja na črno glavni inšpektor Inšpektorata RS za delo Borut Brezovar. Povedal je sicer že znano dejstvo, da se siva ekonomija pojavlja v vseh državah vsakega gospodarskega in političnega sistema
Ivan Svetlik
Borut Brezovar
ter v vseh fazah družbenega razvoja. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pa pozna tudi nekatere izjeme v aktivnostih, ki se ne štejejo za delo na črno. To so primeri medsebojne sosedske pomoči, dela v lastni režiji, nujnega dela, humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega in dobrodelnega dela ter v oblikah osebnega dopolnilnega dela. Obstojajo tudi izjeme od zaposlovanja na črno, kot so kratkotrajno in malo delo. Prvega je potrebno predhodno prijaviti na upravni enoti, z drugim pa je skleniti pogodbo o mali zaposlitvi. Po razpoložljivih podatkih se med zaposlenimi na črno najpogosteje pojavljajo upokojenci, brezposelne osebe, dijaki in študenti brez napotnice ter tujci, prav tako pa tudi zaposleni pri drugih delodajalcih.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Foto: NS
Markovci • Burna seja občinskega sveta
Na seji tudi krajani Sobetincev s transparenti
Svetnike občine Markovci je na zadnji, 17. seji v četrtek, 12. februarja, nekaj pred 17. uro presenetilo 22 ogorčenih vaščanov Sobetincev, ki so pred občinsko zgradbo s transparenti v rokah od župana in svetnikov zahtevali, da ne izdajo nobenega soglasja ali dovoljenja za načrtovano izgradnjo bio-plinske naprave in kogeneracijskih strojnih naprav v njihovi vasi.
Kot je pojasnil župan Franc Kekec, so krajani s posebno peticijo, ki jo je podpisal predsednik vaškega odbora Sobetinci Pongrac Golob, na osnovi sklepa vaškega odbora zahtevali, da ne izdajo nobenega soglasja oziroma dokumenta, ki bi dovoljeval gradnjo bi-oplinske naprave v Sobetincih, čeprav je proizvodnja bioplina v občinskih prostorskouredi-tvenih aktih sicer dovoljena. V svoji zahtevi so med drugim zapisali, da mora občina Mar-kovci v primeru, če bo omogočila izgradnjo tega objekta, tudi primerno sanirati oziroma urediti ceste, saj te niso primerne za široka tovorna vozila in drugo mehanizacijo. Pri morebitni spremembi občinskega prostorskega načrta in drugih dokumentov, ki to urejajo, pa se morata župan in občinski svet po mnenju Sobetinčanov zavedati, da takšen objekt na tej lokaciji predstavlja le še povečanje obremenitve občinskega proračuna za rekonstrukcijo in vzdrževanje cest ter še večjo ogroženost tega kraja.
Zaradi protestnega shoda in zahtev vaščanov Sobetincev so prilagodili dnevni red seje in prednostno obravnavali osmo točko dnevnega reda, v soglasju s svetniki pa so lahko občani v tej točki sodelovali tudi na seji občinskega sveta. Vsebino peticije in okoliščine, ki so pripeljale do take odločitve vašča-
nov, so svetnikom predstavili trije njihovi predstavniki.
Glede na omenjene zahteve ter na razpravo svetnikov so na seji občinskega sveta soglasno sklenili, da postopek izdaje soglasja za proizvodnjo bioplina v Sobetincih začasno podaljšajo, da se bodo lahko na zborih občanov, ki naj bi jih sklicali v čim krajšem možnem času, podrobneje seznanijo s problematiko in vsemi možnimi posledicami.
Župan Franc Kekec sicer osebno meni, da bi gradnja bioplinske naprave pogoje za bivanje občanov v tej vasi samo izboljšala, predvsem zato ker bi v lahko vanjo vključili še biološke odpadke iz manjših farm v Sobetincih, ki sicer zagotovo negativno vplivajo na okolje, saj so sredi vasi. Sedaj prazna farma govejih pitancev je še naprej v lasti firme Korent&Korent in vzreja živine za proizvodnjo mesa je še vedno možna.
Med krajani so vse glasnejše govorice, da je sedanji lastnik farme zaradi velikih finančnih težav v likvidaciji ter da je novi lastnik, domnevno naj bi šlo za zasebnika iz Logarovcev pri Ljutomeru, pripravljen vse dolgove do kmetov, ki so Ko-rentovi upniki, tudi poravnati. Po neuradnih podatkih naj bi vsi dolgovi znašali kar blizu 2 milijona evrov.
Sicer pa so se na omenjeni
seji markovski svetniki v drugi obravnavi strinjali s spremembami in dopolnitvami odloka zazidalnega načrta za del območja v obrtni coni Novi Jork, s čimer bodo omogočili podjetju Vitiva v tej coni načrtovanje izgradnje novega objekta za upravne prostore.
Prisluhnili so tudi pobudi podjetnikov, ki imajo svoje obratovalnice v obrtni coni Novi Jork, in jim s sprejetjem nekaterih sprememb odloka o programu opremljanja zemljišč in komunalnem prispevku na območju I. in II. faze zazi-
dalnega načrta za obrtno cono omogočili, da bodo samo za to območje odslej plačevali za 15 odstotkov nižji komunalni prispevek, omogočili pa so tudi obročno odplačevanje tega prispevka v obdobju dveh let.
Po vnovičnem pojasnjevanju Staneta Napasta iz skupne občinske uprave so soglašali s spremembami odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave, saj gre le za prilagajanje novi zakonodaji in novim razmeram v nekoliko razširjeni skupni občinski upravi.
Na pobudo Centra za social-
no delo so dali soglasje k predlagani ceni pomoči na domu, ki bo v letošnjem letu višja za okoli 23 odstotkov. Brez posebnih pripomb so soglašali tudi s predlaganimi premoženjskopravnimi zadevami in potrdili prodajo občinskega premoženja posameznim interesentom (nepremičnina v Markovcih) ter z oddajo nepremičnine v Novi vasi v brezplačno uporabo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Nova vas, odločitev o prodaji stanovanja v novem bloku v Markovcih pa so preložili na naslednjo sejo.
Zaradi nekaterih dopolnitev, ki so potrebne pri gradnji kanalizacijskega omrežja na polju, predvsem za vasi Prvenci, Borovci in Sobetinci, so soglašali s predlogom sprememb plana izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja na območju občine Markovci. Po krajši razpravi so sprejeli tudi predlog letnega programa športa in programa kulture v letu 2009. Tudi sklepanje o imenovanju predstavnika ustanovitelja v svet Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju so preložili na naslednjo sejo, saj ime predlaganega kandidata še ni znano. Ugodno so ocenili delovno uspešnost ravnatelja Osnovne šole Markov-ci Ivana Štrafela, sprejeli so tudi sklep, s katerim prehajajo pri obračunavanju ogrevanja v občinski stavbi na dejansko izmerjeno porabo po kalorimetrih posameznih uporabnikov. Dodatno pa so razpravljali še o dveh zadevah in brez bistvenih pripomb potrdili predinvesti-cijsko zasnovo ter investicijski program za gradnjo nove šole dr. Ljudevita Pivka, župan Franc Kekec pa je svetnikom podal tudi poročilo o višini nepovratnih sredstev, ki so bila razdeljena v gospodarstvu v minulem letu 2008. Skoraj celo uro pa so nato posvetili še pobudam in vprašanjem svetnikov.
M. Ozmec
Sveti Andraž • Proračun spet jabolko spora
Se bo ponovila zgodba izpred dveh let?
Tretje leto zapored, odkar je svojo funkcijo nastopila sedanja svetniška skupina pri Svetem Andražu, ki ima precej drugačne poglede kot župan, je proračun jabolko spora. Največ težav pri sprejemanju so imeli predlani, ko se je zaradi nerešenih vprašanj ustavilo celo izplačevanje rednih pogodbenih obveznosti, med drugim plač vzgojiteljic in zaposlenih v občinski upravi. Kot kaže, bi se ta situacija lahko letos ponovila.
Čeprav je ob pobudah in vprašanjih 18. redna seja občine Sveti Andraž imela le dve točki dnevnega reda, je ponovno odprla kopico vprašanj.
Pri prvi točki je mag. Zdenka Bezjak predstavila spremembe
in dopolnitve odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave; svetniki so ga soglasno sprejeli. Druga točka dnevnega reda, predlog odloka o proračunu občine za leto 2009, pa je po pričakovanjih dvignila veliko
prahu.
Predlog proračuna je predstavil župan Franci Krepša in zatrdil, da je veliko večino svetniških predlogov umestil v nov osnutek. A svetniki so prepričani, da ni tako. »Predloge
smo upoštevali, kolikor nam je to dopuščala finančna situacija. Ni normalno zahtevati, da se v proračun vključijo vse želje svetnikov, ne da bi predlagali načine pridobivanja sredstev za uresničevanje teh projektov. Nekatere zahteve je enostavno nemogoče realizirati, ker ni zagotovljenega denarja,« je pojasnil Krepša, ki je prepričan, da izvzetje nekaterih predlogov svetnikov ne bi smelo biti razlog za nesprejetje proračuna.
»Nekatere obveznosti so nam ponovno zapadle, in ker proračun ni potrjen, moramo ponovno nadaljevati izplačevanja nezakonito ali pa enostavno ne poravnati obveznosti in dovoliti, da občini zaračunajo še zamudne obresti. To, kar počnejo svetniki, gre v škodo občine, zato sem se odločil, da o tem ponovno obvestim ministrstvo in da plačilo rednih pogodbeni obveznosti, da se izognemo stroškom zamudnih obresti, nadaljujem,« je pojasnil župan. Kot je dejal, se zaveda, da je to nezakonito, saj podla-
ge za izplačila ni, a je o svojih načrtih že obvestil ministrstvo; njegov odgovor še čaka.
Svetniki prepričani, da Krepša zavaja
Na drugi strani andraški svetniki zagotavljajo, da župan ignorira njihove predloge iz njemu znanih razlogov in da so sami našli morebitne vire dohodkov za izvedbo nekaterih investicij.
»Ključno merilo za sprejem proračuna so nove investicije, ceste, ki smo jih navedli na eni izmed prejšnjih sej in racionalizacija občinske uprave. S tem bomo lahko zagotovili več lastnih sredstev za prijavo na javne razpise. Predlagali smo tudi prodaja objekta kmetijske zadruge in s tem bi lahko zagotovili dobršen del lastnih sredstev za nove projekte in ceste, h katerim teži večina v občinskem svetu. Mi pač ne sedimo v občinskem svetu zato, da bi odplačevali zgolj stare dolge iz prejšnjih županovih mandatov,
želimo tudi kaj pozitivnega in nove vrednosti za naš kraj,« je pojasnil svetnik Darko Rojs. Na eni izmed prejšnjih sej je Rojs namreč predlagal, da se stroški občinske uprave, ki so po njegovem mnenju previsoki, znižajo, podal pa je tudi pobudo, da bi župan funkcijo opravljal neprofesionalno.
Največji problem pa po trditvah svetnikov ostaja dejstvo, da ureditev cest Spodnji Vi-tomarci in na »Veseli grič« ni vključena v proračun za letošnje leto, kot je bilo dogovorjeno. Župan pa vztraja, da jih ne morejo vključiti, saj da zanje v proračunu ni zagotovljenih sredstev.
Če svetniki in župan v kratkem ne bodo dosegli konsenza, se zna zgoditi, da se ponovno ne bodo mogli prijaviti na spomladanske razpise. Osnovni pogoj je namreč sprejet proračun, ta pa bo v najboljšem primeru začel veljati aprila, saj bo naslednja seja sklicana šele konec marca.
Dženana Bečirovič
Svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so se sestali na 18. redni seji; z leve Darko Rojs, Marjan Gavez in Simon Druzovič.
KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM NA MESTNEM TRGU
Vsak dan od 15. do 20. in 23. februarja, od 16.30 do 18.30
Glavni prireditveni prostor na Mestnem trgu bodo napolnili nastopi etnografskih In karnevalskih skupin ter skupin kurentov-korantov. Nastopali bodo učenci osnovnih In glasbenih sol, poulična gledališča, žonglerjl, glasbene skupine, ljudski pevci In godci, plesne skupine, folklorne skupine, pihalne godbe In drugI. Obiskovalce bo vsak večer pozdravil Princ karnevala 2009 Vegan Turnlški, plemeniti Thurn In Valsasslna.
4. TRADICIONALNA OTROŠKA POVORKA UČENCEV OSNOVNIH ŠOL IZ PTUJA IN OKOLICE
Petek, 20. februar, Mestni trg, 10.00
Po končani povorkl sledi rajanje otrokv karnevalski dvorani.
SOBOTNAVROCICA
(velika karnevalska zabava z večerjo)
Sobota, 21. februar,
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00
(ob 23.30 vstop za maske brez večerje)
IRENA VRČKOVNIK, PC MAMBO, TURB ANGELS, POP DESIGN
Zabavno-glasbeni in animacijski program, izbor in nagraj nje najlepših skupinskih mask, obisk slovenskih mišic, nas plesnih skupin, vroča presenečenja ...
49. MEDNARODNA POSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
Nedelja, 22. februar, Mestni trg, 14.00
Mednarodna pustna in karnevalska povorka je osrednji dogodek Kurentovanja na Ptuju.
V povorkl pričakujemo številne domače etnografske In karnevalske skupine ter skupine kurentov - korantov, etnografske In karnevalske skupine Iz tujine, skupinske maske Iz nekaterih podjetij, skupine Iz osnovnih šol... Izbor In nagrajevanje najlepših skupinskih karnevalskih mask po povorkl v karnevalski dvorani.
Pot povorke: Potrčeva ulica, Slomškova ulica, Miklošičeva ulica. Mestni trg, Krempljeva ulica, Minoritski trg. Dravska ulica, Cafova ulica (mimo OŠ Olge Meglic), Prešernova ulica. Muzejski trg, z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Po končani povorki bo na Mestnem trgu zabava z ELO in skupino ADIJO ŽIVCI.
PTUJSKI KARNEVALSKI ŽUR v Karnevalski dvorani, od 14.00 do 22.00
Zabava udeležencev mednarodne karnevalskepovorke z narodnozabavnlm ansamblom SLOVENSKI MUZIKANTJE In ansamblom BRATOV GAŠPERIC.
V soboto 14., petek 20., nedeljo 22. in torek 24. februarja bodo v času povork ulice v neposredni bližini poteka povorke zaprte za ves promet, razen za intervencijska vozila. Hvala za razumevanje.
FASENKI V OKOLICI
Markovci, sobota 21. februar, 13,00 Cirkulane, sobota 21. februar, 10.00 Dornava, ponedeljek 23. februar, 14.00 Videm, ponedeljek 23. februar, 14.30 Cirkovce, torek 24. februar, 13.00 Bukovci, torek 24. februar, 13.00
POVORKA OTROK VRTCA PTUJ
Torek, 24. februar, Mestni trg, od 10.00 do 11.00
Sprevod otrok Vrtca Ptuj po ulicah In trgih mesta, s predstavitvijo na Mestnem trgu. Po končanem sprevodu zabava za vse sodelujoče otroke v karnevalski dvorani na Vlčavl.
POKOP PUSTA
Torek, 24. februar, Mestnitrg, 17.00
Pokop pusta in vrnitev oblasti Princa karnevala 2009 Vegana Turniškega, plemenitega Thurn in Valsassina županu Mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu.
Nastop etnografskih skupin In kurentov - korantov.
VEČERNI ZABAVNO-GLASBENI IN ANIMACIJSKI PROGRAM V KARNEVALSKI DVORANI
Vsak večer do 24. februarja, Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
novi fosili, sam sebastjan, spidi in mini zvezde, mini dame, slovenski muzikantje, ansambel bratov gašperič, romana,
jararaja, dražen zečič, jasmin
stavros, kingston, tanja žagar, boštjan konečnik
Prodajna mesta vstopnicza karnevalsko dvorano (predprodaja vstopnic od 6. 2.)
•	TIC PTUJ, HOTEL POETOVIO,
KIOSK PRED KARNEVALSKO DVORANO NA VIČAVI (na dan prireditve)
•	PRODAJA PREKO SISTEMA EVENTIM (eventim.si, vstopnice.net, koncert.com)
Cene vstopnic na www.kurentovanje.net in www.ptuj-tourism.si
MESTNA OBČINA PTUJ
Pemtnina Ptuj
PTUJ
SAA HOTELS & RESORTS
EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012
PTUJ
PARTNER
www. ku re n to va n j e. n et
Organizator si pridržuje pravico do morebitnih sprememb programa.
Ormož • Inovacijski projekt v vrtcu
Imam prijatelja, imam drevo
V avli Občine Ormož so v začetku meseca odprli razstavo z naslovom Imam prijatelja, imam drevo. Svoje izdelke razstavljajo otroci iz skupinice Hermanovi prijatelji Vrtca Ormož.
Razstavljena je le slaba tretjina vseh izdelkov, ki so nastali v okviru inovacijskega projekta Imam prijatelja, imam drevo. Kot je ob otvoritvi povedala Nevenka Korpič iz Muzeja Ormož, ki je poleg vzgojiteljic Frančke Sagadin in Silve Čuš avtorica razstave, so v minulih mesecih pod drobnimi prstki otrok nastale številne umetnine, ki so zložene v pisano in razgibano razstavo.
Skozi delo je otroke in vzgojiteljici ves čas vodila pesem B. Š. Žmavc Drevo. Otroci so v več ciklih spoznavali dele in vrste dreves in gozdno podrast. Kmalu so opazili, da so drevesa različna. Njihovo delo je potekalo v ormoškem parku in vsak izmed otrok si je izbral svoje drevo, svojega posebnega prijatelja, ki ga večkrat obišče in opazuje spremembe, ki se z letnimi časi dogajajo na njih. Otroci so razmišljali, ali so drevesa živa ali ne, opazovali, kakšni plodovi nastajajo na drevesih. Uredili so si primerno kališče in spoznali, kaj je potrebno,
Otroci., iz skupine Hermanovi prijatelji Vrtca Ormož z vzgojiteljicama Frančiško Sagadin (desno) in Silvo Čuš so pripravili razstavo z naslovom Imam prijatelja, imam drevo.
da začne iz želoda rasti drevo. Skozi to so razvijali številne matematične pojme, se učili merjenja z žlico. V igralnici so opravili tudi različne poizkuse.
V vsem času ukvarjanja z drevesi so nastale številne risbe in izdelki iz papirja, keksi v obliki listja in dreves,
stekleničke s tinkturami in olji. Otroci so spoznali tudi pomen gozdov za industrijo, zdravje ljudi in se seznanili s požarno varnostjo. Spomladi bodo opazovali, kako se bodo drevesa prebujala.
Ob otvoritvi so otroci pripravili prijeten nastop, v katerem so staršem in drugim
obiskovalcem pokazali, kaj vse so se naučili. Vzporedno poteka v isti skupini tudi prvo seznanjanje z angleškim jezikom in otroci so brez težav nanizali izraze za dele drevesa in zapeli lepo pesmico o odpadajočem listju. Razstava je na ogled do 29. marca. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Terrafolk
Glasbena poslastica
Zasedba Terrafolk, ki letos praznuje desetletnico delovanja, je v sklopu slovenske turneje gostovala na Ptuju.
Skupina Terrafolk je kar dvakrat napolnila dvorano Gimnazije.
Ptuj • Informativni dnevi
Čas za premislek
Učenci devetih razredov in dijaki zaključnih letnikov so se minuli konec tedna namesto pouka odpravili na informativne dni.
Samo v drugi polovici februarja bodo nastopili na kar 11 koncertih.
Turneja, ki jo je Terrafolk začel s koncertom na Primorskem, se je ustavila tudi pri nas. V sodelovanju z društvom Arsana je Terrafolk v ptujski Gimnaziji prejšnji teden pripravil dva koncerta - prvega za gimnazijce, drugega pa za druge ljubitelje svoje glasbe. Obakrat je bila publika nad izvedbo zasedbe izjemno navdušena.
Progresivna glasbena skupina, katere ustvarjalnost je težko primerjati s katerokoli zvrstjo ali glasbenikom, je unikatna in nepredvidljiva. Zase pravijo, da se požvižgajo na pravila glasbenih policij in da se predajajo glasbenemu hedonizmu, ki na prvi pogled združuje nezdružljivo.
Na svojih nastopih Terra-
folk nemalokrat gosti tudi velika imena svetovne glasbene scene. Na slovenski turneji se jim je pridružila gostja iz Irske Una Palliser, izjemna glasbenica, ki s svojim čudovitim glasom in čutnim igranjem violine dodaja terrafolkovski glasbi poseben irski pridih. Skupaj predstavljajo nov album z naslovom Full Circle, ki je v Veliki Britaniji in Franciji že požel odlične kritike.
Za vse, ki so ptujski koncert zamudili, pa bi želeli prisluhniti izjemnemu glasbenemu dogodku Terrafolka, informacija, da danes nastopajo v Lendavi, jutri v Kamniku, v nedeljo v Krškem, 25. februarja v Celju, predzadnji dan tega meseca bodo koncerti-rali v Mežici, turnejo pa zaključujejo tam, kjer so jo tudi začeli, na Primorskem.
Dženana Bečirovič
Zanimanje za šole in programe je bilo izredno veliko.
V petek in soboto so tako zbirali informacije o šolah in programih, ki jih zanimajo, kar jim bo bržkone pomagalo pri odločanju o tem, kateri program izbrati.
Svoja vrata so odprle srednje šole in univerze po celi Slovenije, sočasno pa tudi dijaški domovi. Za dodiplom-ski študij je v prihajajočem študijskem letu bodočim brucem na razpolago 27.155 vpisnih mest, od tega 19.720 za redni študij. Za vpis v višje strokovno izobraževanje je skupno razpisanih 13.681 mest, za vpis na srednje šole pa bo učencem na voljo 25.404 prostih mest. Prihajajoče študijsko leto 2009/2010 je pomembno tudi z vidika prenove programov, saj bo vpis v prve letnike visokošolskih programov mogoč le
še v nove bolonjske študijske programe.
Gneča pred srednjimi šolami je bila tudi na Ptujskem precejšnja. Čeprav je največ interesentov po informacije prišlo v petek dopoldan ali popoldan, je bil tudi sobotni dopoldanski termin precej dobro obiskan. Domala vse srednje šole na Ptuju so za učence, ki so jih obiskali, pripravile tudi ankete, v katerih so odgovarjali na vprašanja, kateri program jih najbolj zanima in kako trdna je njihova odločitev.
Kandidati morajo prijave za vpis v srednje šole za šolsko leto 2009/2010 oddati najkasneje do 23. marca, prijavljanje za vpis v višje strokovne šole pa bo potekalo do 9. marca.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Ptujski je najboljši, a največji je Pavčkov
Seveda, beseda teče o krofu, o pustni slaščici, ki ji res ni para. Pa če se trojanski še tako hvali - ptujski so najboljši! Pa naj dišijo iz domače kuhinje, gostišča, pekarne ... In pri vsaki hiši so nekoliko drugačni: eni veliki, drugi majhni, eni okrogli kot žogice, drugi nekoliko sploščeni, nekateri temneje rjavi, drugi skoraj bledikavi, pa vsi s svetlo rumenim sijem - venčkom okoli. O, nekatere vešče gospodinje skorajda poženejo tekoči trak za krofe in jih cvrejo sleherni pustni dan: za domače, za sosede, otroke, vnuke, nečakinje, prijatelje, znance, sodelavce ... Vem za gospo, mojstrico domače peke, ki jih kar tako nacvre čez 700 vse pustne dni in po njenih krofih tudi med mladinskimi knjižničarji diši. (Hvala!)
Slavo pustnemu krofu, s pesniško, čokoladno variacijo, poje tudi Tone Pavček v pesmi Krof (Ilustracija Štefan Planinc. Mladinska knjiga, 1980):
TETA LIZA, TETA LIZA NAM JE SPEKLA VELIK KROF. KAKOR HLEBEC VELIK KROF. KAKOR HLEBEC? - KAKOR MIZA!
DVA IZ PEČI STA GA NOSILA, PET JIH KILO JE DOBILO, PREDEN MNOŽICA NA MIZO SLAVNI KROF JE POLOŽILA. IN ŠE MIZA POD TO SILO SE MOČNO JE ZAŠIBILA! KAJ SE NE BI, SAJ TA KROF NI NAVADEN PUSTNI KROF!
TONO MOKE PORABILA, DVA ZABOJA RUMENILA, ŠTIRI VREČE MARMELADE, PET VAGONOV ČOKOLADE, DA NE OMENJAMO SLADKORJA: TETA LIZA Z NJIM VSA MORJA BI GOTOVO OSLADILA, SLADEK ČAJ DO SMRTI PILA!
NO, VAM ŠLO JE ZDAJ V GLAVO, DA TA KROF NI KAR TAKO!? ZDAJ SMO TENKI, ZDAJ SMO SUHI, POTLEJ BOMO KAKOR SKLEDA ŠIRNI,OKROGLI - ČE SEVEDA NAM NE POČIJO - TREBUHI.
Veselo pustovanje želi
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Foto: Črtomir Goznik
Božena Krivec • Petdeset let plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj
Družabni ples na Ptuju
Definirati ples je zelo zahtevna naloga, saj je povezana z različnimi pogledi. Če poiščemo skupno točko vseh definicij, pridemo do zaključka, da gre za izražanje z gibi, ki so povezani med seboj, imajo določen ritem in funkcijo (obred, zabava, nastop). Dogajanje pa je postavljeno v določen prostor in čas.
Antropologija, etnologija in etnografija s pomočjo odkritij sklepajo in dokazujejo, da je ples pomemben del človekovega doživljanja in kulture od prazgodovine naprej. Razvijal in oblikoval se je skupaj s civilizacijo in je bil vedno pomembna sestavina izražanja in kulture. Ples je tudi način zabave, druženja, sprostitve, preživljanja prostega časa in rekreacije.
Nekaj zgodovine za uvod
Strokovnjaki domnevajo, da se je pomen plesa razširil v paleolitiku, hkrati s pojavom magije in animizma. Ples je prevzel obredno funkcijo (imitativni ples). V neolitiku postane ples sredstvo za doseganje ekstaze. S plesi si je hotel človek pridobiti moč narave, se ubraniti pred zlimi duhovi, prestopiti meje fizičnega in vstopiti v duhovni svet. Čez čas je prišlo do delitve na izvajalce, ki so morali natančno izvesti obred in opazovalce, ki so vse skupaj od strani spremljali. Lahko bi rekli, da je prišlo do prvih zametkov profesionalizacije plesa. Prava profesionalizacija pa se pojavi šele pri formiranju družbenih razredov.
Arhitekturni ostanki starega Egipta in Grčije nam dajejo nešteto dokazov za pomembnost plesa. O njem pišejo:
Herodot - izvajanje virtu-oznih plesov ob raznih slovesnostih (Egipt);
Homer - skupinski ples mladih moških kot izraz veselja na porokah in slovesnostih;
Platon - opisuje krožne plese žensk umirjenega značaja;
Sokrat - opisuje poseben ples z orožjem, ki je vseboval umetniško gibanje, gimna-stične vaje, ritem in glasbeno spremljavo (Grčija), znano je njegovo reklo, da je najboljši plesalec tudi najboljši bojevnik.
Rimsko obdobje ni bilo najbolj naklonjeno plesnemu gibanju. V dokaz Sachs navaja ohranjene Cicerove besede, da trezni ljudje ne plešejo. Čeprav je v starorimskem obdobju mogoče zaslediti skupinske plese svečenikov za očiščenje polj, bojne krožne plese vojščakov in celo priljubljenost plesa do te mere, da je postal znamenje družabne dovršenosti, pa so konzerva-tivci zatrli plesne šole (leta 150 pr. n. št. Scipio Aemilia-nus Africanus). Tako so v obdobju rimskega imperija prevladovali grški, etruščanski in orientalski plesi. Največjo popularnost pa je doživela pantomima.
Po razpadu rimskega imperija nastopi v Evropi obdobje
krščanstva, ki prezira vse, kar je povezano s telesom in telesnostjo. Ples je povezan z razuzdanostjo in je kot tak nezaželen in prepovedan. Kljub prepovedim se je ohranilo nekaj poročil iz 12. in 13. stoletja iz doline reke Ren o mrtvaškem plesu ali danse macabre, iz južne Italije pa je poznan tarantizen. Ti plesi niso bili ostanki poganstva, temveč odsev življenjske brezizhodnosti in psihičnega stanja revežev v tistem času.
Kultni plesni obredi, ki jih cerkev ni mogla izkoreniniti, so bili razdeljeni na štiri časovna obdobja: novoletni čas, pust, majsko plodnostno obdobje in praznik najdaljše noči - kresovanje. Krščanska vera je v borbi za vernike spretno združevala nekatere poganske obrede z vero, le pust in kresovanje sta ostala poganska običaja, ki nista bila nikoli sprejeta. Edini gi-balno-.plesni spektakel, ki ga je cerkev sprejela, je bila pa-sijonska liturgija (opisovale so biblične zgodbe). V nižjih slojih se je ples ohranil kot ples glumačev in t. i. ljudski ples, ki so ga kasneje prevzeli meščani in ga prilagodili svojim zabavam v okviru cehov. Plemiči pa so ga, precej spremenjenega, razvili v družabni ples v krogu. Plemstvo je svoje vedenje stiliziralo, saj so želeli poudariti uglajenost in dostojanstveno obnašanje.
Konec petnajstega stoletja so na dvorih začeli prirejati prve plesne predstave, imenovane balet. V njih so plem-kinje in plemiči nastopali za plemstvo dvora (prva cepitev plesa na dva dela, na eni strani razigranost preprostih množic in na drugi strani bahavo razsipništvo dvorov).
Ludvik XIV. je z ustanovitvijo plesne akademije baletu priznal profesionalni status, plesalcem pa poklic. S tem je ples postal del gledališča in plesalci so postali del scenske umetnosti. Kar pa je najpomembneje: ples je služil zabavi. (Maletic 1986, Otrin 1998, Telban 2003).
Sociološki pogled
Ples je nedvomno del zgodovine človeške kulture in komunikacije, ki je na takšen ali drugačen način vedno prisoten skozi vso človeško zgodovino. Ples in petje sta v svojih najsplošnejših oblikah skozi čas ostala najbolj razširjeni in priljubljeni kulturni praksi.
S sociološkega vidika je ples družbeni proizvod. Dojema se kot sistem znakov in simbolov, ki so lahko formulirani kot smiselni družbeni in kulturni izrazi. S fenomenološke perspektive, pa je ples opažen kot neponovljiv primaren način komunikacije - doživeta izkušnja v vidni obliki.
Ko Williams (1997) razmišlja o plesu ga deli na razve-drilno-družabno dejavnost (ples na plesišču ali tekmovanju) in na ustvarjalno umetnost (klasični balet, sodobni ples). Postavi pa tudi zanimivo vprašanje o umestitvi ljudskega plesa, ki je formalno manj razvit od baleta, v nekih oblikah pa vseeno velja za preprosto vrsto umetnosti. Začetno razlikovanje pravi, da se balet izvaja za občinstvo, plesu na plesišču pa se lahko pridružimo vsi. Torej je balet visoko razvita specializacija plesa in zato kot taka umetnost. Ples na plesišču, pa je umetnost lahko le postransko (šport), normalno pa sploh ne. Na nek način gre za grupiranje praks po vrednosti (umetnost) ali domnevni vrednosti (komercialni izdelek, šund, povprečni izdelek).
Nekateri avtorji navajajo, da je ples postal umetnost v ožjem pomenu besede takrat, ko se je odcepil od religije in prešel v roke profesionalcev. Pri umetnosti pridejo do izraza čustva, volja, razum. Umetnik običajno ustvarja sam, vendar je nedvomno pod vplivom kulture in družbenih okoliščin, socializacija pa ustvari umetnikovo senzibil-nost in talent. Hauser (1961,
1969) pravi, da je umetnik v veliki meri proizvod vloge, ki jo igra v življenju družbe. Umetniki so proizvajalci in proizvodi družbe hkrati.
Razvedrilno družabna plesna dejavnost se, po Ne-ubauerju (1997, 1998), začenja 1200 leta, ko aristokrati začnejo ples uporabljati kot vzgojno sredstvo pri urjenju spomina, pri urjenju gracio-znih gibov in pridobivanju občutka za lepoto in fantazijo. V renesansi se družabni ples izoblikuje iz stiliziranega družabnega vedenja (poklon, pozdrav, podajanje rok) in nekaterih elementov ljudskih plesov.
Durkheim umetnosti (tudi plesni) pripisuje religij-ski in ritualni izvor.
Spencer je na podlagi plesnih manifestacij primitivnih plemen sklepal, da je izvor plesa mogoče pripisati motorični reakciji na veselje (uspešen lov ali zmaga).
Mauss, ki je prav tako proučeval življenje nerazvitih družbenih skupnosti, je prišel do zaključka, da je ples nastal v skupnosti in da je v svoji obliki predstavljal močno manifestacijo socialnega instinkta. Kljub temu, da je socialni značaj najbolj viden, so se že zelo zgodaj izločili posamezniki, ki so plesali v imenu skupnosti in pred skupnostjo.
O sociologiji plesa je napisanega zelo malo. Zdi se, da je s strani sociologov rahlo zapostavljena. Razloge za to vidi Mikčeva (1998) v judovsko - krščanski tradiciji, ki telo obravnava kot tabu in drugič s strani marksistov, ki obravnavajo (tudi plesno) umetnost kot ideologijo in jo razlagajo s teorijo napačne zavesti, ki je kot taka del družbene nadstavbe. Še največ se z razlago plesa, kot povezovalnega elementa v družbi in vzpostavljanja odnosa z drugimi ljudmi, ukvarjajo antropologi (Redcliffe-Brown in drugi).
Nadaljevanje prihodnjič
Svet je majhen
Naslov
Bilo je v letu1977, ko je Andropov, takrat še vodja obveščevalne službe KGB, ugotovil in jasno napisal, da bi bilo nemogoče premagati Združene države brez kapitalistične revolucije. V osemdesetih je Rusija poskusila začeti takšno pot, a brez pomembnejših uspehov. Uspelo pa je Ljudski republiki Kitajski, potem ko je Dengh Xijao Ping leta 1978pravilno interpretiral Andropove besede in sprožil centralizirano pospešeno spremembo ekonomskega sistema.
V	devetdesetih se je Pekingu po»dolini solz«, kot je Dahrendorf označil obdobje, zaznamovano s socialno krizo, priključila Moskva, ki je tako želela postati demokracija. Dvolična drža zahodnih držav ji ni pomagala, zato je Rusija zašla v avtoritativne vode.
Če povzamemo: Kitajska in Rusija sta danes spremenili socialistične sisteme v neko vrsto »avtoritativnih demokracij«, ki temeljita na gospodarski moči in široki nacionalistični podpori. Državi nikoli ne bosta zaveznici, delita pa si trenutno željo po omejevanju demokratičnega pritiska Zahoda in tako imenovane Pax Americana.
Današnjo krizo kapitalističnih trgov, ki se širi po svetu, smo dolžni analizirati iz čistega geostrateškega vidika. Kapitalska Bonanza, kot jo imenuje tednik The Economist, bo minila in je pod nadzorom. Medtem pa naši državniki ne smejo dovoliti, da biprevladalo nezaupanje, ker se trenutno nahajamo v drugi fazi hladne vojne.
Šparta je premagala Atene leta 404pred našim štetjem. Avtoritativni sistemi imajo v neposredni konfrontaciji več možnosti, da premagajo zmedene, nepripravljene, bogate demokracije. Vojaški napadi niso v interesu Kitajske ali Rusije. Njun interes je postati sestavni del tržnega gospodarstva, obogateti ter tako nabrati dovolj moči za vodenje sveta. Da prideta čimprej do takšnega rezultata, sta pripravljeni izkoristiti vse slabosti našega demokratično-kapitalističnega sistema. Uradna želja po multilateralni ureditvi je taktika, s katero se želi omejiti vpliv Združenih držav na mednarodnem odru, »vojna« pa poteka po popolnoma aziatskih stra-teškihpravilih časovnega zavlačevanja: zmagati brez spopada.
Aktualni finančni nered je kriza, ki izhaja iz rušenja obligaci-jiskega sistema, ki je temeljil na izmenjavi oz. prodaji tveganih kreditov. Ker je nekdo nenadoma lansko leto zakričal, da je cesar nag, seje sprožilo stanje, ki še danes zahteva svoje žrtve in povzroča likvidno krizo, s katero se spopadajo naše centralne banke.
Kot smo že pred meseci pisali, imata ameriški in evropski sistem na razpolago dovolj sredstev. Federal Reserve in ameriška vlada sta dala jasno vedeti, da obstaja posojilodajalec zadnje stopnje in da sta pripravljena reševati tiste institucije, ki so po-mebnejše za stabilnost finančnega in pokojninskega sistema. Istočasno pa sporočata, da ne nameravata pomagati bankam, ki so se obnašale kot »free rider«, ker bi tako le podpirale dodatne kršitve v prihodnosti.
Zakaj pa smo se potemtakem znašli skoraj pred pravo katastrofo? Kot je napisal Nobelov nagrajenec Paul Samuelson, je najboljši ekonomist samo tisti, ki vam bo najbolj razumljivo razložil, zakaj je vse zgrešil. In danes imamo odgovor na zgornje vprašanje: panika.
Svetovni voditelji še vedno ne znajo jasno razložiti državljanom, da trenutno stanje izvira iz znanih razlogov. Če poznamo bolezen, poznamo tudi zdravilo, le da ga ne bomo jemali v prenizkih dozah.
Kriza nam je pokazala nizko kvaliteto svetovne elite. Teorija inženirskega upravljanja bi nam pokazala, kako so se finančniki in politiki v minulih mesecih nekvalitetno spopadli s potresom trgov. Ravnali so po merilih in v skladu s pre-financiarno dobo, znotraj katere je bila »proizvodnja« zaupanja precej manj zahtevna veščina. Da sta trg in država popolnoma ločeni entiteti v času, ko valute temeljijo le na kredibilnosti, je nesprejemljiva pravljica. Je stara ideologija, ki nas je skoraj pokopala. Država je integralni del mednarodnega sistema.
Stalno napovedovanje smrti trga, ko je v resnici ta že davno vase integriral državo, je sprožilo zmedenost državljanov in posledično izgubo neverjetnih vsot denarja.
Izgube, kriza, posledice so bile povečane zaradi nesposobnosti nekaterih upravljavcev globalnega finančnega prostora.
V	črnih dneh septembra 1989, ko so nekateri najtesnejši sodelavci guvernerja ameriške centralne banke vprašali, kaj naj naredijo, jim je ta odvrnil: »Molite!« Takšni časi so mimo. Če ne drugo, ker nas Rusija in Kitajska opazujeta. V enem letu se mora stanje popolnoma umiriti. Cez dve leti pa se bodo morali naši trgi že ponovno odločno odzivati na mednarodne izzive. Samo tako bomo sami sebi in nasprotnikom dokazali, da smo preživeli še eno tipično ciklično krizo, ki nas doleti približno vsakih sedem let.
Vzporedno bo potrebno ponovno zaupati v naš sistem in odločno nastopati proti »avtoritarnim demokracijam«, ki pritiskajo na nas in spadajo med sooblikovalce napihnjenih cen nafte, ki so povzročile inflacijski pritisk ter tako vzporedno vplivale na mednarodno finančno stanje. Če ne bomo znali hitro popraviti smeri naše ladje, bodo sile, ki temeljijo na izkoriščanju nereda, z velikim veseljem izkoristile trenutke slabosti.
ZDA počasi izgubljajo premoč, s katero so lahko obvladovale mednarodni sistem po drugi svetovni vojni. Samo združeni Evropa in ZDA bosta lahko Rusijo očarali, jo rešili kitajskega objema in zagotovili zmago »kapitalističnih demokraciji«, ki temeljijo na enakopravnosti, socialni varnosti in zagotavlanju čim večje blaginje. Samo tako bomo Kitajsko rešili pred katastrofalno implo-zijo.
Šparta ne sme ponovno zmagati.
Laris Gaiser
Žetale • Z zadnje seje občinskega sveta
Se bodo ogrevali na lesno biomaso?
Zadnja seja žetalskega občinskega sveta je bila po svoji naravi precej bolj kot politično naravnana gospodarno. Ena osrednjih točk razprave je bilo namreč vprašanje, ali se odločiti za projekt ogrevanja občinskih objektov z lesno biomaso ali ne. Pravzaprav niti ni bilo vprašanje da ali ne, ampak bolj to, ali je to res toliko ceneje, kot se prikazuje.
Gost seje je bil predstavnik podjetja Osen, d. o. o., iz Ljubljane Robert Prebil, ki je svetniškemu zboru s številnimi preračuni prikazal rentabilnost ogrevanja z lesno biomaso glede na stroške ogrevanja s plinom ali kurilnim oljem.
V 20 letih preko 2 milijona evrov za ogrevanje
V sistem ogrevanja z lesno biomaso naj bi bili po predstavljenem modelu vključeni občinska hiša, osnovna šola in zdravstveni dom z dvorano. Po hipotetičnih predvidevanji rasti cen energentov, tako je povedal Prebil, naj bi cena za liter kurilnega olja čez 20 let znašala 3,5 evra, za liter utekočinjenega plina pa 3,74 evra! Tako naj bi občina za ogrevanje omenjenih treh stavb, glede na sedanjo porabo, plačala v dvajsetih letih kar dobra 2,3 milijona evrov! Cifra bi bila za drob-tino nižja, če bi se letos odločili zamenjati stare kotle za nove z večjim izkoristkom, ohranili pa bi ogrevanje na olje.
Velikansko razliko v ceni pa naj bi dosegli, če bi se odločili za ogrevanje na osnovi lesne
Po hipotetični preračunavi stroškov ogrevanja, ki jo je občinskemu svetu predstavil Robert Prebil s podjetja Osen, bo občina za ogrevanje s kurilnim oljem v 20 letih porabila dobra 2,3 milijona evrov. Če bi se odločili za ogrevanje z lesno biomaso, naj bi strošek znašal polovico manj.
biomase, konkretno sekancev. Po tem izračunu naj bi porabili za ogrevanje v dveh desetletjih le 1,1 milijona evrov. Prebil je tudi povedal, da bi bila investicija v kotlovnice, razvod in vso drugo potrebno infrastrukturo strošek podjetja, nato pa bi si ga poračunali v ceni energije, kljub temu pa naj bi bil omenjeni prihranek tako visok. Ob tem bi seveda zmanjšali tudi škodljive emisije v okolje, hkrati pa bi omogočili svojim obča-
nom zaslužiti dobrih 350.000 evrov, kolikor naj bi stal nakup sekancev v tem obdobju.
O dokaj idilični sliki velikanskega prihranka so svetniki sicer pošteno podvomili, še največ pripomb je imel Izidor Štajnberger, ki si je na svoji kmetiji že uredil ogrevanje na biomaso in je gladko povedal, da je v preračunih precej napihnjenih zadev, da v tako velik prihranek ne verjame, da tudi prihodnje cene energentov ne
Dornava • Sedmo srečanje obrtnikov
Leto preizkušnje
V dornavskem vaškem domu so se v petek zvečer zbrali številni domači obrtniki in gostje s ptujske Območne obrtno-podjetniške zbornice na sedmem tradicionalnem srečanju obrtnikov, ki ga prireja komisija za podjetništvo pod vodstvom Miroslava Slodnjaka.
Po krajšem kulturnem programu je številne zbrane - v občini Dornava je sicer registriranih kar 123 obrtnikov -nagovoril predsednik Slodnjak in med drugim povedal: „V naši občini nimamo tovarn in velikih proizvodnih linij, vendar dobro vemo, kako se kuje železo in vliva zlato. Podjetništvo in obrt v našem kraju sta
se začela z oblikovanjem lesa in železa. Nekaj pionirjev obrti v občini Dornava je že v pokoju, pohvalimo pa se lahko tudi s stanovskimi kolegi, ki so dopolnili 35 ali več let delovanja obrti in so še vedno aktivni. Vsak izmed nas je prehodil svojo življenjsko pot, na kateri smo se vsak dan srečevali z dogodki, ki so nas skupno zaznamovali in
Izidor Štajnberger je na seji izlil ogorčenje zaradi nesramnega obnašanja občanov do izvajalcev pluženja, opozoril pa je tudi, da ljudje ne morejo zabijati količkov za pastirje v bankine cest (na sliki), ker to ni njihovo zemljišče, poleg tega pa se snežnim plugom marsikaterega res izruje ali polomi.
V občini Dornava je registriranih kar 123 obrtnikov; veliko se jih je udeležilo letošnjega sedmega tradicionalnega srečanja, kjer so lahko izmenjali mnenja in izkušnje, letos tudi precej skrbi zaradi negotove prihodnosti.
tudi tako ali drugače povezali. Danes se vedno resneje zavedamo in tudi občutimo grozeče napovedi gospodarske krize, ki praktično vsak dan pušča na stotine ljudi brez dela. Ce bomo želeli iz krize iziti čimmanj poškodovani, bo potrebno veliko sprememb, od razmišljanja o pomenu motiviranja zaposlenih, kreativnih sprememb v izobraževalnem sistemu, različnih vzpodbud za pospeševanje razvoja gospodarstva do zmanjšanja administrativnih obremenitev pri prijavi na razne razpise in še mnogo drugega. Biti ustvarjalen in iskati pozitivne spremembe je vsakdanja naloga in izziv vseh nas, podjetnikov in obrtnikov. Vsak izmed nas se bo moral prebiti med iskanjem novih poslovnih možnosti, zato naj bo to leto naših najboljših dejanj!"
Druženje se je nadaljevalo z neformalnimi pogovori, ki so se večinoma vrteli okoli gospodarske in finančne krize, z izmenjavo mnenj ter izkušenj, zaključilo pa s pogostitvijo, glasbo in plesom, kot vedno.
SM
more nihče natančno določati in da so lahko pač razlike v prihranku precej drugačne oz. veliko manjše, kot so sedaj predstavljene. Prebilu je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali lahko zagotovi ceno kilovatne ure energije za več let vnaprej, tega pa seveda ni mogel, saj je cena sestavljena tudi iz variabilnega dela, ki se lahko le predvideva, ne pa tudi določi.
Kljub kritiki pa so se svetniki strinjali, da je ogrevanje s se-kanci odlična priložnost za občino, ki je tako bogata z lesom. In ne samo to: kot je povedal Štajnberger, so na terenu že izvedli anketo med občani in vsaj 20 je interesentov za priključitev na sistem ogrevanja z lesno biomaso, seveda pod pogojem, da jih to ne stane več kot sedanji stroški ogrevanja; bodisi da gre za plačilo stroškov ogrevanja bodisi da bi svojo porabo poravnali oz. kompenzirali z dostavo lesa ali sekancev.
Z uvedbo sistem ogrevanja na lesno biomaso se je strinjal tudi župan Anton Butolen, ugotovil pa je, da ima občina precejšnje pomanjkanje zemljišč za postavitev vse potrebne infrastrukture, saj bi bilo potrebno postaviti dve kotlovnici s skladiščem sekancev: eno ob šoli, drugo pa ob občinski stavbi. Če bi se na sistem priključilo še nekaj gospodinjstev v centru občine, bi se sistem ogrevanja lahko nekoliko modificiral, vsekakor pa naj potem ne bi bila težava odkupiti nekaj metrov zemljišč za postavitev vsega potrebnega. Tako so svetniki z županom na koncu složno sklenili, da se bo objavil javni razpis za izbiro najcenejšega izvajalca za izgradnjo sistema ogrevanja z lesno biomaso za javne in individualne objekte.
Z ostalimi točkami dnevnega reda pa so svetniki opravili na hitro; sprejeli so nekaj
sprememb odlokov in potrdili cene za grobove ter najem vežice, župan jim je prebral tudi skupen zapis pripomb na traso avtoceste, ki so jih sestavili, podpisali in poslali v Ljubljano vsi trije župani občin Videm, Žetal in Podlehnik. Med temi skupnimi pripombami je zahteva po vključitvi celotne vzporedne ceste v državni prostorski načrt za avtocesto, ureditev hodnikov za pešce na nadvozih in ob vzporedni cesti, kjer naj se izpelje še kolesarska steza, v prostorski načrt za avtocesto naj se vključi tudi ureditev vseh štirih obrtno-logističnih con, strinjali pa so se tudi, da naj se izbriše priključek Zakl in namesto njega uredita dva nova - eden za Žetale in drugi za Podlehnik (na drugi lokaciji).
Kdo bo še plužil, če se ljudje le pritožujejo?!
Na koncu seje pa je bilo slišati nekaj hudo grenkih pripomb na račun Žetalanov. Začel je Izidor Štajnberger, ki je letošnjo zimo skupaj s sodelavci prevzel pluženje cest:
„Ne vem, ali bom to sploh še delal, ker je neprijaznost ljudi, če to zelo lepo povem, na višku. Pri nas je zapadlo ogromno snega, pod Donačko goro za cel meter, ves čas smo plu-žili, hkrati odstranjevali podrto drevje, da so bile ceste prevozne, potem se mi je pa po 12 in več urah neprekinjenega dela dogajalo, da me je človek nadrl z balkona svoje hiše, ko sem mu splužil cesto do doma ... O tem, kakšne besede so padale, raje ne bom govoril javno. Ampak se pri takšnih scenah ni končalo. Zdaj me kličejo ljudje, naj jim grem postavljat nazaj pastirje, ki so padli pod plu-
gom, ker jih ljudje zabijajo dobesedno na cestišče. Naj se jim vendar pove, da določen del zemljišča ob cesti še spada pod cestno oz. občinsko zemljišče, ne morejo si zabijati kolov na bankine. Kličejo me tudi, da naj jim grem zdaj spravljati gramoz nazaj na vozišče, ker da sem ga s plugom zrinil z njega ..."
Ogorčenje Štajnbergerja ni bilo majhno; povedal je tudi, da je eden od sodelavcev že odpovedal pluženje zaradi neprijaznosti in zahtev ljudi, in vprašanje je, kdo bo sploh še hotel odstranjevati sneg, če bo deležen le kritike:
„Ce bi dvignil plug nekoliko višje, da ne bi s seboj potegnil nekaj gramoza, potem bi bile spet pripombe, da ni dobro spluženo. Nikoli ni dobro. Ce se bo to nadaljevalo, župan, potem ti povem, da ne bo več človeka, ki bi hotel plužiti, ne glede na ponujen denar, ker ta ne odtehta vseh klicev domov in pljunkov ljudi, ki si sledijo še v pomlad!"
Župan se je s slišanim strinjal in z nemalo cinizma dodal, da je imel letos srečo, ker so bile prekinjene telefonske linije, tako da je imel vsaj doma nekaj miru ... "Žalostno je, da ljudje sami ne postorijo prav nič več. Včasih so pričakovali, danes pa samo še zahtevajo. V končni fazi lahko predamo pluženje tudi kakemu podjetju ali ustanovimo svoj režijski obrat, pa bo pač tja šel denar za investicije."
Sicer pa bodo v Žetalah, tako kot marsikje drugje, precej denarja morali nameniti sanaciji splazenih cest; plazov ali udorov je namreč kar nekaj, najhujši pa je na cesti Krhliče-Ledinca-Podpeč, kjer čakajo na mnenje geologa, saj nameravajo to cesto v celoti modernizirati.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Nogomet
Drava in Aluminij na isti valovni dolžini
Stran 16
Rokomet
Vlado Hebar namesto Darka Žnidariča
Stran 16
Strelstvo
Nov državni rekord Petre Vernik
Stran 17
Namizni tenis
Dekleta NTK Ptuj že prvoligašinje
Stran 17
MNZ Ptuj - Oki Team
Bo Oki Team na koncu le prejel pokal?
Stran 18
Nina&Tatjana
Ptujčanki, ki sta slavili v Pekingu
Stran 19
tednik
{PoíLUíajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Borut Semler (Labod Drava, modri dres) bo v soboto kandidiral za nastop v Ljudskem vrtu.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Bodo kurenti izkoristili svoj čas?
Komentar
Dokažite se na igrišču!
Po dobri stari navadi vsi prvoligaši pred začetkom spomladanskega dela prvenstva zatrjujejo, da so priprave »odlično uspele« in da že »komaj čakajo na začetek« prvenstvenih tekem. A to so gole besede, s katerimi sipo odigrani tekmi ne morejo zaslužiti boljše ali slabše ocene in tudi točk ne; štejeta le pravi pristop in prikazano nogometno znanje na sami tekmi (to pa je lahko le posledica dobrega dela na treningih). Naj spet ponovim misel, ki jo trdno zagovarjam že dalj časa: pravi profesionalni pristop v veliki večini primerov pri navijačih šteje celo več kot samo tehnično znanje! Slednje je seveda do nekega nivoja nujno potrebno, a prava nadgradnja je samo v nogometaševem pristopu na tekmi (borbenost, izpostavljena želja po uspehu, visoka koncentracija ...). Lahko se nekdo z dvema zadetkoma na kakšni tekmi odkupi za statično in neborbeno predstavo, a to so izjemni primeri. V sodobnem nogometu mora celotno moštvo igrati v obe smeri: skupaj poskuša žogo zabiti v tekmečev gol in skupaj brani svojega. Brez sodelovanja ni uspeha! Igralci najvišjega rangapretečejo na vsaki tekmi več kot 10 kilometrov, kar je manj kot 5, pa je nedopustno tudi v slovenski ligi. Še posebej za tiste, ki imajo ambicije oditi v močnejše klube v tujino!
Prav zaradi tega si želim več skromnosti pri nogometaših, ko govorijo o svojih željah, čeprav jim vedno dovoljujem ambicioznost: a naj bo ta podkrepljena s primernimi igrami in s primernim odnosom v majici svojega moštva. Ker dober glas seže v deveto vas (v času televizije in interneta še toliko dlje), bodo managerji iz »devete vasi« tiste »prave« že poiskali... Nič ne ostane skrito, še posebej ne dobri nogometaši!
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Dosedanja obračuna v sezoni 2008/09:
3. krog: Maribor - Labod Drava 1:1 (0:1); strelca: Pavlovič (81.), Drevenšek (40.);
12. krog: Labod Drava - Maribor 0:4 (0:2); strelci: Volaš (28.), Tava-res (40.), Školnik (89.), Pavlovič (91., iz 11-m).
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Pa smo dočakali - nadaljevanju prvenstva v 1. SNL namreč. Danes, v petek, se bo s tekmo Hit Gorica - Rudar Velenje pričel spomladanski del. To je nekoliko zgodnejši začetek kot prejšnja leta, z njim pa so pri Združenju nogometnih prvoli-gašev želeli skrajšati (pre)dolg
zimski premor. Čeprav je v zadnjem snežnem "viharju" na Štajerskem padlo več kot 10 cm snega, pa nadaljevanje prvenstva naj ne bi bilo ogroženo.
V vseh klubih so »trgovali« z zmanjšano intenzivnostjo, najaktivnejši so bili pri Primorju in Labodu Dravi. To sta tudi
ekipi, ki naj bi poleg Luke Koper med sabo odločali o obstanku v elitni druščini. Prav to dejstvo kaže na to, da je igranje med prvoligaši še vedno velik izziv. To bo še posebej veljalo za naslednje leto, ko naj bi se v 1. SNL po petih letih vrnila še Olimpija, s čimer naj bi prvenstvo dobilo veliko večjo prepoznavnost.
Ptujčani so se okrepili ali vsaj povečali konkurenco praktično na vseh položajih: v golu (Jozič, Bartosch), v obrambi (Žilic), na sredini (Čeh, Da Silva) in v napadu (Tiganj, Lalo-vič). S temi okrepitvami so tudi bistveno spremenili starostno sestavo ekipe, ki je bila prej med najmlajšimi v ligi. Kombinacija izkušenosti in mladosti je tudi po mnenju trenerja Ad-nana Zildžoviča edina prava, saj lahko v kritičnih trenutkih tekme ekipo lažje dvignejo izkušeni posamezniki. Na drugi strani pa je potrebno poudariti tudi to, da so »mlajši« (Krona-veter, Horvat, Kelenc, Bošnjak, Drevenšek, Andelkovič, Filipo-vič ...) iz leta v leto izkušenejši in da je za njimi že lepo število tekem v prvi ligi. Navijači zato od njih upravičeno pričakujejo
temu primeren napredek in stalnost v igri. Če k omenjenim igralcem dodamo še Murka, Prejaca, Grižoniča, Ziliča, Sem-lerja in Radetiča, dobimo zelo kompaktno moštvo, ki ima v vsakem trenutku primerno zamenjavo za začetno enajste-rico. Na svojo priložnost bodo čakali Kurež, Vrabl in Lalovič ter poskušali vsako minuto igranja izkoristiti za dokazovanje trenerju.
Glavni trener Labod Drave Adnan Zildžovič je o pričakovanjih pred spomladanskim delom povedal: »Poskušali bomo izpolniti vse cilje in naloge, ki nam jih je naložila uprava kluba, v prvi vrsti seveda obstanek. Pričakujem težko sezono, saj bo vsaka tekma dejansko kvalifikacijska, obenem pa zaupam svojim igralcem in sem prepričan, da se lahko celo povzpne-mo na lestvici. Na pripravah so vsi pokazali primerno delovno vnemo, zato si zaslužijo moje pohvale. Med posamezniki lahko omenim Roka Kronave-tra, za katerega so bile to prve priprave po dolgem času, ki jih je oddelal brez poškodb. Če bo tudi v prvenstvu obdržal nivo iger iz prijateljskih tekem, smo
lahko optimisti.«
Kakšna bo v tem moštvu vloga Filipoviča (bil je na seznamu za odhod v Aluminij) in Laloviča (ekipi se je pridružil pred odhodom v Medulin)? »Filipovič je pridno delal in bo čakal na priložnost za igro. Ima zelo pozitivne karakterne lastnosti, kar mu štejem v velik plus. Lalovič napreduje iz dneva v dan; na tekmah pogosto prihaja do tako imenovanih 100% priložnosti. To je dobra osnova, a jo mora še nadgraditi s trdim delom.«
Pred durmi je že prva tekma spomladanskega dela v Ljudskem vrtu. »Maribor je pred domačim občinstvom seveda v vlogi popolnega favorita, saj je vodilno moštvo lige in ima pred nami kar 22 točk prednosti. A to ne pomeni, da smo se predali že pred tekmo! Nasprotno: želimo se predstaviti v najboljši luči in verjamem, da imamo tudi možnosti za presenečenje. Do zadnjega trenutka ne bo jasno, kateri nogometaši bodo začeli tekmo v Ljudskem vrtu - glede tega imam sladke skrbi', saj imam na voljo 23 kvalitetnih igralcev. Odločali bodo delo in prizadevnost na treningih ter dnevna forma, nekaj pa je odvisno tudi od taktičnih zamisli. Zaenkrat je pomembno, da moštvo osvežimo in da popolnoma angažirani odidemo v Maribor,« je zaključil Zildžovič,
ki ga v soboto čaka prvoligaški krst v vlogi trenerja.
Varovanci Darka Milaniča so zadnjo pripravljalno tekmo odigrali v Kidričevem, kjer so premagali Aluminij z rezultatom 1:0 (Filekovič). Kljub manj prepričljivi zmagi je to še vedno ekipa, ki ima veliko kvalitetnih posameznikov, med katerimi lahko izpostavimo Pavloviča, Tavaresa, Volaša in Popoviča. Še posebej so nevarni pred domačim občinstvom, ki je vedno njihov dvanajsti igralec. Dovolj zgovoren je podatek, da v letošnjem prvenstvu v desetih domačih tekmah še niso izgubili (7 zmag, 3 neodločeni rezultati) . Če se spomnimo še na pregovor, da vijolice cvetijo spomladi, potem ptujskim nogometašem v Mariboru res ne bo lahko. Ali pa lahko morda s pomočjo kurentov in njihovega, pustnega časa »poteptajo« vijolice?
V ostalih tekmah 21. kroga lahko najzanimivejši obračun pričakujemo v Celju, kjer gostujejo Domžalčani. Prav zanimivo bo videti, kako se bodo domačini pod vodstvom Sla-viša Stojanoviča uprli glasnim govoricam o finančni krizi in kako je Vladu Badžimu (Domžale) uspelo sestaviti moštvo in motivirati prvega zvezdnika Andraža Kirma, ki vsaj še pol sezone ostaja v Sloveniji.
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom
^^	w Slovenije
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA: petek, 20. 2., ob 20.00: HiT Gorica - Rudar Velenje; sobota, 21. 2., ob 15.00: Maribor - Labod Drava, Nafta - Primorje, Interblock - Luka Koper; nedelja, 22. 2., ob 15.00: MIK CM Celje - Domžale.
1. MARIBOR	20	11	7	2	41:24	40
2. MIK CM CELJE	20	10	6	4	32:20	36
3. NAFTA	20	9	6	5	25:21	33
4. HIT GORICA	20	9	2	9	32:34	29
5. INTERBLOCK	20	7	6	7	27:28	27
6. DOMŽALE	20	6	8	6	25:23	26
7. RUDAR	20	7	4	9	27:24	25
8. LABOD DRAVA	20	5	4	11	17:27	19
9. PRIMORJE	20	3	9	8	21:31	18
10. LUKA KOPER	20	4	6	10	22:36	18
Najboljši strelci: 13 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar); 12 zadetkov: Dario Zahora (Interblock); 11 zadetkov: Tavares (Maribor); 10 zadetkov: Etien Veli-konja (HIT Gorica); 8 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje); 7 zadetkov: Jože Benko (Domžale), Darijo Biščan (MIK CM Celje); 6 zadetkov: Dalibor Volaš (Maribor); 5 zadetkov: Sacripanti (MIK CM Celje), Nebojša Kovačevic (Hit Gorica); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Andraž Kirm, Mitja Zatkovič (oba Domžale), Elvedin Džinič, Dragan Jelič, Zoran Pavlovič (vsi Maribor), Mladen Kovačevič (Hit Gorica), Konstantin Vassiljev (Nafta Lendava), Uroš Korun (MIK CM Celje).
Maribor - Labod Drava, sobota, 21. 2., ob 15.00 v Ljudskem vrtu
Nogomet • Sodelovanje NK Labod Drava in NK Aluminij
Odslej na isti valovni dolžini
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Michael Krenn, generalni direktor NK Labod Drava
Miran Lipovac, športni direktor NK Aluminij
Vsi tisti, ki že dalj časa spremljamo nogometna dogajanja na širšem ptujskem območju, vemo, da dosedanje sodelovanje med dvema največjima kluboma, Dravo in Aluminijem, ni bilo najboljše. Čeprav so se občasno že pojavljale akcije, kjer je prišlo do kompromisa, pa do kakšnega trdnejšega dogovora doslej ni prišlo.
V zadnjem času pa se kaže vedno več znakov, da je temu dokončno konec in da sta upravi ptujskega prvo- in kidri-čevskega drugoligaša končno na »isti valovni dolžini«! Prehodi igralcev iz enega v drugo okolje so v letošnjem prestopnem roku dosegli vrhunec, kar je dovolj trden dokaz, da je sodelovanje dejansko zaživelo. To so potrdili tudi štirje najodgovornejši možje obeh klubov: oba predsednika in športna direktorja.
»Zdi se mi nekaj najbolj normalnega, da takšna kluba sodelujeta, saj imata od tega koristi obe strani. Loči nas le nekaj kilometrov, zato si po mojem mnenju ne smemo metati polen pod noge; samo sodelovanje nas lahko krepi. Zelo sem bil vesel, da smo dosegli sporazum o izmenjavi igralcev, po katerem so Bakovič, Grbec in Mandič odšli v Aluminij, Tiganj pa na Ptuj. Aluminij je po mojem mnenju odličen poligon za
dokazovanje, kjer bodo lahko omenjeni igralci pokazali, ali so iz pravega testa. Iz tega vidika sem bil razočaran z odločitvijo Haliloviča in Filipoviča, ki nista želela v Kidričevo. Druga slovenska liga je po mojem mnenju odlična odskočna deska za vsakega nogometaša,« je povedal Michael Krenn, generalni direktor Laboda Drave.
S tem se je strinjal tudi Miran Lipovac (športni direktor NK Aluminij): »Lahko rečem, da smo tudi mi veseli boljšega sodelovanja, vendar moram posebej poudariti, da bomo sprejeli v svoje vrste samo tiste nogometaše Drave, ki se bodo s tem strinjali; nikogar ne bomo silili v prestope. Tukaj lahko takoj omenim Grbca, ki se je izredno korektno vključil v našo ekipo, zato so ga tudi soigralci lepo sprejeli.
Aluminij je klub z dolgoletno tradicijo in ena najstabilnejših ekip v 2. ligi, zato so naši najboljši nogometaši vedno zanimivi tudi za različne klube 1. lige. Ob tem imamo tudi odlično nogometno šolo, iz katere trenutno 6 nogometašev nastopa v dresu z državnim grbom. Kjer se interesi obeh klubov ne bodo križali in bomo z Dravo našli skupne točke, pa bomo z veseljem sodelovali.«
Zelo optimističen je tudi sedanji predsednik Laboda Drave
Robert Furjan, ki bo na tem
mestu samo še do konca meseca. »Za boljše sodelovanje med kluboma sem se zavzemal vseh šest let svojega predsedovanja Dravi, v mislih imam predvsem prehode igralcev v eno in drugo smer. V zadnjem letu se to sodelovanje poglablja in se kaže tudi na korektnem in dobrem poslovnem odnosu med mano in predsednikom Aluminija Zvonkom Jevšovarjem. Računam, da se bo sodelovanje med kluboma poglobilo do te mere, da bosta kluba krojila vrh vsak v svojem tekmovalnem rangu. Prav je, da imata Aluminij in Drava prednost pred drugimi klubi, ko gre za prehode igralcev teh dveh ekip, saj gre velikokrat za obojestransko korist. Po mojem mnenju so sedaj postavljeni dobri temelji za nadaljnje sodelovanje, s katerim lahko pridobita oba kluba. Naša nova uprava bo še manj obremenjena s preteklimi odnosi, zato lahko sodelovanje dobi nove razsežnosti. Želim si, da v končni fazi pride do tega, da bi Kidričani prihajali na Ptuj navijat za Dravo, Ptujčani pa v Kidričevo za Aluminij!«
Kakšno pa je mnenje Zvon-ka Jevšovarja, predsednika NK Aluminij? »Dobro je, da se je nekaj premaknilo na bolje. Največ zaslug gre na račun Roberta Furjana, s katerim
sva odnose že precej časa poskušala spraviti z mrtve točke, a so nekateri večni nergači in podpihovalci nesoglasij to onemogočali. Tako smo Ptuj-čanom npr. že lani omogočali treniranje na naših igriščih. V sedanji situaciji, ko je recesija precej zmanjšala sredstva za nogomet, takšno sodelovanje seveda ustreza obema stranema. Edini problem, ki ga jaz vidim v tem sodelovanju, je ta, da imajo na Ptuju ločeno člansko vrsto in nogometno šolo, slednja pa zaenkrat še ni zainteresirana za sodelovanje. Ob tem bi želel poudariti, da je bistvena stvar za mladinsko šolo infrastruktura, to pa imamo v Kidričevem zares odlično, tako da lahko mladim ponujamo odlične pogoje za delo. Prav s tega vidika vidim dolgoročno rešitev v tem, da imamo na Ptuju stabilnega prvoligaša, v Kidričevem pa mladinsko šolo. Drava ima nek položaj v regiji, zato jim v dobro razvoja nogometa na tem območju želim boljše čase.«
Prav je, da vodilni možje sodelujejo, prav pa je tudi, da lokalni derbiji še naprej ostajajo praznik nogometa. Podkrepljeni seveda s športnim navijanjem!
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A DRL (ž)
42 prejetih golov preveč za zmago
Mercator Tenzor Ptuj - Evro Casino Kočevje 32:42 (19:20)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križa nčeva, Prapotnikova 6, Mateša 6, Ciora 3, Kikanovičeva 1, Čehova, Ozmečeva, Bolcarjeva 3, Piklova, Erhatičeva 3(1), Brumnova 4, Sivka. Trener: Nikola Bistrovič.
Sreda ni bila srečna za ptujske rokometašice, saj so v zaostalem srečanju 15. kroga izgubile s Kočevkami. Takšen razplet je delno že napovedovala neprepričljiva igra v soboto, čeprav so takrat Ptujčanke le premagale Velenjčanke. V deseti minuti je bil rezultat 6:6, toda sledile so številne napake domačih rokometašic v obrambi in gostje so v 25. minuti po-vedle za pet zadetkov (15:20). Do odhoda na odmor so domačinke z mini serijo 4:0 le uspele približati izenačenju.
Podobno je bilo tudi v drugem polčasu, saj so gostje v 45. minuti ponovno povedle za pet
zadetkov (22:27). Ptujčanke tokrat niso bile več sposobne preobrata, saj so v veliki želji
po znižanju vodstva naredile preveč napak, to pa so gostujoče rokometašice izkoristile
in zmagale z desetimi zadetki prednosti.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nastasija Erhatič (ZRK MT Ptuj, rdeči dres)
Veselič v Velenju, Letonja še naprej v Aluminiju
Do presenetljivega preobrata je prišlo v zvezi z nadaljevanjem kariere Uroša Veseliča. Po neuspelem poskusu prestopa v Avstrijo je bil najbližje Gorici, a je na koncu pristal v Velenju, kjer si bo kljub zaostanku treningov (ekipi se je priključil razmeroma pozno) poskušal čimprej izboriti mesto v ekipi, ki jo vodi Marjan Pušnik.
Čeprav smo pred dobrim tednom poročali o tem, da je Rok Letonja sprejel ponudbo avstrijskega nižjeligaša in bo kariero nadaljeval v tujini, pa je v zadnjem trenutku prišlo do preobrata in Rok je ostal član Aluminija. »Res sem si premislil tik pred podpisom pogodbe, čeprav je bila ponudba finančno ugodna. Mislim, da lahko v Kidričevem ostanem bolj na očeh slovenskih prvoligaških klubov, za katere bi nekoč rad zaigral,« je bil kratek Rok.
JM
Rokomet • RK Gorišnica
Hebar namesto Znidariča
Rokometašem RK Moškajn-ci-Gorišnica v tej tekmovalni sezoni ne cvetijo rožice. Očitno pa je zadnji poraz v gosteh pri Alplesu v Železnikih (31 :17) izbil sodu dno. Davek za to, da so bili rokometaši v drugem polčasu kot na sprehodu in ne na tekmi (ob polčasu je bil rezultat še 12:9), je plačal trener Darko Žnidarič - in se s klubom sporazumno razšel.
Novi trener bo priznani trener prof. Vlado Hebar, ki nam je ob tem dejal: "Ekipa trenutno ni v zavidljivem položaju, a sem kljub temu v ponedeljek zvečer sprejel mesto trenerja. Poizkušali bomo rešiti, kar se rešiti da - želimo si priboriti direktni obstanek. Moj predhodnik se je trudil po najboljših močeh, jaz bom z majhnimi popravki samo nadaljeval njegovo delo, pri čemer si želim sodelovanja vseh struktur v klubu,« je dejal Vlado Hebar,
Foto: Črtomir Goznik
Dosedanji trener mladincev Jeruzalema Ormoža Vlado Hebar je prevzel ekipo Moškanjci-Go-rišnico.
ki bo v soboto že sedel na vročo trenersko klop Moškajncev - Gorišnice na srečanju proti Svišu.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Proti Krki priložnost za nove točke
Rokometaši Jeruzalema so drugi del prvenstva pričeli z dvema porazoma - v gosteh proti Preventu (28:29) in doma proti Gorenju (20:28). V obeh tekmah so prikazali borbeno igro, a to ni zadostovalo za prve točke v drugem delu sezone.
Glede na razplet dogodkov v zadnjih krogih je jasno, da bo ekipa Jeruzalema igrala v Ligi za obstanek. Sobotni nasprotnik Ormožanov je Krka, za-dnjeuvrščena ekipa prvenstva, ki je v zadnjih dveh krogih dokazala, da je njena forma v vzponu. Najprej so Dolenjci doma remizirali proti Merkurju (23:23) in nato doživeli minimalen poraz pri Rudarju (22:23). Novomeščani glede
obstanka v ligi še niso vrgli puške v koruzo in prav vinarji so njihov zadnji vlak, da obstanejo v ligi. Svoje načrte glede osvojitev točk imajo tudi rokometaši Jeruzalema, ki si v nadaljevanju sezone želijo osvojiti čimveč točk, ki bi jim omogočale mirno plovbo v Ligi za obstanek. Med tednom so v taboru vinarjev ostali brez Sama Koreza, ki bo do konca sezone nosil dres 1.B-ligaša iz Gorišnice. Ladjo slednjih je v začetku tega tedna prevzel Vlado Hebar, nazadnje trener ormoških mladincev. Kdo bo prevzel mladince Jeruzalema, zaenkrat še ni znano.
Tekma v Novem mestu je na sporedu ob 17.30 uri.
UK
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Partizan Fram 16:1 (9:1)
STRELCI: 1:0 Bakovič (4), 2:0 Grbec (6), 3:0 Grbec (14), 4:0 Bakovič (22), 5:0 Grbec (28), 6:0 Letonja (31), 7:0 Šimenko (35), 8:0 Letonja (38), 9:0 Krajcer (42), 9:1 Hajnc (45), 10:1 Šimenko (50), 11:1 Šimenko (54), 12:1 Letonja (65), 13:1 Topo-lovec (71), 14:1 Šimenko (77), 15:1 Letonja (82), 16:1 Bakovič (89)
ALUMINIJ: Lipovac, Rešek, Krajnc, Topolovec, Lenart, Krajcer, Mandič, Letonja, Bakovič, Grbec, Šimenko. Igrali so še: Zajc, Draškovič, Morsi. Trener: Bojan Špehonja.
V prijateljskem srečanju so nogometaši Aluminija brez težav visoko premagali ekipo Partizana Fram, sicer člana Štajerske lige. Na svoj račun so prišli predvsem gledalci, ki so videli veliko zadetkov.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Mladinska liga za Pokal SZS
Državni rekord Petre Vernik
V 4. krogu mladinske državne lige, ki je potekala preteklo nedeljo v Ljubljani, strelcem iz Spodnjega Podravja ni uspelo ponoviti odličnega rezultat-skega presežka iz prejšnjega turnirja, ko so dosegli kar pet posamičnih in tri ekipne uvrstitev na stopničke. Tokratni izkupiček 20 nastopov naših strelcev je prinesel eno posamično zmago ter dve ekipni uvrstitvi na stopničke. Vendar je toliko bolj razveseljivo, da je že četrto zaporedno posamično zmago dosegla ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik, ki je obenem še izboljšala štiri leta star državni rekord pionirk s serijsko zračno puško, ki sedaj znaša neverjetnih 191 krogov - po serijah 97 in 94 krogov!
Petra je tako svoji bogati statistiki številnih zmag in drugih odličnih dosežkov dodala še močno želen nov državni rekord, ki si ga je pred tem s 188 krogi lastila Teja Fluks iz Liboj. Najboljši pionirki lanske sezone, ki bo za najboljšo brez vsakršnega dvoma razglašena tudi v tej sezoni, tako manjka le še naslov državne prvakinje (lani srebrna), ki ga bo poizkusila postaviti čez dobra dva meseca na DP v Železnikih.
Četrto zaporedno zmago so ormoške strelke dosegel tudi v ekipnem seštevku s 541 krogi, za ekipo pa sta nastopili še Melanie Habjanič (179) in Melisa Kosi (171), ki sta med posameznicami osvojili peto in osmo mesto. Med pionirji je najboljšo uvrstitev dosegel Ptujčan Sašo Stojak, ki je s 175 krogi osvojil 9. mesto, 18. Aleš Pernat 171, 37. Blaž Topolo-vec 163, 38. Jan Tovornik 162, 46. Niko Visočnik 158 krogov. V ekipnem seštevku so zmagali strelci SD Triglav-Ja-vornik s 539 krogi, Ptujčani pa so na svoji prvi tekmi državne lige v letošnji sezoni dosegli
Foto: Simeon Gönc
Petra Vernik (SD Kovinar Ormož) je v Ljubljani s 191 krogi postavila nov državni rekord pionirk s serijsko zračno puško.
500 krogov in med 15 ekipami osvojili dobro 6. mesto.
V	kategoriji kadetov s standardno puško je ekipa SD Kovinar Ormož dosegla manj od pričakovanj in s 1086 krogi osvojila 4. mesto. Med posamezniki je zmagal Rušan Klemen Škrinjar s 386 krogi, 9. Grega Polajnko 367, 11. Jan Šumak 367 in 21. Tomi Jev-šovar 352 krogov. V disciplini s pištolo so juršinski strelci z 972 krogi dosegli še četrto 2. mesto v tej sezoni in znova zaostali za nepremagljivo ekipo iz Grosuplja z 998 krogi. Med posamezniki je zmagal Rožle Repič iz Kamnika s 363 krogi, za juršinsko ekipo pa je ponovno najboljšo uvrstitev z 8. mestom in 333 krogi dosegel Ivan Druzovič, 9. David Ke-kec 324, 11. Gregor Vesenjak 315 krogov.
V	kategoriji mladincev s pištolo je posamična medalja za las ušla dornavski strelki Sta-
Košarka • PARKL liga
Majšperku derbi v 2. ligi
V desetem krogu lige Parkl smo doživeli presenečenje na Pragerskem: gostje iz Rač so v izenačeni tekmi po podaljšku premagali domačine in jim zadali še drugi zaporedni poraz. V preteklem tednu je dve pomembni tekmi v gosteh proti neposrednim tekmecem z dna lestvice odigrala ekipa Good Guys. V Cirkovcah so jih pričakali igralci ŠD Kidričevo, ki so na krilih dveh zaporednih zmag želeli svojo mini serijo še podaljšati. Gostje, nekdanji prvaki lige, so tokrat pokazali, da je njihov domet precej višji. Razen v začetku so celotno tekmo nadzorovali rezultat in s kolektivno igro dvoboj zanesljivo pripeljali do konca. Drugačno, manj suvereno predstavo »dobrih dečkov« smo videli na zaostali tekmi 8. kroga proti KK Ptuj. Mladi Ptujčani so vodili praktično celotno tekmo, a so bili v zadnjih minutah premalo zbrani in so 5 sekund pred koncem tekme dopustili izenačenje Guysov. Ti so v podaljšku unovčili svoje izkušnje in prišli do tesne, a pomembne zmage. S tema dvema zmaga-
ma so ekipam, ki se bodo borile za obstanek, pobegnili na varno razdaljo.
Do zaslužene zmage na domačem parketu je prišla tudi ekipa iz Cirkovc, ki je bila za 15 točk boljša od Ptujčanov. Pri tiskarjih se je spet izkazal Holc s 35 točkami. Že v naslednjem krogu lahko Cirkovce z novo domačo zmago dokončno potrdijo svojo udeležbo na zaključnem turnirju.
Veliki derbi kroga je tokrat potekal v drugi ligi med ekipama ŠD Nova vas Maribor in ŠD Majšperk. Do te tekme neporaženi Mariborčani bi si bili z novo zmago praktično že zagotovili prvo mesto in neposredno napredovanje v 1. ligo, a gostje iz Majšperka tega niso dovolili. Skozi celotno tekmo so narekovali tempo in bili veliko natančnejši pri metih. Kljub odsotnosti najboljšega strelca Jazbeca je bila ekipa Majšperka premočan nasprotnik za domačine, ki jim ni pomagalo niti glasno navijanje s tribun. Najboljši posameznik tekme je bil Galun z 28 točkami in odlično igro pod košema.
BL
ši Simonič, ki je s 354 krogi osvojila 4. mesto, enako pa se je zgodilo tudi z juršinskim strelcem Nikom Pšajdom, ki je osvojil 4. mesto s 350 krogi. Pri mladincih s pištolo je s 378 krogi letošnji rekordni rezultat uspel Škofjeločanu Aleksandru Hadžidaovu, s standardno puško pa je bil enako uspešen tudi Grega Potočnik iz Radovljice, ki je zmagal s 398 krogi. Kidričevski strelec Uroš Mohorko tokrat ni ponovil uspeha s tretjega turnirja, ko je s 386 krogi osvojil 3. mesto, saj je s 376 krogi pristal na 9. mestu, 21. Leon Antolič 365, 25. Tadej Ivanuša 346 krogov. Pri mladinkah s puško je strelka TS Ormož Barbara Muhič s 373 krogi osvojila 8. mesto, pričakovano najboljša pa je bila Živa Dvoršak s 396 krogi. V ekipnem seštevku so strelci TSO s 1084 krogi zasedli 7. mesto.
Simeon Gonc
1. liga
Rezultati 10. kroga: ŠD Kidričevo - Good Guys 66:75 (18:14, 11:23, 18:19, 19:19), TED ŠD Cirkovce - KK KPŠ Ptuj 91:76 (24:15, 24:24, 26 :28, 17:9), KK Pragersko - KK Rače 93:100* (22:22,14:18, 29:20,17 :22, 11:18), KK Starše - ŠD Slam Av-toefekt 98:74 (23:15, 24:20, 19:13, 32:26). Zaostala tekma 8. kroga: KK KPŠ Ptuj - Good Guys 60:62* (19:8, 11:11, 15:15, 11:22, 4:6).
1.	KK STARŠE	10 9 1 19
2.	KK PRAGERSKO 10 8 2 18
3.	TED ŠD CIRKOVCE 10 7 3 17
4.	KK RAČE	10 5 5 15
5.	GOOD GUYS	10 4 6 14
6.	KK KPŠ PTUJ	10 3 7 13
7.	ŠD KIDRIČEVO	10 2 8 12
8.	ŠD SLAM AVTOEFEKT 10 2 8 12
2. liga
Rezultati 9. kroga: ŠD Podlože
-	ŠD Ptujska Gora 63:57 (12:9, 13 :12, 22:21, 16:15), ŠD Nova vas MB
-	ŠD Majšperk 71:87 (16:25, 17:19, 15:14, 23:29). Tekma KMO Dornava
-	Pragersko veterani je bila prestavljena.
1.	ŠD MAJŠPERK	9 8 1 17
2.	ŠD NOVA VAS MB 9 8 1 17
3.	KMO DORNAVA	8 3 5 11
4.	KK STARŠE MLADI (-1) 8 4 4 11
5.	PRAGERSKO VETERANI 7 3 4 10
6.	ŠD PODLOŽE	8 2 6 10
7.	ŠD PTUJSKA GORA 9 1 8 10
Najboljši strelci: 1. Sebastjan Holc (TED ŠD Cirkovce) 225, 2. Dean Gomboc (KK Starše) 223, 3. Mitja Blažič (ŠD Nova vas) 199 točk.
Namizni tenis
Dekleta že prvoligašinje
V	trinajstem krogu 1. slovenske moške lige so igralci Ptuja gostovali v Ljubljani pri Edigsu Mengšu in dvoboj tesno izgubili. Edigsovci so pred dvema krogoma že presenetili, takrat so favorizirano Krko praktično izločili iz borbe za naslov državnih prvakov. Tudi dvoboj s Ptujem je bil zelo zanimiv, saj je bilo odigranih kar osem-intrideset nizov. Na koncu so bili srečnejši in spretnejši domačini. Ptujčani so imeli v zadnjem dvoboju še možnost za zmago, vendar Urbanu Ovčarju ni uspelo premagati Jazbiča. Po dve zmagi sta za NTK Ptuj osvojila Danilo Piljak in Bojan Pavič.
»Šli smo po novi dve točki, vendar se nam ni izšlo. Ne spomnim se, da bi kdaj izgubili z Edigsom. Na žalost je vse enkrat prvič,« je precej razočarano dejal Danilo Piljak. Sicer pa v tem krogu ni bilo nobenih presenečenj. V borbi za obstanek so Velenjčani z visoko zmago po vsej verjetnosti dokončno potopili Radlje.
V	2. ženski ligi so igralke NTK Ptuj suvereno opravile s svojimi tekmicami iz Murske Sobote in Ljutomera ter s tema zmagama že potrdile uvrstitev v slovenski elitni namiznote-niški razred, kjer so dolga leta igrale vidnejšo vlogo.
V	3. moški ligi druga ekipa Ptuja ni dovolila nobenih presenečenj in je dvakrat visoko slavila: najprej v Škofji Loki in nato še v Križah. Fantje so tik pred uvrstitvijo v 2. slovensko ligo. Dva poraza pa so na gostovanjih doživeli igralci iz Cirkovc.
1. SNTL - MOŠKI
REZULTATI 13. KROGA: Edigs Mengeš - Ptuj 5:4, Sobota - Maribor 3:5, Petrol Olimpija - Kema Pu-conci 1:5, Krka - Melamin Kočevje 5:1, Tempo Velenje - Radlje 5:1.
1.	FINEA MARIBOR 13 13 0 26
2.	KEMA PUCONCI 13 11 2 22
3.	KRKA	13 11 2 22
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič
4.	SOBOTA	13 8 5 16
5.	PTUJ	13 5 8 10
6.	MELAMIN KOČEVJE 13 5 8 10
7.	EDIGS MENGEŠ 13 5 8 10
8.	PETROL OLIMPIJA 13 4 9 8
9.	TEMPO VELENJE 13 2 11 4
10.	RADLJE	13 1 12 2 EDIGS MENGEŠ - PTUJ 5:4 Jazbič - Pavič 2:3, Orešnik - Ovčar 3:1, Avbelj - Piljak 3:1, Orešnik
-	Pavič 3:2, Jazbič - Piljak 0:3, Avbelj - Ovčar 3:1, Orešnik - Piljak 1:3, Avbelj - Pavič 2:3, Jazbič - Ovčar 3:1.
2. SNTL - ŽENSKE
REZULTATI 5. KROGA: Ptuj - Sobota 5:0, Ptuj - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:0, Rakek - Preserje 5:2, Vesna Zalog - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:0, Vesna Zalog - Sobota 5:0.
1.	PTUJ 9	9	0	18
2.	RAKEK 8	5	3	10
3.	VESNA ZALOG 9	4	5	8
4.	PRESERJE 8	4	4	8
5.	SOBOTA 8	3	5	6
6.	KROV. RAKUŠA LJUTOMER 8	0	8	0 PTUJ - SOBOTA 5:0
Rojkova - Lupševa 3:0, Terbučeva
-	Vukanova 3:2, Zerova - Perčičeva 3:0, Terbučeva - Lupševa 3:0, Rojkova - Perčičeva 3:0
3. SNTL - MOŠKI
REZULTATI 8. KROGA: Melamin Kočevje II. - Kajuh Slovan 5:4, Krovstvo Rakuša Ljutomer - Žogica Radgona 2:5, Branik Markizet - Logatec
5:2, Križe - Štermatik Cirkovce 5:1, Simgrad Škofja Loka - Ptuj II. 2:5, Krovstvo Rakuša Ljutomer - Logatec 2:5, Branik Markizet - Žogica Radgona 1:5, Križe - Ptuj II. 0:5, Simgrad Škofja Loka - Šternmatik Cirkovce 5:0.
1.	PTUJ II.	14 13 1 26
2.	ŽOGICA RADGONA 15 12 3 24
3.	SIMGRAD ŠKOFJA LOKA 15 11 4 22
4.	KAJUH SLOVAN 14 7 7 14
5.	MELAMIN KOČEVJE II.-2 14 8 6 14
6.	KRIŽE	15 7 8 14
7.	LOGATEC	15 7 8 14
8.	BRANIK MARKEZIT 14 6 8 12
9.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 14 2 12 4
10.	KROV. RAKUŠA LJUTOMER14 0 14 0 ŠKOFJA LOKA - PTUJ 2:5 Simonič - Drčič 0:3, Škufca
-	Janžekovič 3:2, Hari - Krušič 2:3, Škufca - Drčič 1:3, Simonič - Krušič 1:3, Hari - Janžekovič 3:1, Škufca
-	Krušič 1:3. KRIŽE - PTUJ 0:5
Legat - Drčič 0:3, Bapič - Janžekovič 1:3, Ulčnik - Krušič 1:3, Stei-nar - Drčič 0:3, Ulčnik - Krušič 1:3 KRIŽE - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:1
Bapič - O. Štern 3:0, Steinar - D. Štern 3:0, Legat - Slaček 3:0, Steinar - Napast 2:3, Bapič - Slaček 3:0, Legat - D. Štern 3:0.
ŠKOFJA LOKA - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:0
Hari - Napast 3:0, Škufca - O. Štern 3:0, Simonič - Slaček 3:0, Škufca - Napast 3:1, Simonič - O. Štern 3:0.
Danilo Klajnšek
Atletika • DP za pionirje v mnogoboju
Maji zlato, Marku srebro
Minulo nedeljo je Slovenska Bistrica gostila atletski podmladek, ki se je pomeril na posamičnem in ekipnem mnogoboju za kategoriji U-12 in U-14. Člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj se lahko pohvalijo s kompletom medalj.
V kategoriji U-12 je postala državna prvakinja desetletna Maja Bedrač, ki velja za naj-obetavnejšo atletinjo svoje generacije. Od skupno štirih disciplin je zmagala v treh, povsod pa ji je tesno za petami sledila tekmovalka iz Žalca. Na 60 metrov je Maja tekla 8,83 sekunde, 2-kilogramsko žogo je sunila 7,51 metra, v daljino je skočila 453 centimetrov, na koncu pa je 300 metrov pretekla v 50,81 sekunde. V skupnem seštevku je zbrala 1852 točk, kar je pomenilo zmago v konkurenci 25 tekmovalk. V isti starostni kategoriji bo Maja nastopala tudi prihodnje leto. Še zanimivost, ki potrjuje Maji-no nadarjenost: s svojimi rezul-
Maja Bedrač in Mark Drevenšek
tati bi zmagala tudi pri dečkih iste starosti.
V kategoriji U-14 je Mark Drevenšek zasedel drugo mesto, najboljši pa je bil v obeh tekaških disciplinah. Na 60 metrov je tekel 8,49 sekunde, na 600 metrov pa 1 minuta in 50,74 sekund, v daljino je skočil 485 centimetrov, 2 kilograma težko žogo pa je sunil
10,80 metra.
V kategoriji fantov U-12 se je kolajna za las izmuznila Boštjanu Nahbergerju, ki je končal na četrtem mestu, Grega Pavlovič je bil sedmi, Tim Ravnjak pa enajsti. Ekipno je omenjena trojica zasedla tretje mesto.
UE
Foto: UE
Nogomet • Zaplet med MNZ Ptuj in Oki Teamom
Bo Oki Team na koncu le prejel pokal?
Ekipa Oki Team si je z zmago v zadnjem krogu rednega dela prvenstva v 1. zimski ligi MNZ Ptuj zagotovila udeležbo na finalnem turnirju, kjer pa ni nastopila. To je precej razburilo nekatere gledalce v dvorani Center in tudi funkcionarje MNZ Ptuj, ki na koncu ekipi niso izročili pokala za osvojeno 3. mesto. »Glavni razlog je nekorektna poteza ekipe Oki Team do vseh sodelujočih v ligi, vodstva tekmovanja in nenazadnje do vseh gledalcev: o odpovedi nastopa nas je ekipa obvestila šele 5 minut pred začetkom tekmovanja! Če so že imeli tehtne razloge za odpoved, bi jo lahko vodstvu tekmovanja posredovali nekaj dni pred tem in bi program potem lahko zapolnili s kakšno revialno tekmo ali kaj podobnega,« je svoje stališče podal Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj in nadaljeval: »V ligah tekmuje 24 ekip in zaradi reda je potrebno upoštevati določena pravila, ki se jih ekipa Oki Team ni držala. Lahko tudi povem, da je proti njim uveden disciplinski postopek, kakšna kazen jih bo doletela, pa še nismo odločali.
Šolski šport
Rokomet:
OŠ Mladika zmagala na četrtfinalu DP
V četrtek, 12. januarja, je bilo v OŠ Rače četrtfinalno tekmovanje državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu, na katerega so uvrstile šole s področnih tekmovanj. Gostiteljica, OŠ Rače, je tekmovanje odlično organizirala in izvedla.
Tekmovanje je potekalo v pravem športnem vzdušju, saj so vse ekipe vzpodbujali navijači njihovih šol pod geslom »Fair play - na športno tekmo z odprto dlanjo.« Tekmovanje je popestrila tudi plesna skupina mlajših učenk iz OŠ Mladika.
Doseženi so bili naslednji rezultati: OŠ Rače - OŠ Mladika 9:11, OŠ Sveti Jurij - 1. OŠ Slovenj Gradec 11 :16, OŠ Rače - 1. OŠ Slovenj Gradec 10:11, OŠ Sveti Jurij - OŠ Mladika 7:16, OŠ Mladika - 1. OŠ Slovenj Gradec 16:15, OŠ Rače - OŠ Sveti Jurij 16:14.
Vrstni red: 1. OŠ Mladika 6, 2. 1. OŠ Slovenj Gradec 4, 3. OŠ Rače 2, 4. OŠ Jurij 0 točk.
OŠ Mladika je s tremi zmagami osvojila prvo mesto ter se uvrstila v
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Oki Teama si želi pokal za osvojeno 3. mesto. Jim ga bo vodstvo tekmovanja tudi izročilo?
Njihovo osvojeno 3. mesto je tako zgolj administrativno'.«
Svoje mnenje nam je podal tudi Jani Krampelj, kapetan ekipe Oki Team: »Osnovni razlog, zakaj nismo odigrali končnice je v tem, da nismo mogli zbrati dovolj igralcev za igranje: imeli smo pet kaznovanih igralcev (Danijel Novak, Roman Novak, Benjamin Ciglarič, Peter Stres, Rok Mordej), štirje so imeli v tem času ligaško tekmo 2. SFL z ekipo Tomaža (Danilo Cvetko, David Goričan,
polfinale državnega prvenstva, med 16 najboljših šol v Sloveniji. Najbolj razburljiva tekma se je odvijala med ekipama OŠ Mladika in 1. OŠ Slovenj Gradec, saj je odločala o prvem mestu.
OŠ Mladika: Miha in Marko Žu-ran, Tmotej Tomič, Jernej Čuš, Tilen Urbančič, Nejc Krajnčič, Jan Maroh, Mihael Fajfarič, Franc Bolcar, Alen Hliš, Kristjan Krajnc, Nejc Lukežič.
Nogomet:
področno prvenstvo v nogometu
V sredo, 11. februarja, je na Ptuju potekalo področno prvenstvo srednjih šol v nogometu. Na njem so nastopile ekipe dijakinj in dijakov Gimnazije Ormož, ekipi Gimnazije Ptuj ter ekipa dijakov iz Slovenske Bistrice.
Rezultati dijakov: Gimnazija Ptuj
-	Gimnazija Ormož 2:0, Gimnazija Ormož - Slov. Bistrica 3:0, Slov. Bistrica - Gimnazija Ptuj 2:1.
Rezultat dijakinj: Gimnazija Ptuj
-	Gimnazija Ormož 7:0.
UR
Rokometna ekipa OŠ Mladika
Odbojka • 3. DOL vzhod
REZULTATI 17. KROGA: DŠR Murska Sobota - Kurent SK Company 3:0, Galeja - Kema Puconci 0:3, Nova KBM Branik II. - Ruše 3:0 b.b., DŠR Murska Sobota II. - Ecom Tabor 2:3.
DK
Slavko Vrbanič, Aleš Jurčec), Boštjan Kranjc je bil na delu v tujini, Matej Lorenčič pa je poškodovan. Kljub temu smo do zadnje ure poskušali zbrati pet igralcev za nastop, a smo na koncu zaradi službenih obveznosti ostali še brez vratarja, zato smo se na žalost morali odpovedati nastopu. Vsi se zavedamo, da so bili najbolj oškodovani gledalci, ki so pričakovali zanimive tekme, ampak za to, da ekipa Oki Team ni odigrala končnice ni krivo
vodstvo ekipe, niti igralci, temveč nekdo drug. Glede na to, da smo plačali prijavnino ter odigrali 11 tekem rednega dela, ter se zasluženo uvrstili na tretje mesto pričakujem, da bo naši ekipi dodeljen pokal za zasluženo tretje mesto v ligi! Rad bi še dodal, da je ekipa Poetovie na koncu zasluženo zmagala, zato jim čestitam. Kar se tiče našega tretjega mesta, pokala ter sankcij, ki nam jih napovedujejo, srčno upamo, da bodo na vodstvu tekmovanja po tem poročilu temeljito premislili ter nam vrnili tisto, kar smo si z bojem na parketu prislužili.«
Pred obema stranema je naloga, da zaplet rešita na najbolj sprejemljiv način. Če bo vodstvo tekmovanja sledilo zgledu iz predtekmovanja, ko je tekme, ki niso bile odigrale zaradi odsotnosti ene od ekip, registrirala s 3:0, potem do rešitve ni daleč ... Konec koncev tudi razlogi Oki Teama niso samo za lase privlečeni. A počakaj-mo na odločitev disciplinske komisije, ki vsak takšen primer obravnava individualno.
Jože Mohorič
Kegljanje • 2. SKL (m, ž)
Z zmago pred tekmice
Štiri kroge pred koncem tekmovanja v 2. moški ligi so keg-ljači ptujske Drave pri vodilni ekipi v Konjicah doživeli visok poraz. Kljub vsemu trudu jim ni uspelo osvojiti nobene točke, pa čeprav so bili nekajkrat zelo blizu. Ptujčani so po tem porazu zdrknili na zadnje mesto, saj jih je prehitel ravenski Fužinar. Morda bo o potniku v nižji rang tekmovanja odločalo sobotno srečanje, ko kegljači ptujske Drave na svojem kegljišču gostijo prav ekipo Fuži-narja.
Zato pa so bile uspešnejše kegljavke Drave, ko so v Celju suvereno opravile z domačim Komcelom in se po osvojitvi dveh novih točk povzpele pred svoje tekmice iz Celja.
2. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 14. KROGA: Konjice II. - Drava 8:0, Lent - Litija 6:2, Miklavž - Pivovarna Laško 2:6, Impol - Šoštanj 3:5, Rudnik - Fužinar 3:5.
1.	KONJICE II. 14 11 2 1 24
2.	ŠOŠTANJ 14 12 0 2 24
3.	LENT	14 7 2 5 14
4.	PIVOVARNA LAŠKO 14	6	2	6	14
5.	IMPOL	14	6	1	7	13
6.	MIKLAVŽ	14	6	1	7	13
7.	LITIJA	14	5	2	7	12
8.	RUDNIK	14	5	0	9	10
9.	FUŽINAR	14	3	1	10	7
10.	DRAVA	14	3	1	10	7
KONJICE II. - DRAVA 8:0 (3190 - 2970)
DRAVA: Premzl 498, Podgoršek 521, Čuš 529, Murko 484, Kozoderc
-	Slaček 460, Čeh 478.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Komcel
-	Drava 2:6, Impol - Miroteks III. 5:3, Litija - Nafta 5:3.
1.	IMPOL	9	8	0 1	16
2.	FUŽINAR	8 6	0 2	12
3.	DRAVA	9	4	14	9
4.	KOMCEL	8 4	0 4	8
5.	LITIJA	9	3	15	7
6.	NAFTA	9	3	0 6	6
7.	MIROTEKS III. 8 10 7	2
KOMCEL - DRAVA 2:6 (2895 - 2995)
DRAVA: Fridlova 488, Planinčeva 482, Kolarjeva 473, Kozoderčeva 499, Krušičeva 547, Bombekova 510.
Danilo Klajnšek
Tenis
Blaž do finala med pari
Prejšnji teden je na igriščih TC Konex potekalo člansko državno prvenstvo. Barve TK Terme Ptuj je zastopal le Martin Kraljič, Blaž Rola pa je sedaj član TK Branik Maribor. Kraljič je bil najprej uspešen v kvalifikacijah, kjer je po vrsti premagal tri tekmece, med njimi tudi prvega nosilca Gašperja Laznika (ŽTK Maribor). V 1. krogu glavnega turnirja je igral z Rokom Boninom (Koper), ki je bil uspešnejši v dveh nizih. Šesti nosilec Blaž Rola je svoje nastope med po-
samezniki prav tako končal v uvodni partiji, saj ga je 4:6, 7:5, 6:4 premagal kasnejši državni prvak Andraž Bedene (Slovan LJ).
V konkurenci dvojic sta se Rola in Kraljič srečala v četrtfinalu: dvojica Rola/Turk (Branik MB) je premagala par Kraljič/Lazič (Ptuj/Koper). Prva dva sta se kasneje uvrstila v finale, kjer pa je bila s 7:6, 6:4 uspešnejša prvo postavljena dvojica Sabolčki/Grešak (Laško).
JM
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA LIGA
PARI 21. KROGA - PETEK 20.00: HIT Gorica - Rudar Velenje; SOBOTA 15.00: Nafta - Primorje, Interblock - Luka Koper, Maribor - Labod Drava; NEDELJA 15.00: MIK CM Celje - Domžale.
PRIJATELJSKA TEKMA
V nedeljo ob 14.00 bodo nogometaši Aluminija odigrali prijateljsko tekmo s Kovinarjem iz Štor.
Rokomet
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 17. KROGA: Krka - Jeruzalem Ormož, Ribnica Riko hiše - Rudar EVJ Trbovlje.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 18. KROGA: Zagorje Istrabenz Gorenje - Mercator Tenzor Ptuj (v petek ob 19.30), Brežice - Sava Kranj, Velenje - Celeia Žalec, Olimpija
-	Škofja Loka KSI, Evro Casino Kočevje - Celeia Žalec, Piran vrtovi Istre
-	Krka.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Šmartno 99, Sviš Pekarna Grosuplje - Alples Železniki, Ajdovščina - Grča Kočevje, Grosuplje - Krško, Istrabenz plini Izola - Radeče MIK Celje, Mitol Sežana - Klima Petek Maribor.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 6.)
PARI 3. KROGA: Sevnica - Drava, Dol TKI Hrastnik - Kranj, Cerklje
-	Zlatorog Celje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 7. do 12.)
PARI 3. KROGA: Brežice - Velika Nedelja, Mokerc Ig - Dobova, Radovljica - Arcont Radgona.
Odbojka
1.	ŽENSKA DRŽAVNA LIGA
PARI 17. KROGA: Sloving Vital - AC Prstec Ptuj, Calcit Kamnik - TPV Novo mesto, Aliansa - Luka Koper, MZG Grosuplje - Benedikt.
3.	ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
18. KROG: Kurent SK Company - DŠR Murska Sobota II. (sobota ob 15.00 v gimnazijski telovadnici).
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
2.	SFL - vzhod
Pari 17. kroga: petek, 20. 2., ob 19.30: Tomaž - Duplek TBS Team24; ob 20.00: FC Branik Maribor - Nazarje Glin; ob 20.30: Teleing Marinci
-	Bioterme Mala Nedelja; sobota, 21. 2., ob 15.30: Ptuj ABA Saš - Slovenske gorice. Že odigrano: Cerkvenjak - FSK Kebelj 0:0.
PG
	V	v
HURA PROSTI CAS - ZIMSKE POCITNICE		
(23. - 27. 2. 09)		
Urnik aktivnosti:		
ŠD MLADIKA		
URA	PONED. SREDA	ČETRTEK PETEK
9.00 - 10.00	Košarka	Rokomet
	(5. - 9. r.)	(5. - 9. r.)
10.00 - 11.00	Igre z žogo Košarka	Rokomet Nogomet
	(1.-4. raz.) (5. - 9. r.)	(5. - 9. r.) (5. - 9. r.)
11.00 - 12.00	Igre z žogo Igre z žogo Igre z žogo Nogomet	
	(1.-4. r.) (1.-4. r.)	(1.- 4. r.) (5. - 9. r.)
12.00 - 13.00	Igre z žogo Igre z žogo	
	(1.-4. r.)	(1.-4. r.)
RITMIČNA DVORANA STADION		
URA	PONEDELJEK	ČETRTEK
9.00 - 10.00	Otroški plesi (vrtec)	Otroški plesi (1. - 4. raz.)
10.00 - 11.00	Otroški plesi (vrtec)	Otroški plesi (1. - 4. raz.)
11.00 - 12.00	Otroški plesi (vrtec)	
12.00 - 13.00	Otroški plesi (vrtec)	
POKRITA ATLETSKA STEZA		
URA	PONEDELJEK	ČETRTEK
9.00 - 10.00	Atletika (1. - 4. raz.)	Atletska abeceda (vrtec)
10.00 - 11.00	Atletika (1. - 4. raz.)	Atletska abeceda (vrtec)
11.00 - 12.00		Atletska abeceda (vrtec)
12.00 - 13.00		Atletska abeceda (vrtec)
STRELIŠČE		
URA	PETEK	
10.00 - 11.00	Streljanje	
11.00 - 12.00	Streljanje	
12.00 - 13.00	Streljanje	
Nina Kolarič in Tatjana Majcen Ljubič
Ptujčanki, ki sta slavili v Pekingu
V letu 2008 sta nas na OI v Pekingu zastopali levjesrčni Ptujčanki Nina Kolarič (skok v daljino) in Tatjana Majcen Ljubič (krogla, kopje, disk). Obe sta se vrnili nekoliko razočarani, saj zaradi neugodnega spleta okoliščin nista dosegli svojih pričakovanj. To pa ne pomeni, da nista dosegli pričakovanj ljudi, ki smo z njima delili vtise, izkušnje, spoznanja in zgodbe, ki sta jih prinesli iz Pekinga. Dokazali sta, da skrivata velik potencial in da s pogumom in vztrajnostjo lahko presežeta svoja in naša pričakovanja.
Letošnja komisija za izbor športnika leta 2008 Mestne občine Ptuj ni prezrla njunih uspehov in vloženega truda. Nina Kolarič (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj) je bila izbrana za najboljšo športnico minulega leta, Tatjana Majcen Ljubič (AK CP Ptuj) pa je prejela nagrado na področju športa invalidov.
Tatjana in Nina si delita trenerja in sanje o olimpijskih igrah v Londonu. Za svoje cilje sta pripravljeni trdo delati. Značajsko sta povsem različni. Tatjano je čustvena in zgovorna, Nina je njeno nasprotje. Pravijo, da se nasprotja dopolnjujejo, zato se lahko nadejamo zanimivega sodelovanja in medsebojne podpore, kar ju bo naposled pripeljalo do najvišjih ciljev. Bralcem Štajerskega tednika sta razkrili svoje občutke, ki so se porajali med slavnostno prireditvijo za izbor športnika leta 2008 MO Ptuj. Podarjata vam košček svojega sveta v zameno za vašo podporo.
Nina Kolarič -najboljša športnica MO Ptuj leta 2008
Že drugič zapovrstjo ti je uspelo osvojiti laskav naslov najboljše športnice MO Ptuj. Vsak športnik na samosvoj način dojema trenutke zmagoslavja. Kakšni občutki so prevevali tebe?
Če sem čisto iskrena, sem letos ta naslov pričakovala in bi bila razočarana, če me ne bi izbrali. V letu 2008 sem namreč naredila korak naprej pred drugimi ptujskimi športniki in stopila na prizorišče olimpijskih iger. Prireditve za izbor športnika leta sem se zelo veselila, pričakovala sem zabavno prireditev. Voditeljstvo Tadeja Toša je že samo po sebi napovedovalo veliko humorja, a tega žal ni bilo. Zavedam se, da je organizacija takšne prireditve zelo zahtevna naloga in da so organizatorji dali vse od sebe. Všeč so mi bili glasbeni vložki, ki so nekoliko omilili resnost same prireditve.
Naslov športnice leta 2008 mi bo prinesel več medijske pozornosti, ki pa je žal kratkega roka trajanja. Odmevnost prireditve namreč hitro ponikne v kupu drugih novic in dogodkov. Občutki ob zmagoslavju so veličastni. Vesela sem vsake potrditve, vsake zmage, vsakega dobrega rezultata, a največ mi pomenijo tisti, ki jih dosežem neposredno na atletskih stezah. Takšni in podobni nazivi pa zame predstavljajo potrditev vseh mojih atletskih dosežkov preteklega leta. Ob
Bowling
Odlično povprečje za Ptuj 1
Državna liga
Skupina C
Rezultati 4. kroga: Triglav 2 - Piramida 2 2:0 (12:2), Meteoriti - Epic 1 0:2 (1:13), Ptuj 1 - Ericsson 2:0 (11:3).
EPIC 1	186.8 8
TRIGLAV 2	179.6 6
PTUJ 1	182.2 6
ERICSSON	179.0 2
PIRAMIDA 2	172.3 2
METEORITI	140.6 0
Člani ekipe Ptuj 1 so v 4. krogu v domačem bowling centru prepričljivo premagali ekipo Ericssona. Odlično so igrali vsi štirje člani ekipe in v šestih igrah dosegli naslednje rezultate: Sebastjan Kotnik 1216, Bojan Klarič 1214, Andrej Vaš 1195 in Jani Kramar 1137.
Podjetniška liga
Drugi krog podjetniške lige je prinesel dobre rezultate, saj je kar 7 ekip preseglo mejo 2500 podrtih kegljev: najboljši pa sta bili letos zelo okrepljeni ekipi Avto prevozništva Novak (Bratec, Kostanjevec, Klarič, Čuček) in DaMoSS-a (Strauss, A. in S. Vajda, Kramar) - prva je dosegla 2862 in druga 2849. Tudi med posamezniki sta imeli ti dve ekipi med najboljšo deseterico kar polovico svojih članov.
Skupina A
Rezultati 2. kroga: Radio-Tednik - Projekta ing. 8:0, Talum - Garant zavarovanje 6:2, Projektis - PSS 5:3, DaMoSS - MO Ptuj 6.2.
1.	DAMOSS
2.	TALUM
13 12
168,1 1S7,1
3.	PROJEKTIS	11 165,9
4.	RADIO-TEDNIK PTUJ	9 157,5
5.	PSS	7 152,3
6.	MESTNA OBČINA PTUJ 6 149,2
7.	GARANT ZAVAROVANJE 4 147,5
8.	PROJEKTA ING.	2 136,5 Skupina B
Rezultati 2. kroga: Avtoprevoz-ništvo Novak - Tames 6:2, db Tna-sport - Boxmark 8:0, VGP Drava - Il-kos 5.3, BC Ptuj - MP Ptuj 7:1.
1.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK 12 165,1
2.	DB TRANSPORT	12 159,9
3.	VGP DRAVA	11 158,1
4.	BOWLING CENTER PTUJ 11 154,1
5.	TAMES	9 162,3
6.	ILKOS	4 138,6
7.	MP PTUJ	3 141,3
8.	BOXMARK	2 140,6 Najboljši posamezniki 2. kroga:
1. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 777, 2. Romana Čuček (Avto. Novak) 757, 3. Sebastijan Kotnik (Projektis) 746, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 743, 5. Črtomir Goznik (Radio-Ted-nik) 740, 6. Bojan Klarič (Avto. Novak) 739, 7. Andrej Vajda (DaMoSS) 734, 8. Aleksander Eržen (PSS) 729,
9.	Marko Drobnič (Talum) 725, 10. Jani Kramar (DaMoSS) 722.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis) povprečje 190,4, 2. Bojan Klarič (Avto. Novak) 184,8, 3. Marko Drobnič (Talum) 181,3, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 179,6, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 179,5, 6. Romana Čuček (Avto. Novak) 178,5, 7. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 176,9, 8. Tomi Držaj (db Transport) 176,6, 9. Andrej Vajda (DaMoSS) 175,0, 10. Silvester Strauss (DaMoSS) 173,9.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič
takšnih trenutkih začutim podporo ljudi, to pa je za vsakega športnika sestavni del uspeha.
Športnik nenehno raste in se razvija. Vsako leto si boljša, zrelejša, z nekimi novimi spoznanji. V leto 2009 si zakorakala z novimi izkušnjami, saj so te klesali Peking, medijska pozornost in številna tekmovanja. Zdi se, da si postala samoza-vestnejša in zgovornejša. Tvoj nastop na prireditvi je bil sproščen in suveren.
Ja, res je. Človek z leti, uspehi in izkušnjami raste. Zrelejša sem in danes drugače gledam na medijsko pozornost in na svoje uspehe. Uspehi, ki jih dosegaš, ti vlivajo pogum in gradijo temelje tvoje samozavesti. Na začetku športne poti je javni nastop zame predstavljal veliko breme. Imela sem tremo in nisem si upala izraziti svojega iskrenega mnenja. Z uspehi je rasla tudi medijska pozornost in vedno več je bilo intervjujev in raznih izjav za javnost. Danes je medijska pozornost del mojega življenja in sem se nanjo povsem navadila. Počutim se samozavestno in sproščeno. Lahko bi rekla, da uživam v siju medijske pozornosti.
Na atletskih stezah te videvamo v športnih oblačilih, na prireditvi pa si za-blestela v ognjeviti kreaciji, ki je lepo zaokrožila tvojo osebnost. Kako si se počutila?
Mnenja sem, da vsak dogodek zahteva svoje oblačilo, saj s tem izkažemo svoje spoštovanje. Večino časa sem v športnih oblačilih, saj to zahteva utrip mojega življenja. Prireditev je bila sicer športno obarvana, a šlo je za slavnostno podelitev, zato sem se temu primerno tudi oblekla ... V svoji ekstravagantni oblekici, ki je kreacija mlade Ptujčan-ke Sabine Hameršak, sem se počutila posebno in udobno. Obleka je nekoliko simbolična, lahko bi rekli, da je povezana z atletiko. Posuta je s krogi, ki so
tudi značilni za Sabino. Krog predstavlja najpopolnejši lik in zaokroženo celoto. Med krogom in skokom v daljino lahko najdete podobnost. Krog je popoln šele takrat, ko ga sestavlja dovolj točk, ki so na krožnici na točno določenem mestu. Tudi pri skoku je podobno: popoln skok je skupek mnogih elementov, ki morajo biti v popolni harmoniji. Če elementi niso izvedeni popolno in pravilno, potem tudi skok ni popoln. Kroge na moji obleki pa lahko razumemo tudi kot simbole OI.
Veliko športnikov zaspi na lovorikah svojega uspeha. Ti si potrdila nasprotno. Že lani si si prislužila laskav naslov, a ti uspeh ni prišel
do živega. V letu, ki je bilo pred teboj, si trdo delala in se ponovno izkazala. Je pohvala tvoja spodbuda?
Zame je spodbuda predvsem moj uspeh na samih tekmovanjih in doseganje dobrih rezultatov. Ta in podobni naslovi pa so zame potrditev vloženega truda. Pohvala mi pokaže, da sem na pravi poti in da me ljudje na tej poti spodbujajo in podpirajo.
Pred kratkim se je tvojemu trenerju pridružila še ena olimpijka, Tatjana Majcen Ljubič (paraolimpijka). Bosta združili moči in delili svoje športne sanje o igrah v Londonu? Kakšen je vajin odnos?
V letu 2008 se je mojemu trenerju Gorazdu Rajherju pridružila paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič. Do sedaj še nisva imeli skupnih treningov, tako da ni bilo priložnosti za kramljanje. Se pa veselim najinega znanstva, saj imava skupen cilj, za katerega bova garali.
Kakšni so tvoji cilji za prihodnost? Ali se morda nadejaš še tretjega v nizu laskavih naslovov športnice leta?
Predvsem bi se dotaknila ciljev za sezono, ki je že v polnem teku. Pred menoj so kar štiri velika tekmovanja. Zraven dvoranskega evropskega prvenstva so tu še sredozemske igre, univerzijada in svetovno prvenstvo na prostem. Norme za vsa tekmovanja razen za sredozemske igre že imam izpolnjene. Na vseh omenjenih tekmovanjih bi si želela priti v finale, torej med dvanajst najboljših. Vsi vemo, da je na takšnih tekmovanjih mogoče prav vse, upam tudi na kakšno uvrstitev v sam vrh. Če mi uspe uresničiti vse ali vsaj del teh ciljev za letošnjo sezono, mislim, da mi tudi tretji naziv najboljše športnice mestne občine Ptuj ne more uiti.
Tatjana Majcen Ljubič - nagrada za izjemne dosežke na področju športa invalidov
Dobila si nagrado za izjemne dosežke na področju
Foto: Aleksandra Jelušič
Tatjana Majcen Ljubič
športnih invalidov. V letu 2008 si nas uspešno zastopala v Pekingu in dosegla lepe rezultate. Kakšen je občutek, ko si nagrajen za svoje delo? Kaj ti pomeni to priznanje?
Priznati moram, da v Pekingu nisem dosegla vsega, kar sem pričakovala. Domov sem se sicer vrnila z lepimi rezultati, a vem, da sem sposobna doseči več. Po OI se je zame pričelo obdobje, ko sem analizirala, kaj bi lahko storila bolje. Bila sem razočarana, a nisem obupala. Poiskala sem si novega trenerja, Gorazda Rajherja, in v sebi kovala nove cilje, ki jih želim doseči. Z Gorazdom sva se odlično ujela in me zelo spominja na mojega prejšnjega trenerja. Zdaj ne vidim več ovir do uspehov. Nagrada je bila kot balzam za moje razočaranje. Zdaj vem, da me ljudje podpirajo in da verjamejo vame. Leto 2008 sem pustila za seboj. Nagrada je usmerila moje napore v prihodnost, k novim izzivom, ujetim v London.
Na prireditvi te je spremljal mož Gregor. Kakšen je vajin odnos, kar se tiče športa? Videti je bilo, da te pri tvojem delu zelo podpira.
Ja, mož Gregor mi ves čas moje športne kariere stoji ob strani. Spremlja vsak moj »korak« in veseli se vsakega mojega uspeha. Podpora je za vsakega športnika temelj njegovega uspeha. Šport pomeni veliko odrekanja in ob sebi resnično potrebuješ ljudi, ki te razumejo in spodbujajo. Gregor je človek, na katerega se vedno lahko oprem, tako v srečnih kot tudi v tistih manj srečnih obdobjih življenja. Je moj mož in moj najboljši prijatelj v eni osebi.
Z Nino Kolarič, naj športnico MO Ptuj, delita skupen cilj, nastop na OI v Londonu, in trenerja Gorazda Rajherja. Kakšen je vajin odnos? Se podpirata?
Z Nino Kolarič se še nisva seznanili, saj še ni bilo priložnosti za skupni trening. Poznam jo prek medijev, saj sem prebrala nekaj njenih intervjujev. V prihodnosti se bodo najine poti večkrat križale in upam, da se bova ujeli. Glede na to, da imava skupen cilj, OI London 2012, se bova na tej poti do cilja zagotovo podpirali in si pomagali. Veselim se najinega znanstva.
Kaj boš pridobila z laskavim naslovom?
Zelo bi bila vesela, če bi mi ta naslov prinesel kakšnega sponzorja, ki bi stal za mano in me finančno podpiral na moji športni poti.
V soboto smo praznovali valentinovo, praznik zaljubljencev. Kaj zate pomeni ta dan in kako si ga preživela?
Valentinovo je zame najlepši dan v letu, saj je na ta dan v zraku ljubezen in Valentin ima ključ od korenin, kar je prvi znak da bo prišla pomlad. Pomlad ima zame poseben čar, saj zaznamuje prebujanje narave. Valentinovo je zame poseben dan tudi zato, ker je moja babica imela na ta dan rojstni dan. Za valentinovo ne pričakujem daril, zame je najlepše darilo, če lahko ta dan preživim v družbi svojega moža in sina. To sta moja Valentina.
Kaj bi sporočila bralcem Tednika?
Na misel mi prideta samo dve besedi, ki mi lahko spremenita življenje: »London, prihajam!«
Aleksandra Jelušič
Ptuj • Kako se boriti z odvisnostjo od drog
Vsi zasvojenci so nekoč le eksperimentirali
Zveza društev na področju drog v Sloveniji in društvo Ars Vitae sta konec prejšnjega tedna organizirala posvet na temo Kako se boriti z odvisnostjo od drog. Svoje programe je predstavilo več nevladnih organizacij, izražena pa so bila tudi stališča in strategija Ministrstva za zdravje.
Gostitelj posveta, ki je na Ptuju, v taki obliki potekal prvič, je bil ptujski Center za socialno delo (CSD). »Ni naključje, da posvet poteka na ptujskem Centru, saj smo že dalj časa globoko vpeti v to problematiko, zelo dobro pa je na tem področju tudi naše sodelovanje z nevladnimi organizacijami,« je uvodoma pojasnil direktor CSD Ptuj mag. Miran Kerin.
Namen posveta, ki ga je vodil Aleksander Solovjev, je bil omogočiti širši strokovni in zainteresirani javnosti uvid v vsebino in potek pomembnejših programov obravnave odvisnosti od psihoaktivnih substanc, ki jih izvajajo različne nevladne organizacije.
Na začetku srečanja sta svoje delovanje v nekaj stavkih najprej povzela organizatorja: društvo Ars Vitae in Zveza društev na področju drog v Sloveniji.
Kot je pojasnila Danila Jur-gec, socialna delavka CSD Ptuj in predsednica društva Ars Vitae, deluje slednje na področju drog od leta 1998 naprej. Velik poudarek dajejo primarni preventivi in informiranju javnosti. »S tem zapolnjujemo prazen prostor, Ptuj namreč prej ni imel nobenega društva, ki bi se ukvarjalo s tistimi, ki bi se želeli poskusiti boriti z odvisnostjo od drog,« je pojasnila Jurgčeva. Sicer pa v zadnjem
Bedrač, ki je največji del svojega ustvarjanja posvetil poeziji, je na literarnem večeru iz vsake zbirke predstavil kakšno pesem. Konec lanskega leta je v založbi Litera izšla tudi prva Bedračeva zbirka pesmi za otroke, ki jo je poimenoval Pe-
času največ delajo na projektu Mostovi, v katerega vključujejo široko skupino mladih, ki imajo težave pri vključevanju v okolje. Društvo Ars Vitae pri omenjenem projektu nudi tri vrste pomoči, deluje kot motivator osebne rasti, pomaga živeti brez drog in nudi pomoč pri reševanju težav. V sklopu omenjenih projektov nudijo pomoč bivšim odvisnikom, staršem pri prepoznavanju znakov odvisnosti, pomagajo pa tudi posameznikom, ki
sniška hiša. Zabavna in razgibana zbirka je odlično branje za otroke, zanimiva pa je tudi za odrasle bralce. Bedračeve prve objavljene pesmi za otroke so nastajale več let, vsebina pa je zelo raznolika. V zadnjih letih je pesnik več svojih pesmih ob-
imajo motnje hranjenja, so depresivni, brezposelni, žrtve nasilja ipd.
Vedno več posameznikov z več oblikami zasvojenosti
Situacijo v Sloveniji na področju zasvojenosti je v nekaj besedah prikazal predstavnik Ministrstva za zdravje RS Jože Hren. Kot je dejal, je pristojno
javljal tudi v otroških revijah, v njih pa se prav tako loteva zanimivih malenkosti, ki jih odrasli v tem divjem svetu vse prevečkrat spregledamo. Tematika Pesniške hiše izhaja iz humorja in igrivosti, pesnik pa se na samosvoj način loteva živali, iger,
Ministrstvo že sprejelo vrsto zakonskih in podzakonskih aktov, ki urejajo področje zasvojenosti, čaka pa jih še veliko dela. Postregel je z informacijo, da se je v zadnjih časih zelo razširila zasvojenost z igralni-štvom, zlasti na Primorskem. Ob tem je še pojasnil, da bodo pri oblikovanju nacionalne strategije sodelovali z Zvezo društev na področju drog v Sloveniji, nacionalna politika pa bo odvisna od več spremenljivk. Pomemben faktor je
narave in vsega, kar je značilno za pestro otroško življenje. 16 izbranih pesmic spremljajo tudi pohvale vredne ilustracije, ki sta jih prispevale Anja Čuha-lev in Cirila Zorenč.
Medtem ko je zadnja Be-dračeva zbirka namenjena otrokom, pa so prejšnje veliko bolj resne. Izdal je tri pesniške zbirke za odrasle in en priročnik o pesnjenju z istoimenskim naslovom. »Prve pesmi sem začel pisati pri šestih in to je bilo tisto, v čemer sem se našel,« se spominja mladi pesnik, ki piše tudi prozo, a kot pravi, ta še zaenkrat ni pripravljena za objavo.
Sicer pa je Bedrač z odzivom bralcev zelo zadovoljen, ugotovil pa je tudi, da se otroško poezijo finančno gledano veliko bolj splača pisati kot tisto za odrasle. »A kaj ko to zame ni posel, pišem za dušo,« je še pojasnil simpatični pesnik, sicer tudi učitelj slovenščine na eni izmed ptujskih šol. Kot pravi, je ravno učiteljski poklic delo, ki mu nudi veliko prostora za ustvarjanje z otroki. Bedrač je aktiven tudi kot mentor mnogih literarnih skupin in delavnic, vodi Ptujski literarni klub, v katerega vabi vse ljubitelje proze in poezije, predvsem mlade, med katerimi v zadnjem času kot da ni zanimanja za literaturo. Ob vsem naštetem Be-drač objavlja tudi v Štajerskem tedniku, kjer je pred nekaj leti delal tudi kot lektor.
Dženana Bečirovič
razširjenost uporabe prepovedanih drog, relevantna dejavnika pa sta tudi zemljepisna lega in dostopnost. »Politika na tem področju mora biti interdisciplinarna, saj Slovenija leži na tako imenovani balkanski tihotapski poti,« je še dejal Hren in dodal, da bo v prihodnje treba posebej pozorno obravnavati tudi tiste, ki imajo sočasno več oblik zasvojenosti. »Delati bomo morali tudi na časovno kratkotrajnejši obravnavi zasvojencev in intenzivnem zdravljenju od kokaina, kar bo velik izziv, saj Slovenija teh področij nima dovolj razvitih,« je zaključil predstavnik Ministrstva za zdravje.
V svojem delu govora pa je pomen Zveze društev na področju drog v Sloveniji predstavila predsednica Vilma Kersnik. Kot je dejala, je ideja o posvetih, kakršnega so izpeljali na Ptuju, padla lani. Po njenem mnenju omenjeni pristop nudi široko teoretično znanje in podrobnejše izkustveno skozi različne delavnice. Prepričana je, da imajo nevladne organizacije v Sloveniji dobro pokrite vse segmente reševanja problematike odvisnosti, od preventive in zdravljenja do zmanjševanja škode in reintegracije. »Vedno znova pa se srečujemo s finančnimi težavami,« je pojasnila Kersnikova in dodala, da je zato nujno potrebno povezovanje nevladnih organizacij, kar bo nenazadnje povečalo tudi vplivnost le teh.
Društva nudijo različne programe
Konkretno pa so svoje programe predstavile tri nevladne organizacije, najprej v obliki kratkih predstavitev, kasneje pa na zanimivih delavnicah. Društvo Projekt Človek je predstavilo istoimenski program, zavod Pelikan Karitas je ponudil informacije o programu Skupnost Srečanje, mariborsko društvo Zdrava pot pa program Terensko delo. Čeprav gre za organizacije, ki jih druži cilj pomagaTI zasvojencem in njihovim staršem, pa so vse tri precej različne.
Projekt Človek, ki ga je predstavila Božena Blanuša, deluje na Štajerskem šele eno leto. Gre za program, ki nudi samopomoč in socialno rehabilitacijo osebam z različnimi
oblikami zasvojenosti. Društvo Projekt Človek, ki je v Sloveniji svoja vrata odprlo leta 1995, je visokopražni program, lani pa so po vsej Sloveniji odprli pet sprejemnih centrov, nam najbližjega v Rušah. »Program se je spreminjal skladno s potrebami, že sam razvoj pa je nakazoval, da ima Slovenija svoje značilnosti in potrebe,« je pojasnila Blanuševa. Kot je dejala, je njihov cilj pokazati pot do kvalitetnega življenja brez zasvojenosti. »Dejstvo je, da se proti drogi ne moremo boriti, lahko pa se za človeka,« je zaključila predstavnica društva Projekt Človek.
Precej drugačen program pa je predstavil Aleksej Mišič iz Zavoda Pelikan Karitas. Podrobno je prikazal delovanje programa Skupnost Srečanje, ki ga izvajajo le v prestolnici. Njihov program je eden tistih, ob katerih morajo zasvojenci dejansko v njihovih prostorih bivati več tednov. »Naš projekt nudi individualni pristop in iskanje pravega programa za premagovanje odvisnosti posameznika,« je pojasnil Mišič.
Edini med tremi predstavljenimi programi, ki se izvaja na Ptuju, pa je Terensko delo. Gre za program mariborskega društva Zdrava pot, na posvetu pa ga je predstavila Jelka Babič. Ustanovljeno je bilo na osnovi civilne pobude uporabnikov nedovoljenih drog, temeljno delovanje pa je usmerjeno v programe, ki nudijo pomoč pri zmanjševanju škode na področju zasvojenosti. Njihovi uporabniki so uživalci nedovoljenih drog, ki iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo zadostiti visoko-pražnim programom. Društvo Zdrava pot pa nudi dnevni center, v katerem lahko uporabniki drog spregovorijo o svojih težavah, nudijo pa tudi topel obrok, pri njih lahko opravijo tudi higienske potrebe in operejo perilo. »Vse naše delo je namenjeno principu zagovorništva,« je pojasnila Babičeva, cilj vseh programov pa ni abstinenca. Kot temelj nizkopražnih programov je izpostavila Terensko delo, ki ga od leta 2007 naprej izvajajo tudi na Ptuju. Vsi programi, ki jih nudijo - dnevno jih obišče okrog 30 uporabnikov prepovedanih drog - so anonimni in nudijo prostovoljen izstop.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Literarni večer z Davidom Bedračem
Pesnik za vsakogar
Klub ptujskih študentov, ki v sklopu petkovih dogajanj v svojo kavarno na Slovenskem trgu vabi zanimive slovenske umetnike, pisatelje, modne ustvarjalce in glasbenike, je na enega izmed januarskih dogodkov povabil pesnika in pisatelja Ptujčana Davida Bedrača.
Nagradno turistično vprašanje
Pred pustnim vrhuncem
Na Ptujskem smo pustno zadihali. Kurenti so svoj demonski pohod začeli že v noči z drugega na tretji februar, zato bodo letošnji pustni dnevi, ki se bodo končali 24. februarja, za kurente še posebej naporni.
Foto: Črtomir Gozni k
Ptujsko pustno dogajanje je tik pred vrhuncem.
Piše: Uroš Žajdela • Cape Verde aH Zelenortski otoki (7.)
Vasica Paul
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pravi biser pa se skriva v idilični vasici Paul, od koder se je možno po strmi in vijugasti dolini odpraviti na celodnevni ali celo večdnevni pohod v smeri vulkanskega kraterja Cova na nadmorsko višino 1300 metrov. Prvih nekaj ur pohoda je pravzaprav pravljičnih, v smislu
odkrivanja tradicionalne pridelave žganja v vasici Pasagem, kjer najdemo izjemne primerke tradicionalnih kamnitih hišk in druge otoške arhitekture ter spremljanja načina vsakdanjega življenja, zato pa se zadnja ura spremeni v pekel, saj v tem časovnem razponu pre-
Glede na to, da ima tudi ptujsko kurentovanje dolgoletno tradicijo, so si v tem obdobju kondicijo nabrali tudi kurenti, ki so v teh dneh obiskali tudi parlament in župane vseh večjih slovenskih mest, saj ptujski pustni organizatorji želijo, da se na Ptuju v času v tem času zberejo tudi najpomembnejši možje te države. Za zdaj se ve, da bo v nedeljo na Ptuju zagotovo predsednik državnega zbora mag. Blaž Kavčič, ki je častni pokrovitelj 49. kurentovanja.
Letos so se v Konzorciju Kurent še posebej potrudili, da s pustom živijo številne lokacije v mestu in za nekaj ur vsako popoldan tudi Mestni trg, ne samo karnevalska dvorana, ki je bila v zadnjih letih dežurni krivec za prazne ulice in trge mesta v pustnem času. Potem ko je presenetila že otvoritvena povorka, saj nihče ni pričakoval, da bo v njej
magaš nadmorsko višino 700 metrov ob predpostavki magmatsko krušljivih kamnin in nepregledni megli. A pogled z vrha je nebeški, ne samo zaradi kraterja, ki so ga lokalci spremenili v ogromno poljedelsko površino, temveč zaradi izjemne stvaritve narave, saj se vzhodni in bolj položni del kraterja igra s sončnimi žarki, le dober meter vstran pa se megla na vse prete-ge trudi prekriti z penastimi oblaki najvišji vrh. Temu primerna je tudi temperaturna razlika v razdalji nekaj korakov. Dviganje in spuščanje zračnih tokov povzroči gibanje meglene pregrade in za delček trenutka lahko v daljavi uzremo vabljiv Atlantik, ki se igrivo spaja z modrino horizonta. Idilično, pravljično in neponovljivo.
Na žalost je čofotanje v morju zaradi klifne oblike obale precej omejeno, zato pa je toliko bolj privlačen pohod po cestici, ki povezuje posamezna priobalna mesta, saj se lahko prav vsa pohvalijo z raznoliko in edinstveno portugalsko arhitekturo. Priobalni treking se prične v mestecu Ponta do Sol, prečka prestolnico Ribiera Grande ter za najbolj vztrajne zaključi v 20 kilometrov oddaljeni izključno ribiški vasici Janela, kamor popotniki le redko zaidejo. Zanimivo je, da se v tej vasici vse poti končajo, saj zaradi nepredstavljivega naklona gradnja cest ni mogoča, celo po-potniške poti na posameznih delih predstavljajo preveliko zdravstveno tveganje. Povratek je praviloma vezan na javni prevoz v smeri Ribi-ero Grande, saj se po celodnevnem pohodu sončni žarki pospešeno poslavljajo za posameznimi vrhovi.
Santo Antao premore številne reke, po katerih se je v sušnih mesecih moč ob majhnem trudu prebiti v osrčje tega izjemnega otoka. Pri premagovanju naravnih rečnih preprek ter bujne tropske vegetacije je potrebno pogosto uporabiti vso plezalno znanje, saj nekatere rečne skale presegajo petmetrsko višinsko znamko. Dolina se prepro-
kar 600 kurentov, naj bi več udeležencev kot prejšnja leta imela tudi današnja četrta otroška povorka, pa tudi nedeljska osrednja, v kateri pričakujejo udeležence iz devetih ali desetih tujih držav in najmanj dva tisoč maskiranih udeležencev. Nagradni sklad za najboljše maske je letos osem tisoč evrov. Organizatorji pričakujejo, da bo med letošnjimi nagrajenci končno tudi katera od ptujskih skupin. Ptujčanom namreč že vrsto let zmanjkuje sape za udeležbo v nedeljski osrednji povorki, ker se znorijo že na sobotnem osrednjem pustnem plesu v karnevalski dvorani. Za nagrade so bodo letos potegovali tudi ptujski gostinci: Turistično društvo jih je pozvalo k pripravi pustnih jedi, najboljšo bodo
sto konča s kilometrsko gorsko pregrado, pri čemer megla potencira dramatičnost in človek dobi občutek, da se na tem mestu svet konča. In ko že misliš, da te Santa Antao in njegovo izjemno naravno bogastvo ne moreta več presenetiti, se v soju sončnih žarkov zablešči mogočni rečni slap.
po oceni posebne komisije tudi nagradili.
Okrepljeno pustno dogajanje poteka tudi v hotelu Primus, kjer ima svojo pustno postojanko10. princ karnevala. Sicer pa v Termah Ptuj te dni zaključujejo priprave na drugo poroko v rimskem stilu, ki bo 25. aprila.
Letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij bo dvajseta po vrsti, je pravilno odgovorila Nevenka Perkovič, Vičava 99, Ptuj. Danes sprašujemo, koliko metrov pisanih trakov ima kopje kopjaša. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Ra-ičeva ulica 6, do 27. februarja.
Santa Antao je nedvomno naj-spektakularnejši in nepredstavljivo ter nepojmljivo prečudovit otok sredi Atlantika, ki te s svojo neizmerno in brezmejno lepoto očara, vsrka in nikoli več ne izpusti iz objema čarobne drugačnosti ter naravne izjemnosti.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Pogled z obalne ceste na idilo vasice Paul, ki ga obdajajo mogočni gorski vrhovi in kristalna modrina morja.
Foto: Uroš Zajdela
Pot, ki te iz nepregledne megle pripelje do kraterja. Gre za peklensko pot, saj v uri hoje premagaš 700 metrov nadmorske višine.
Foto: Uroš Zajdela
Pohvalno urejene kamnite poti, ki te pripeljejo do nepopisnih naravnih lepot.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Pustna zabava s skupino Black & White
Vstopnina 10 EUR 20.2. ob 20. uri
Sobotni pustni ples z ansamblom Ekart
Vstopnina z večerjo 30 EUR
21.2.	ob 20. uri
Tadej Toš, Zapufan pika sn
22.2,1.3., 8.3., ...ob 19. uri
Metulj after job party
24.2., od 12. ure naprej v Klubu Gemina XIII Vstopnine ni!
Večer z zvezdami
Večerja v družbi Vlada Kreslina
13.3.	ob 20. uri Vstopnina 40 EUR
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.
«I»
GEMINA ®
GEMINA ®
GEMINA
r-i-u-B
GEMINA
GEMINA
terme-ptuj.si
Kuharski nasveti
Krhki flancati (navadni)
Sestavine:
25 dag moke 2 jajci
sol, limonina lupina
1	pecilni prašek
2	dag masla maščoba za cvrenje sladkor v prahu za posip
Iz moke, jajc, masla, soli, pecilnega praška in limonine lupine zgnetemo čvrsto testo in ga pustimo počivati na hladnem pol ure. Spočito testo tanko razvaljamo, poljubno narežemo ali zvijemo ter na hitro ocvremo v vroči maščobi. Po želji flancate potre-semo s sladkorjem v prahu, preden jih ponudimo.
Krofi z umetnim sladilom
Sestavine:
1 kg ostre moke 7 saharinov 6 dag kvasa
1 žlica ruma 1 dl belega olja 8 rumenjakov sol
6 dl mleka limonina lupina
V toplo mleko damo kvas in saharin in damo vzhajat. Moko presejemo in ji prisi-pamo vzhajan kvas, dodamo rumenjake, vanilin, sol, limonino lupino in temeljito gnetemo vsaj 10 minut. Nato dodamo olje in rum ter gne-temo še 10 minut. Dovolj zgneteno testo damo vzhajat. Vzhajanega oblikujemo v krofe. Surove krofe ponovno vzhajamo in vzhajane damo v vročo maščobo z zgornjo stranjo navzdol. Prva polovica cvrenja poteka v pokriti
Krofi z umetnim sladilom
Krhki flancati
Začelo se je pred 3 tedni, ko je mucek prišel domov omotičen, zanašalo ga je v zadnjem delu in nekaj dni se ni pritaknil hrane, samo vodo je pil. Rep ima neprestano moker in umazan, ga ne dvigne, kot da ni njegov. Z muckom je bila pri veterinarju, dobil je injekcijo proti bolečinam in tabletke za domov. Stanje je še vedno enako in lastnico skrbi kako vnaprej, saj mucek živi večinoma v stanovanju in ima pa precej močan vonj po urinu.
posodi, druga polovica v odkriti. Polnimo jih po cvrenju in po želji sladkamo.
Krofi s kislo smetano
Sestavine:
1	kg moke (namenske za kvašeno testo)
2	pesti ostre moke 8 rumenjakov
1	dl olja
4-6 žlic ruma
3	žlice sladkorja
3	žlice kisle smetane
4	dag kvasa
2	vanilina
limonina lupina, sol mleko po potrebi maščoba za cvrenje
Rumenjake, olje, sladkor, vanilin in smetano penasto premešamo. Posebej preseje-mo moko, ji dodamo razdrobljen kvas in sol ter prilijemo penasto umešane sestavine. Dodamo še rum in zgnetemo gladko testo. Zgneteno testo damo vzhajat, in ko ga je enkrat več, kot ga je bilo, testo ponovno pregnetemo in damo še enkrat vzhajat. Iz vzhajanega testa oblikujemo
krofe, ki jih v vroči maščobi počasi ocvremo. Z marelično marmelado jih polnimo po cvrenju.
Ocvrte kroglice s slanino
Sestavine (za 4 osebe): 2 dl vode 1/2 žličke soli 12 dag gladke moke 7 dag margarine 2 debeli jajci 10 dag slanine maščoba za cvrenje
V vodo damo sol in margarino in postavimo na štedilnik, da zavre. Ko zavre, s pomočjo šibe med mešanjem zakuhamo gladko moko. Mešamo tako dolgo, da razmešamo vse grudice, in odstavimo. Zmes do mlačnega ohladimo, nato dodamo na majhne kocke narezano slanino in jajca ter gladko premešamo. Iz mase oblikujemo manjše kroglice in jih v vroči maščobi na hitro ocvremo. Ponudimo jih kot samostojno jed z omako iz kisle smetane.
(Iz knjige Sodobne domače jedi V. in N. Pignar)
Tačke in repki
Mucek ne čuti repa
Lastnica tri leta starega mucka iz okolice Ptuja sprašuje, kako bi lahko pomagali njenemu kosmatinčku, za katerega misli, da ne čuti repa, saj ga ne premika in ga ne umakne, ko gre na blato.
Rep je pri mucih del telesa, ki je pogosto izpostavljen najrazličnejšim poškodbam. Ena zelo pogostih je, da ga pripre-mo z vrati, ko jih zapiramo. V tem primeru gre po navadi za zlom repa, včasih se zraven tudi oguli koža in zadeva je videti precej grozno, saj iz muca namesto kosmatega repa bin-glja krvav oguljen štrcelj. Rep je prav tako pogosto poškodovan v mačjih pretepih, ko zaradi ugrizov pride do infekcije in propadanja repa. V zgoraj
omenjenih primerih muc rep še uporablja in ga premika, le od poškodbe naprej je rep pogosto nevrološko poškodovan in ga žival ne čuti. Zelo nerodno in neprijetno je, če je rep poškodovan že v samem korenu repa, kar se pogosto zgodi pri poškodbah, ki jih povzročijo avtomobili. Če ima muc veliko srečo in ga avto ne zbije do smrti, se tako srečanje pogosto konča s poškodbo križnega dela hrbtenice oziroma medenice, posledice tega pa so v korenu zlomljen rep in zelo pogosto tudi poškodovana medenica ali celo hrbtenjača.
Rep mačke in mački odmaknejo, ko opravljajo fiziološke potrebe. Če tega ne morejo storiti, je odvajanje blata oteženo, saj rep pritiska na analno odprtino. Posledica je umazan, smrdeč zadnji del živali, in ker pogosto nevrološka motnja prizadene tudi mehur in zaradi tega urin nekontrolirano odteka, je takšna žival močno prizadeta in v zelo žalostnem, nezavidljivem položaju. Muci so po naravi izredno čiste živali in so v takih primerili zelo nesrečni, saj si ne morejo pomagati.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Lastnico poškodovanega muca vabim, da se oglasi z muckom v ambulanti. Potrebno je opraviti nevrološko preiskavo in rentgensko slikanje medenice in repa. Tako bomo locirali mesto poškodbe in tudi ugotovili, v kolikšni meri je rep nevrološko poškodovan, in temu primerno tudi ukrepali. Od mesta, kjer je rep nevrološko mrtev, ga je treba operativno odstraniti. Če je poškodba na medenici in žival repa ne čuti v celotni dolžini, ga je potrebno v celoti odstraniti. Tu gre že za večji in zapletenejši poseg in prav to bo najverjetneje potrebno narediti pri mucku omenjene lastnice. Tak mucek po operaciji živi popolnoma normalno. Vsi predsodki in prepričanja ljudi o potrebnosti repa za kr-marjenje okoli dreves in ostalih ovir so iz trte izviti. Težava se lahko pojavi le, če je zaradi intenzivnosti poškodbe motena tudi funkcija analne mišice zapiralke in mucu blato nehotno uhaja. V takem primeru pa se pogovorimo z lastnikom o smiselnosti posega in nadaljnjega zdravljenja živali. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Po pomladi diši
B^-^s^SeSS Prvi pomladin, sveti Valentin, je že pred tednom dni prinesel ključe od korenin, koranti pa te dni živahno odganjajo starko zimo iz dežele, kar je znamenje, da se je pričela narava prebujati iz zimskega sna. Topli sončni žarki so na travnatih prisojnih jasah že privabili zvončke in tro-bentice, da je tudi v ozračju zadišalo po pomladi. Do konca koledarske zime ter pomladanskega enakonočja je še cel mesec, v tem obdobju pa v vrtni zemlji, dokler se za obdelavo dovolj ne odcedi ter za kalitev semen dovolj ne ogreje, nič ne počnemo. Pričnemo pa opravila pri negi vrtnega rastja, ki morajo biti opravljena do njenega brstenja.
V SADNEM VRTU v drugi polovici februarja, ko pojenju-je zimska zmrzal, drevnine pa se prično prebujati iz zimskega sna, pričnemo rez sadnega drevja. Rez je pomembno strokovno opravilo, s katerim drevo usmerjamo v njegovi rasti in razvoju ter vzpostavljamo ravnovesje med rastjo in rodnostjo.Zimsko rez opravimo proti koncu zimskega počitka, preden se drevesa prično prebujati, do brstenja ter začetka vegetacije, nadaljujemo pa po potrebi ves čas vegetacije, z namenom in zaradi potrebe, da se v drevesni krošnji oziroma grmu izrabijo vsi naravni dejavniki in pogoji za zdravo drevesno rast in razvoj pridelka. Z rezjo in vzgojno obliko drevesa delujemo prvenstveno na dovolj-šnjo prostornost in zračnost v drevesni krošnji, da listi lahko kar najbolj izrabijo sončno energijo za tvorbo hranilnih snovi. Hrana se kot energija v drevesu v glavnem porabi za dihanje in rast poganjkov, šele nato za razvoj plodov ter nazadnje za tvorbo cvetnih brstov za rod v naslednjem letu.
Glede časa, obsega in načina rezi se odločimo ob upoštevanju značilnosti ter naravnih zahtev za uspevanje posamezne sadne vrste in sorte, starosti drevesa, njenega prirastka in pridelka v minulih letih, založenosti tal s hranili glede na njihovo izčrpanost, cvetni nastavek ter zdravstveno stanje drevesa. Ne oziraje se na vzgojno obliko drevesne krošnje naj bo glavnina vejic s cvetnimi brsti enakomerno razporejena v spodnjem delu krošnje, njen vrh pa čimbolj prostoren in zračen za dobro osvetlitev spodnjega dela ter notranjosti krošnje. Ob vsakoletni rezi drevesni vrh znižamo ali pustimo v enaki višini, v vrhnjem delu krošnje izrezujemo navpično rastoče poganjke, ki so praviloma nerodni, praznine v drevesni krošnji pa izpolnimo z upogibanjem vej. Bohotivke - nerodne mladike režemo pri osnovi, s krajšanjem vzpodbudimo novo rast poganjkov bohotivk. Drevesa z večjim cvetnim nastavkom bo potrebno z dognojevanjem bolje dohranjevati ali jih z rezjo zmanjšati, da se s preveliko rodnostjo ne bodo izčrpala ter dajala količinsko in kakovostno slabega pridelka. S časom rezi vplivamo na rast, saj z zgodnjo rezjo drevesa vzpodbudimo in krepimo v rasti, prebujna v rasti pa s pozno rezjo, ko so že pričela brsteti in listati, v rasti zaviramo.
V drugi polovici februarja, ko se že nekoliko otopli, je čas, da pri koščičarjih opravimo prvo predpomladansko škropljenje z enim od bakrenih pripravkov. Posebno za breskve je to nujno, da kasneje ne bo preveč težav z bresko-vo kodravostjo. Škropljenje opravimo temeljito, da škropivo obda vse drevesno lubje ter se zlije v zabrstje.
Ameriškim borovnicam ne gnojimo z rudninskimi gnojili kot vsem drugim sadnim rastlinam, marveč uporabljamo le gnojila s kislo reakcijo, kot so gnojila za rododendrome.
Vrtne trate, preden prične travna ruša zeleneti, zemlja pa je še precej vlažna, pregrabljamo in zrahljamo s kovinskimi grabljami. S travišč, ki so se pričela zaraščati z mahom, mah izčešemo z nožastimi grabljami ter potrosimo s kamninsko moko ali drugim rudninskim pripravkom za razkisanje zemlje.
Miran Glušič, ing. agr.
Mšddfflt 20, februarja - 26,februarja
20-petek Im*	21-sobota J*	22-nedelja S*	23-ponedeljek
24-torek #	25-sreda	26-četrtek	
Foto: OM
Foto: OM
Svetovna potrošnja še naprej strmo upada (2. del)
Na Kitajskem so se začeli soočati z enakimi problemi, saj se je močno znižal njihov izvoz. Domača potrošnja pa se ne krepi dovolj hitro, da bi lahko nadomestila upad. Kitajska je zaradi upadanja gospodarske aktivnosti že pripravila okrog 600 milijard dolarjev velik sveženj za javna naročila, s katerim bo krizo blažila.
Pred kratkim je ameriški predsednik Obama obtožil Kitajsko manipulacije z vrednostjo dolarja. Kitajci imajo namreč v lasti toliko dolarjev, da lahko vplivajo na ceno valute in tako s tečajnimi razlikami »pospešujejo« svoj izvoz. No ja, nič novega, saj se vsi še predobro spomnimo leta 2007 in nizkega dolarja ter s tem govoric oz. samohvale z močnim izvozom v ZDA. V resnici je to samo manipulacija s številkami, saj za izdelek, vreden 100 EUR, z nizkim tečajem dolarja dobite več dolarjev za en oz. isti proizvod.
Da se kriza poglablja, pa lepo kaže stanje v Islandiji, kjer bi lahko rekli, da so prebivalci vlado praktično strmoglavili. Nove volitve so predvidene za mesec maj, vendar to gospodarstvu ne bo prav dosti pomagalo. Da je v izredno resnih težavah tudi Hrvaška, je danes razvidno že tudi iz časopisov.
Tajkunska zgodba pri nas dosega vrhunce, saj se je samo v Istrabenzu pokazala luknja v višini milijarde EUR. Danes je jasno, da so v to godljo zabredli vsi slovenski bankirji, poleg tega pa tudi Petrol z razvpito bitko o prevzemu ter Triglav s parkiranjem delnic in še cel kup drugih finančnih družb. Vsi iščejo izhod v sili, a ga ni. Lahko samo upamo, da pri drugih prevzemih tako velikih lukenj ni.
Potrebno je omeniti še Anglijo, kjer se je v bankah stanje tako močno poslabšalo, da jih vlada nacionalizira. Drugega izhoda ni. Da se je popolnoma enako dogajalo na začetku krize v Islandiji, ni potrebno posebej poudarjati. Vrednost valute je še dodatno upadla. Obresti so od ustanovitve centralne banke najnižje v zgodovini in verjetno se bodo še znižale. Vse napovedi kažejo na slabšanje razmer. Tudi tukaj lahko samo upamo, da se proračun ne bo sesul in da se Anglija slučajno ni nalezla islandskega finančnega virusa.
Stanje oz. napovedi za gospodarstvo po svetu za leto 2009 so torej v tem trenutku izredno črnoglede in kažejo na dodatno zaostrovanje ter nadaljnji upad. Okrevanje bo torej trajalo dlje časa, tudi finančni sektor bo potreboval več let, preden pride na zeleno vejo.
Edini način investiranja, ki se je dolgoročno vedno dobro obrestoval, je redno mesečno investiranje.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Vrtnica
Vprašanje: Spoštovani gospod astrolog, zanima me, kako bo z mojim križem, kajti zdravniki so nad njim zaskrbljeni, in ali mi mogoče stiska živec. Imam težave tudi s krč-nimi žilami, zdravnik mi nič ne reče. Vseeno me zanima, ali sledi operacija. Dobila sem nogavice, a jih ne morem nositi - kaj mi svetujete. Po smrti moža sem ostala sama v hiši in me samota ubija. Kako mi kaže vnaprej? Hvala in prijeten pozdrav!
Odgovor: Draga bralka, napisali ste dolgo pismo, za objavo sem ga nekoliko priredil in iz njega izluščil bistvene dejavnike.
Po mnenju planetov ste oseba, ki je zelo pridna, delavna in marljiva. V sebi skrivate nemir in radovednost. Po razpotjih življenja greste zvedavo in odkrivate tisto, kar je novo in drugačno. Na svoj način imate močno vero in upanje in se zavedajte dejstva, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Zdravstvene težave so pri vas izraz težkega dela, ki ste ga imeli v mladosti. A morate verjeti v pozitivnost
in ustvarjati iz dneva v dan. Težave s križem so žal kronične in v tem primeru bi vam pomagala telovadba in plavanje. Dobro bi bilo, da bi vam zdravnik napisal napotnico za fizioterapijo in da bi vsako leto šli v zdravilišče. Izbirajte tista, ki so prijazna srčnim in revmatičnim bolnikom. Veste, včasih vas ne boli samo križ, ampak tudi ledvice. Priporočljivo je, da veliko pijete, najboljša je navadna ustekleničena voda ali si kuhajte razne zeliščne čaje. Zdravila, ki ste jih navedli za težave s križem, vam v osnovi pomagajo in so zelo dobra. Za krč-ne žile je sigurno dobrodošla pomoč iz domače lekarne (divji kostanj in podobne kreme, ki hladijo nogo). Vsekakor boste morali še enkrat na pregled k zdravniku in mu povedati, da nogavic, ki jih je predpisal, ne morete nositi.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Predlagal vam bo, kaj morate storiti. Operacija zaenkrat še ni potrebna in ni potrebno o tem razmišljat, kajti stvari se bodo odvile mnogo drugače, kot pričakujete. Življenje je lahko tudi nežni cvet vrtnice in dehti v vsej svoji lepoti. Smrt moža vas je po-trla, toda pomembno je, da se zavedate, da je sedaj tam, kjer je srečen in zadovoljen. Vi svoje zemeljske naloge še niste opravili in zaradi tega morate pogumno in samozavestno stopati naprej. Seveda ni vedno enostavno in pridejo tudi časi, ko si ustvarjate iluzije in strahove. Svoje občutke si morate zapisovati in tako vam bo lažje. Če se boste odločili, lahko v osnovi spoznate nekega moškega, ki vam bo naklonjen. Želim vam
veliko sreče, upanja in naj se vam izpolnijo skrite želje. Ozavestite tudi to, da ste ljubljeno bitje.
Šifra: Šivilja
Vprašanje: Zaposlena sem v usnjarski proizvodnji za nedoločen čas kot šivilja. Zanima me, ali bom ostala v službi.
Spoštovana bralka moje rubrike; na odru življenja se odvija slabo in dobro. In popolnoma od vas je odvisno, kako uvidite stvari, morate biti zelo optimistični in verjeti sami vase.
Prepričan sem, da v vašem podjetju prišlo do neke reorganizacije in s tem do nekih sprememb. Dobro je, da se zavedate, da so od nekaj cenjene pridne in marljive roke in da bodo žarki sreče sijali tako, kot morajo in je pravilno. V tej službi boste ostali, toda na drugi strani morate ozavestiti, da so spremembe
sestavni del življenja in nujne za osebno in duhovno rast. Človek je bitje, ki se zna prilagoditi duhu časa, to morate imeti pred očmi iz dneva v dan. Na drugi strani je nedvomno resnica, da vam ni enostavno in da imate neko navidezno blokado, toda tam, kjer je volja, tam se odpre pot in zaupanje na razpotjih življenja. Prihajajo obdobja, kjer bodo spremembe več kot nujne in ne boste smeli več iskati lažjih poti in bližnjic. Zaupati morate v moč Božje previdnosti in ljubezni, kajti ste ljubljeno bitje in morate v sebi najti svojo luč, ki vodi iz temi. Karkoli se zgodi, lahko najdete notranjo moč in energijo v sebi. In nikoli ne smete pozabiti nase in na vse tisto, kar vam je blizu in vam pričara čudež brezpogojne ljubezni. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Svetovanje za vas, za vse nas
Tečaj osebnostne rasti in motivacije
V prejšnjih člankih smo pisali o tem, da prirejamo v našem društvu tečaj za osebnostno rast in motivacijo. Napisali smo že precej o osebnostni rasti, zelo malo pa o motivaciji. Motivacija je zelo pomembna, zato se bomo danes osredotočili v to smer.
Kaj je tisto, zaradi česar se bomo odločili, da bomo osebnostno napredovali, oz. zaradi česar bi želeli, da postanemo boljši ljudje? Osebnostna rast je rast na vseh naših življenjskih področjih, kot rast bilke, ki se razvija v prelepo cvetlico; je prebujanje mladega drevesa, da zazeleni v vsej lepoti in obrodi bogate sadove. Ne glede na to, koliko smo stari in v kakšnem življenjskem položaju smo danes, imamo priložnost, da se izboljšamo, preoblikujemo v boljšo osebnost.
Ko smo se rodili, smo prejeli pravico, da svobodno in kvalitetno, polno zaživimo. Skozi različna obdobja našega življenja so nas različne situacije pripeljale do tega, da smo takšna oseba, kot smo danes -z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Vsak ima v sebi nekaj bolečih, negativnih spominov. Ti spomini so ponavadi tako močni, da prevladajo nad našim življenjem, da nas nevede usmerjajo v vsakodnevnem razmišljanju, in ker so vsa razmišljanja temelj našega ravnanja, se po njih tudi ravnamo. Zamislite si, da se ponovno rodite in da so vam dane vse možnosti tega sveta. Kaj bi počeli, kaj spremenili v svojem življenju?
Zase lahko rečem - in vedno, ko pišem o svojih izkušnjah, spoznam nekaj novega o sebi - da sem imela veliko priložnost in srečo, kot da sem se rodila na novo.
Življenje, ki sem ga živela pred nekaj leti, osebnost, kakršna sem bila pred nekaj leti, se je v postopku moje osebnostne rasti zelo spremenilo - kot dan in noč. Zame je to življenje, kot ga živim danes, dan in prej je bila noč - zato lahko trdim, da sem se ponovno rodila. Sprememba osebnosti vpliva tudi
na vse zunanje okoliščine.
Kaj je tisto, kar je mene motiviralo, da sem stopila na pot osebnostne preobrazbe? Nezadovoljstvo z življenjem, kakršnega sem živela do tedaj. Spoznala sem nove ljudi, ki so razmišljali in živeli drugače kot jaz, in njihov življenjski slog mi je bil všeč - spoznala sem, da bi tudi jaz želela več radosti, več veselja, več ljubezni zase in za svojo družino. Živela sem obremenjeno in v vsakdanjih skrbeh, kaj se bo zgodilo jutri, kako bomo preživeli. Ker so bile te skrbi tako močne, nisem opazila sonca, ki je sijalo, ne dreves, ki so cvetela, ne ptičkov, ki so peli ... Bila sem v svojem svetu teme, kot da je moje življenje prekril težek temen oblak in se ni hotel premakniti. Daleč stran, zunaj dosega tega oblaka pa je bilo sonce, ki je sijalo venomer. Njegovi žarki so bili tako močni, da so me od časa do časa dosegali, in tedaj je tudi v meni posijalo sonce. Občutek toplote, ki te ogreje, mi je dal novo upanje, da tudi zame obstaja sonce in da me lahko greje.
Življenje, kot sem ga poznala in živela, je bilo polno strahov, dvomov in neuspehov in mislila sem, da takšno pač mora biti - da je to moja usoda. Srečala sem ljudi, ki so mi povedali in pokazali, da lahko živim drugače - da je od mene odvisno, kakšno življenje si bom ustvarila.
Kako? Kako bi lahko bilo od mene odvisno, saj vse poteka brez mojega zavedanja? Čigavo pa je življenje? Je to moje ali od koga drugega? Sem jaz tista, ki dovoli, da se meni dogajajo takšne zadeve, ali je to kdo drug? Bom res prepustila, da bo tudi mojim otrokom tako kot meni?
Začela sem opazovati. Kaj se dogaja z mano, z mojo družino in kaj je narobe, da nismo srečni? Kako živijo drugi, ki jih vidim in se zdi, da so srečnejši kot mi?. Na poti svojega življenja srečujemo podobne ljudi, kot smo mi sami. Če se vedno gibljemo v svojih krogih znancev, se nam zdi, da tako mora biti, saj imajo tudi drugi podobno življenje.
Ko začnemo razmišljati o sebi, začnemo svoje življenje opazovati in spoznamo tisto, kar nam ni všeč, česar ne delamo prav, pa se podamo tudi na druge poti, ki so nam bile do tedaj zastrte.
Začela sem opazovati svojo mamo: kakšna je, kaj se z njo dogaja ..., kakšno je bilo njeno dotedanje življenje in kam jo je to pripeljalo. Kakšno je bilo življenje mojega očeta, sorodnikov? Kakšno življenje so živeli pred leti in kakšno danes? Kje sem tukaj jaz - kaj sem počela v tem času in kakšne rezultate sem dosegla? Sem zadovoljna s tem, kar počnem, in ali je res to, kar počnem, moje ali pa se morda ne nanaša na življenje mojih prednikov? Spoznala sem, da sem v marsičem sledila svojim staršem, delala tako, kot so oni. V nekaterih primerih je bilo to dobro, odlično, v nekaterih pa slabo. Kaj lahko jaz spremenim, da bom v bodoče živela tisto, kar je dobro zame? Ko opazujemo življenje, začnemo odstranjevati tisto, kar nas bremeni, kar je prineslo slabe rezultate in kar vpliva na nas, da tako počnemo.
Na to gledam kot na čiščenje. V našem stanovanju moramo vsak dan čistiti, če želimo, da bo red. Prav tako si moramo v svojem življenje ustvariti red, če želimo, da bomo živeli v redu.
Kaj pa moji otroci? To je moja bodočnost. Če sem jaz ravnala tako kot moji starši, bodo moji otroci ravnali tako kot jaz. Če jaz nisem srečna, tudi moji otroci niso. Kaj bom dala svojim otrokom kot popotnico za njihovo življenje? Jezo, skrbi, bremena, neučakanost, nezadovoljnost - ali jim lahko dam tudi
kaj drugega?
Moja motivacija je bila in je: boljše življenje na vseh področjih - zase in za vse, ki živijo z menoj. Boljše življenje tudi za naš kraj, okolje, v katerem živimo. Zato sem tudi ustanovila Društvo Feniks, da skupaj spoznavamo, kako v našem okolju kvalitetneje zaživeti.
Kako pa živite vi - bi lahko kaj spremenili? Kakšna je vaša motivacija za kvalitetnejše življenje? Lahko mi pišete tudi na mail: fenik@ mail386.com in odgovorila bom na vaša vprašanja.
Tečaj za osebnostno rast in motivacijo se pričenja - za posameznike in v skupini. Prijave: 051 413 354.
Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354
Duševno zdravje
Kako izvedeti resnico?
Tinkara je 19-letno dekle, ki izhaja iz urejene družine iz okolice Ptuja. Kot strela z jasnega jo je zadela novica, da naj bi imel njen oče dolgoletno razmerje z eno od sodelavk v službi. Ker je bilo sporočilo anonimno, ne ve, kako bi reagirala, da ne bi prizadela staršev. Vso dosedanje poizvedovanje ni rodilo sadov. Še vedno ne ve, ali je zgodba resnična ali gre za potegavščino. Vse bolj prihaja do spoznanja, da ji pravi odgovor lahko da le oče sam. Ali naj ga o tem povpraša naravnost ali po ovinkih, jo zanima?
Urejenost družine bi verjetno naj tudi pomenila, da obstajajo v družini tudi določene vrednote ter seveda iskrenost in pristnost v vseh odnosih med družinskimi člani. Le na ta način je namreč možno pričakovati, da bi tudi otroci imeli privzgojene določene vrednote in bi bili iskreni in pristni v svojih odnosih do drugih. Če je zgodba resnična, potem je Tinkarina družina pravo nasprotje urejene družine in se je Tinkari porušil svet. Če pa je zgodba iz anonimke neresnična, bo Tinkarino življenje teklo lepo in v njeno srečo in zadovoljstvo, še naprej pa bo lahko tudi ponosna na svoje starše.
Tinkari res ne preostane drugega, kot da se pogovori naravnost in iskreno s svojim očetom. Nima se kaj sprenevedati, naravnost naj mu pove za anonimko in terja od njega, da pove, kaj je res in kaj ne.
Če bo oče iskren in če bo resnica boleča, morda lahko zahteva od očeta, da naj bo iskren do svoje žene, Tinkarine matere, saj ni pošten do nje, ker sedi na dveh stolih. Nikakor pa ne bi bilo prav, da bi ona o tem povedala materi, če je pač resnica takšna.
Če gre za laž, pa bi bilo koristno, da Tinkara v svoje dobro vse pozabi in se več ne obremenjuje s tem, oče pa naj se odloči, če bo avtorja anonimnega sporočila prijavil, saj je blatil njegovo dobro ime, Tinkari pa povzročil dvome v očeta in ji zagrenil del življenja. _Mag. Bojan Šinko
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Na novem albumu Alye, ki bo izšel kmalu, bodo že ob izidu najmanj tri uspešnice. Skladba 'A veš', ki je bila zagotovo ena največkrat predvajanih v lanskem letu in je bila minuli vikend nagrajena tudi z nagrado diamant za Pesem leta 2008, odlična 'Absolutely moj'ter 'Zadnji dan', s katero sta se skupaj z Rudijem predstavila na letošnji Emi. Avtor kar dveh od omenjenih treh pesmi je Jan Plestenjak, sicer pa je Alya tudi tokrat sodelovala s producentom Ža-retom Pakom, za mastering pa bodo poskrbeli v Cutting Roomu na Švedskem.
■k-k-k
Novo skladbo ima tudi nekdanja misica, trenutno pa televizijska voditeljica in pevka Sanja Grohar. Pesem nosi naslov Maska in je drugačna od vseh njenih dosedanjih. Je bolj klubska, modernejša, pa vendar dovolj komercialna. Večino besedila in melodije je Sanja prispevala sama. Pesem je nastala v produkciji skupine Ego team production. ■k-k-k
Pevka Petra Slaparje letos debitirala na slovenskempre-dizboru za pesem Evrovizije in je z izvedbo svojega nastopa nadvse zadovoljna. Pesem Skrivnost, ki jo je zapela, je producirana v Sloveniji in ZDA, avtorja glasbe sta Daniela Bervar in Žiga Pirnat, slednji je tudi avtor besedila in aranžmaja. Petri je ves čas ob strani stala profesionalna ekipa: poleg obeh omenjenih avtorjev tudi trije vrhunski back vokalisti - Matej Virtič, Samo Kozlevčar in Monika Pepelnjak, za koreografijo je poskrbela Petrina piarovka in koreografinja Kaly Kolonič, postavna plesalca, ki sta plesala ob svetlolasi pevki, sta Luka Narat in Urban Aljan-čič, za celotno stilsko podobo je poskrbela priznana stilist-ka Vesna Mirtelj, za make up pa Špela Veble.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. GLAM: NAJINO NEBO KATJA FAŠINK: NIKOLI 8. ■SÍPDARTHA: VOJNA IDEJ
7. ICE: KJE SI ZDAJ 6. ALYA: ABSOLUTELY MOJ 5. TABU: NAMESTO SRCA 4. ZORAN PREDIN: FRIZERSKA NARODNA 3. GAL: KAJ VSE BI DAL 2. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Dan D z novim albumom
17. februarja je minilo natanko pet let od izdaje albuma 'Katere barve je tvoj dan?', zagotovo prelomnega albuma v karieri skupine Dan D, saj se je iz lokalnega fenomena dokončno prebila in uveljavila na slovenski sceni.
Skupino Dan D poznamo po številnih uspešnicah: Plešeš, Le naprej, Čas, Roke (s Polono Kasal), Voda ter združena različica Male roke Voda, ki so jo skupaj s Siddharto premierno izvedli na Viktorjih, poznamo pa jih tudi po štirih priznanih videospotih in za nameček nagradi SRF za naj rock skladbo Počasi. Plošča Katere barve je tvoj dan je z zlatimi črkami zapisana ne le v zgodovino skupine, temveč tudi v slovensko glasbeno zgodovino.
27. februarja bodo Dan D izdali svoj četrti album z naslovom 'Ure letenja za ekstra-vagantne ptice'. Plošča poleg napovedne skladbe 'Jutranja' in aktualnega singla 'Google me' prinaša še 12 novih pesmi, katerih večina je bila premierno predstavljena na uspešni klubski turneji konec lanskega leta. Prav v teh dneh je kot virtualna napoved nove
plošče zaživela tudi popolnoma prenovljena spletna stran skupine www.dan-d.net, kjer lahko slišite, vidite in preberete veliko zanimivega - o zgodovini, preteklih izdajah, zakulisju snemanja novega albuma, koncertih in še čem.
Novomeška skupina Dan D je nastala na pogorišču skupine Mercedes Band leta 1996, v 13 letih pa se je zasedba banda nekajkrat zamenjala. Trenutno so člani Dan D Tomi-slav Jovanovič - Tokac (glas, kitara), Dušan Obradinovič - Obra (bobni), Marko Turk -Tučo (kitara), Nikola Sekulovič (bas kitara) in Boštjan Grubar (klaviature). Nekdanji člani skupine so Primož Špelko, Aleš Bartelj in Andrej Zupančič. Leta 1997 je skupina izdala album z naslovom Igra, dve leti kasneje je sledil album Ko hodiš nad oblaki, 2004 so novo zgoščenko poimenovali Katere
Filmski kotiček
Frost Nixon
Vsebina: Nekaj mesecev po Nixonovem odstopu s položaja predsednika ZDA se Frost, za-bavljaški voditelj pogovornih oddaj, odloči z njim opraviti resen politični intervju. Ker ima sloves televizijskega komika, ga mreže ne jemljejo resno, zato se odloči drag projekt financirati kar sam. Zadolži se do grla in gre na vse ali nič. Nixon privoli v intervju zaradi denarja, a med samim intervjujem se spretno izogiba neprijetnim vprašanjem. Obupani in resnih deba-tnih tekmecev nevajeni Frost kmalu ugotovi, da bodo posneti intervjuji zanič in brez vrednosti, zato mu ne preostane drugega, kot da se verbalno spopade z Nixonom, enim največjih to-
Frost Nixon
Igrajo: Frank Langella, Michael Sheen, Kevin Bacon, Rebecca Hall Režija: Ron Howard Scenarij: Peter Morgan Žanr: drama Dolžina: 122 minut Leto: 2008 Država: ZDA
barve je tvoj dan? Album, ki ga na policah glasbenih trgovin pričakujemo konec februarja, pa nosi naslov Ure letenja za ekstravagantne ptice.
Skupina Dan D je prejela številne glasbene nagrade, med njimi v letu 2004 nagrade glasbenih urednikov za al-
bum, za skupino in pevca leta (Tomislav Jovanovič - Tokac). Leto kasneje so ponovno prejeli nagrado glasbenih urednikov za skupino leta ter nagrado Slovenskega radijskega festivala za pesem leta.
MZ
DAN D: Napoved novega albuma skupine Dan D
vrstnih mačkov nasploh ...
Ron Howard, ki je pred 35 leti začel kot igralec v televizijski humoristični nadaljevanki Srečni dnevi (Happy Days), je hitro raje stopil za kamero in kot po tekočem traku pričel snemati izjemno uspešne filme, ki pa so v resnici sila povprečne stvaritve in ne puščajo daljšega vtisa. Vse lepo in prav, dokler je snemal filme, namenjene zabavi, a ko je v sebi začutil žilico umetniškega režiserja, je še naprej snemal bledo povprečje, ki pa je iz nerazumljivih razlogov tuintam prejelo celo oskarja (Čudoviti um), tuintam pa je bila zasluženo spregledana (Cinderella Man).
Za tovrstne njegove filme so značilni vsi klišejski prijemi art filmov, ki jih je ne glede na zgodovinska dejstva stlačil v prežvečeno holivudsko formulo zgodb o uspehu majhnega, a trmastega človeka z vizijo, in nato vse to prodal kot »resnično zgodbo«. Film Frost Nixon spada točno v to kategorijo. Potvarjanja zgodovine je toliko, da prirejenih dejstev niti nima smisla naštevati. Frost je tipičen niče, ki se hoče prebiti v višji ra-
•I THINK THE PEOPLE NEED TO HEAR IT.
UNLESS YOU SAY IT.
YOU ARE GOING TO BE HAUNTED EOR.
THE REST OF YOUR LIFE."

/1

zred in v ta namen stavi vse, kar ima, med potjo ga vsi potiskajo navzdol, a le zato, da na koncu osladno triumfira.
Film Frost Nixon tako hoče biti umetniški pretendent za oskarje, a tako kot prejšnji Ho-wardovi 'umetniški' filmi ni nič drugega kot klišeizirana prozorna formula, skrita za tako dobro obrtniško izdelanim scenarijem, da se na prvi pogled res zdi, da imamo opravek s posebnim filmom, ki si zasluži več pozornosti. Igralci, ki so -kot v vseh Howardovih filmih - igralci prve lige, pripomorejo k vtisu »avtentičnosti« njegovih filmov, kot tudi njegova izpiljena režija. Dve uri pogovarjanja v fotelju tako mine, kot bi mignil, in film vsaj na nivoju zabave dostavi obljubljeno, medtem ko v kategoriji filmskih presežkov ne izstopa. Howard je od nek-
daj tako politično korekten in ubogljiv režiser, ki noče nikogar užaliti, da tudi kadar se loti kontraverznih predlog, žal ne moremo pričakovati kakršnekoli ostrine, stališč in sporočil. Frost Nixon je tako film o dveh možeh, ki se lovita kot dva mačka, njuni resnični imeni pa sta le vzvod, da gledalec zgodbo jemlje resneje,
Obdelava spornih političnih tem je tako dobila še en brezzob film, je pa že kar žalostno in tudi ironično, da je celo tako zvodenel film bolj kontraver-zen od zadnjih dveh filmov Oli-verja Stona, včasih nespornega kralja politične provokacije, ki se na stara leta s svojimi pridnimi filmi očitno hoče politikom odkupiti za vso škodo, ki jim jo naredil.
Matej Frece
"gra raja «119,5, da A'^uíto 39 32009, Însîsive nagpä to 261.2009. Nagrajenci bob obveščeni s SMS m oa^^era ng w.v/.-smscrty/ieî te-:, »/ pa$!je SMS i vsebiro TD ZAC£N< na 3030, sestrine» s pqgty ra www.stnscäy nei/iaaeri!, socfeyje v nagraîii igli m postare raiožmk r^oi'tiSKesîwnyL'ËaÎJi;^. F«an¡ jftiîiaduw pacerá Epruierâ, amprefPi^a aaç sjnoafcj tvsebm je v£S E1R 5odcia¡cjj biva ixoa&niKi WweliiiMcfrti in fôxûSa. Üa rstvo v na-:o<in i â K i m pogpj laaik-iivanje v nigrum gi&aiaeic dotodniwpoaviwagriiiai» V ragiadm ignje rniinosocHajb-ali luii i jdôèieoïina dc^hc nsvèd^à StSvJko rríhlnega «feícna s pnwKim »Sony P*1 i-tfetw« in jo pcáfeo ra nfcfcw TWeeßfits Kotón&íc, dna, lg Bistra II, 3310 Si B'Sit ca Ocginiïâttc IhresArfis KibarâtCartn o
Fbg^i uporabe&Mjrgse Uporabniki predplačili« twfcr'je¡- pfsvertestanje na vašem raÊi*)* Qtrogcdite p cprai'jt' wafipcvczav ¡uGPf&UMTS pmHpodHhcv festefrliMS je iaočunan fo cenAu oppaicf^a {Mobile!, SirnchL Deiwel],«?»pwraiiie^ srs-a.e 1J8 EUR Z jpcrabostaiive se sli injare 5 Spídn-TT- pcgjï na wiMtsnsdiy ret'b^jrgî S?" «•jßjs naročniška storite;^ upc*3tówn prineša največ S spoeoäl na messet wap pcwRwo deplete. iî katerc si lahtejnaicíiío 3 vsetine te« dc^štSta Cera spofoöln je 1.88ÍUR.V v$e tere je vštet Od pogûdfce,hi ¡sstrartienana sedežu podjetja e moire odstopa fcïiafw* Dtífova .-ij 3üiä ratar^dja:	refc^m&iiÉÉrsatu rer. rïw'odr, ^^ ThreeAr-is fWanaCatLpj}.,Zc. Eferiea ?2,23lQ!ib¿Bs¡ría.
' Naloži si igro in sodeluj v nagradni igri za Sony TV*
Foto: Dan D
ROKOMETNO MOŠTVO IZ SLOVENJ GRADCA
SKAKALEC OB PALICI BRITS
NAŠ PISATELJ
ČOLN S SUMATRE
NATAŠA NAKRST
FILMSKA KAMERA
POLOTOK NA CIPRU
GALILEJSKO JEZERO V IZRAELU
NATRIJ
ZRAŠČENOST
DELČEK PRVINE
ANGLEŠKO PIVO
KRAJ PRI OPATIJI
OTROCI
OKRAS NAVRHU MINARETA
ANTIOXIDANT V VINU
MONGOLSKA GAZELA
NEBESNI OBOK
MODEL DACIJE
BERAČ IZ ■ODISEJE.
POVELJNIK PRED TROJO, AJANT
PLEMIŠKI STREŽNIK
RADO SIMONITI
RASTLINA VITEZOVA ZVEZDA
ŽUPNIK V MANJŠI SAMOSTOJNI ŽUPNIJI
MNOGOBOJEC
POKLON ŠPORTNIKU
NADA VIDMAR
PRALNI PRAŠEK
POŽIREK TEKOČINE
RODITELJICA
ZNAMKA RUSKIH AVTOMOBILOV
OLGA LOGAR
PRITLIKAVO DREVO
KREPKOST, SVEŽOST
Ugankarski slovarček: AKAMAS = polotok na Cipru, ALEM = okras na vrhu mlnareta, DRZANIČ = slovenski mnogobojec (Rok, 1988-), DSEREN = mongolska puščavska gazela, OKKERT = južnoafriški skakalec, ob palici Brits, OTT = švicarski dramatik (Arnold, 1840-1910), REZERVATOL = znani in učinkoviti antioksidant v črnem vinu, STAM = nizozemski nogometaš (Jaap, 1972-), SVRZNJAK = slovenski maratonec (Jože, 1969-).	'isne^oi 'sou 'sewe>iv 'snuewe
'ej9Uje>|0U!>j 'ojszsi o^siusqn 'mm '~|o 'AN '0JV 'sle 'eog 'new 'zed 'isejz '|e|/\| 'ojuezjQ 'eosp 'ijs^o 'ioisajszsj 'lusASJd '>jjs 'ssqsu 'eioqejis 'qoj |uzo>| '^sjas 'ssoy 'e>jen 'ds^s :ouAejopoA :a>|uez!J>| 9} Asussy
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 21. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 22. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pig-narjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 23. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30,
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 24. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-
gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio).
SREDA, 25. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). ČETRTEK, 26. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekanje (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PETEK, 27. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU:
www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Zadnji dnevi februarja vam bodo pričarali nek notranji mir In zavest o vsem, kar je prijetno in harmonično. Čeprav boste na delovnem mestu imeli polne roke dela, si morate izboriti prioritete in se jih v celoti držati. V tem obdobju boste v ljubezni iskali lažje poti, a bodo zavajajoča iluzija.
Sn BIK
Obdobje bo v svojem bistvu zelo temperamentno, živahno In nenavadno. Privlačile vas bodo skrivnosti in tisto, kar tako ali drugače odstopa. Če ste rojeni v prvih dneh maja, se vam bo nasmehnila sreča v službi. Na splošno bo veljalo, da je pred vami čas umetnosti in kreativnosti.
DVOJČKA
Ljudje bodo spoznali, da ste lahko zelo prijazni, in v vaši družbi bodo našli harmonijo. Iz dneva v dan se boste bolj potrudili v ljubezni in poživili neko ravnovesje. Mlaj (25. februarja) vam bo dal krila in polet za naprej. Najbolj živahno bo v službi, kjer počasi pridobivate zaupanje.
RAK
Čeprav boste dajali občutek notranjega miru, boste v sebi razdvojeni. Življenje vam bo namenilo določene preizkušnje in rešitve bodo prišle same po sebi. Spoznali boste, da so spremembe sestavni del življenja in nujne. Zapisujte si svoje občutke in tako vam bo lažje.
LEV
■Tj Notranji pogum In jeklena volja bo dobra zmes, ki bo prinesla plodne rezultate. Na področju komunikacije je možno, da se vam odprejo še neki novi položaji in da se tudi odločite za drugačno razmišljanje. Usoda vam bo v tem tednu naklonjena in zvezdni ples vas čaka v ljubezni.
DEVICA
Konec tega meseca se odločite in naredite nekaj zase. Pravzaprav bo to čas, ko boste nekoliko bolj tihi in premišljeni. Odpravite se v naravo in raziskujte tisto, kar vam je uganka. Če boste intelektualno usmerjeni, se vam obetajo ugodnosti v službi. V ljubezni se cvet harmonije širi in bohoti.
TEHTNICA
Radovedno se odpravite naprej in raziskujte tisto, kar vam prinaša harmonijo. Čeprav boste sprva iskali lažje poti, kasneje ugotovite, da jih ni in da ne obstajajo - morate pa najti v sebi pravo ljubezen. Na delovnem mestu se prebuja neka nova ideja, vendar se le počasi daleč pride.
ŠKORPIJON
Obdobje bo zelo strastno in zaznamovano s številnimi idejami In zamlsllml. Odgovorno se lotite zastavljenih nalog in blestite v tistem, kar vam bo dano. Pravzaprav z ničimer ne smete pretiravati. V ljubezni se bo krog večne usode zasukal tako, da boste imeli od vsega sami koristi.
STRELEC
Spremljala vas bo neizmerna želja po tem, da doživite nekaj novega. Opozorilo se lesketa v tem, da niste pri ničemer naivni, ampak da se odločite in resno spoprimete s tistim, kar vam je dano. Največje zadovoljstvo in izzive, ki jih piše življenje, boste doživeli v intelektualnih zadevah.
KOZOROG
Čeprav ste po naravi tradicionalni, boste nekatere stvari želeli prehitevati. Mnogo bolje je, da stvarem pustite prosto pot in naj se zgodi tisto, kar vam je namenjeno. Daleč v ospredju bo ljubezen in tista prava strast bo božala vašo dušo. Na delovnem mestu pričakujte ugodne pogoje poslovanja.
VODNAR
Pustna sobota (21. februar) vam bo dala krila, a boste nekoliko pretiravali. Pravilno je, da si postavite neke meje in pravila. Ljubezenska sreča bo pod vprašajem in od vas je odvisno, kaj boste naredili. Zavedati se bo veljajo, da je biti drugačen lahko tudi na svoj način blagoslov.
RIBI
V roke boste konec februarja dobili škarje in platno in lahko začeli stvari kreirati po svoje. Odločno se lahko soočite s tistim, s čimer se še niste. Simbolika časa se skriva v školjki bisernici - kajti v vaši duši se skriva zaklad. Sprostila in z energijo vas bosta napolnila narava in svež zrak.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ADI ŽERDIN
Prejeli smo
Vas, do katere vodi blatna cesta
Kljub številnim občinam, ki so nastale prav zaradi boljših možnosti v smislu skrbeti za lepo, zdravo in varno okolje svojih občanov, se še danes srečujemo s takšnimi, katerih občani si ne zaslužijo niti poštene ceste.
Gre za prebivalce vasi Grabšinci, ki si, kljub temu da živimo v razvitem svetu, ne zaslužimo ceste, po kateri bi zlasti v zimskem in jesenskem času lahko prišli varno in normalno do svojih domov. Prav nasprotno, občina je celo prepričana, da je cesta normalno prevozna oz. primerna za promet. Naj spomnimo, da se za ureditev oz. asfaltiranje omenjene ceste vaščani borimo že veliko časa. No, nekateri o tem razpredajo bolj zase, drugi pa si
svoje zahteve, na veliko žalost tudi nekaterih sosedov, upamo jasno in glasno izraziti. Po omenjeni cesti, bolje rečeno kolovozu, se dnevno pelje najmanj 10 do 15 avtomobilov, tudi težki tovornjaki, kot je vozilo podjetja, ki zagotavlja odvoz smeti, ki to pot še posebej močno obremenjuje oz. uničuje. Prav tako cesto uporabljajo vaški kmetje, ki v današnjem času nimajo več lahkih traktorjev. Tako je cesta v najslabšem stanju prav v primeru močnega dežja, jeseni in predvsem pozimi oz. zgodaj spomladi, ko sneg skopni in se zemlja od-taja. Tedaj se z omenjenimi vozili povzročajo vreznine, ki lahko merijo v globino do 50 cm in celo več, tako da se pogosto zgodi, da kdo v tem času nemočen obstane s svojim vozilom sredi omenjene ceste oz. »kolovoza«.
Občina se ves čas izgovarja, da smo vedno, kadar smo zahtevali, tudi dobili gramoz, vendar pa velja poudariti, da je kritičen odsek dolg
cca. 2 km, nanj pa posipajo gramoz enega ali največ dveh tovornjakov. Tako nas poskušajo utišati oz. nam le mečejo pesek v oči.
Kljub številnim pozivom k ureditvi ceste zmeraj naletimo na gluha ušesa občinskih veljakov, ki so bili izvoljeni prav v ta namen, da občanom pomagajo reševati skupno problematiko, in ne da nam obračajo hrbte. Še več, celo hujskajo vplivne sosede proti nam, torej tistim, ki si upamo na glas izraziti zahtevo. Tako jim uspeva, da je tisti, ki za nekaj prosi v dobro vseh krajanov, črna ovca. Krhajo se dobri sosedski odnosi, saj nas pogajalce vplivni sosedi že verbalno napadajo. Tako si nekateri preprosto več ne upamo oz. se nam celo upira vračati v naše domove, saj se ne ve, kdaj te bo sosedponov-no ustavil in grdo ozmerjal, češ da si ponovno nekomu na tej preljubi občini nekaj rekel oz. od njega nekaj zahteval. Pa čeprav zahtevamo le normalne vozne razmere.
Še več, celo norčujejo se v smislu; tako izobražen, pa vendar tako nor. Mar danes, če zahtevaš normalne pogoje za življenje, veljaš za norca? Očitno so nekateri, ki so še vedno vplivni, v to prepričani oz. so prepričani le v svoj prav in vsi bi se morali držati njihove poti. S kakšno pravico pa lahko to zahtevajo?
Pošteno nas je sram, da smo občani občine Sveti Jurij ob Ščavnici, saj so razmere v vasi Grabšinci preprosto nevzdržne. Lepo bi bilo, če bi si veljaki zadeve ogledali in končno enkrat skupaj z nami pristopili k reševanju omenjenega problema. Saj je takšen odnos in stanje sramota za občino, sramota pa tudi za nekatere, ki nam očitno privoščijo slabe razmere, saj so si konec koncev urejene asfaltne ceste do svojih hiš izborili že v prejšnjem sistemu.
Pa naj fotografije pričajo o stanju.
B. Petučnik
Foto: B Petučnik
Prejeli smo
»Katoliška« simbolika petka, trinajstega
V časopisih smo sredi februarja lahko prebrali kratek članek o »nesreč-nosti« petka, trinajstega. Pišejo, da »jepetek 13. med vraževernimi ljudmi najhujši in najbolj depresiven dan v letu. Zakaj tako? Samo (pra)število 13 je v preteklosti ukoreninjeno kot nesrečno, še večje pa je tveganje, kadar se združi s petkom. Temno stran števil 13 še najbolj natančno pojasnjuje norveška mitologija, ki kot mnoge druge izhaja iz dvanajstih bogov. Ti so priredili večerjo v Val-hali, ki je podobna krščanskemu raju. Na večerji se je pojavil tudi nepovabljen gost Loki, ki mu je uspelo prepričati boga teme, da je
usmrtil boga veselja in zadovoljstva.
Podoben mit o nastajanju zla, ki sicer ni vezan na to število, so poznali že v antiki: kotPandorino skrinjico. Tako v antiki kot v krščanstvu je število 12 vedno predstavljalo ideal (12 bogov Olimpa, 12 apostolov), medtem ko je število 13 bilo zaradi svoje nedeljivosti vedno moteče. Simbolika števila 13 je bila v različnih kulturah in civilizacijah negativna, čeprav obstajajo tudi izjeme.«
Mogoče celo je nekaj na tem, kar je napisano glede simbolike števila 13 v omenjenem članku. Ampak PETEK, TRINAJSTEGA, je postal tako zelo negativen po zaslugi nikogar drugega kot Rimskokatoliške cerkve - tako kot praktično večina negativnosti v zadnjih 1800 letih. Namreč, ko so križarski vitezi templjarji - sicer militantni del rimske totalitarne združbe in prvi evropski bančniki
po propadu antičnega Rima - postali premočni, prebogati in nekako presamostojni za sveto-očetnega avtokrata, je ta v sodelovanju s svetnimi vladarji, predvsem s francoskim kraljem Filipom IV. Lepim, krvoločno in dokončno padel po templjarjih in jih popolnoma dotolkel. Dan, ko so katoliško-kleriški manipu-lanti in ljudomrzniki po vsej Evropi začeli usklajeno akcijo proti templjarjem, je bil PETEK, TRINAJSTEGA, leta 1307. Dejstvo, da se je bogataškim katoliškim »ljubljencem« usode zgodilo nekaj tako grozljivega - praktično vse templjarje so ali sežgali na grmadi ali kako drugače pobili, njihovo enormno premoženje pa zasegli in to ni naredil nihče drug kot njihovi rimski katoliški gospodarji - se je tako zarezalo v spomin evropskih ljudstev, da je od takrat dalje petek, trinajstega, simbol nesreče.
Zanimivo, da je, kot izgle-
da, »templjarski« posttrav-matski šok in strah pred katoliško maščevalnostjo očitno še vedno tako velik, da se še danes ne govori in ne piše o tem.
Zanimivo je tudi dejstvo, da seveda Vatikan ne bi niti približno imel te razdiralne moči, ki jo je demonstriral npr. proti templjarjem in jo na veliko razkazuje zadnjih 1800 let, brez sodelovanja s posvetno državo. Vatikan preko lokalnih cerkvenih izpostav je jezdec, država pa konj, zvesti izvrševalec volje papeškega »nezmotljivega usmerjevalca zemeljske oble«? Npr. tudi Cerkvi ljubo »rešitev« judovskega vprašanja sta kar dva papeža prepustila katoliku Hitlerju; berite samo v slovenščino prevedeno knjigo francoskega zgodovinarja Edmonda Parisa »Jezuiti - skrivna vojska papeštva«.
Borislav Kosi, Križevcipri Ljutomeru
Od tod in tam
Juršinci • Kulturni praznik
Foto: D. Simenko
Tudi letos so v Juršincih počastili kulturni praznik s proslavo, ki sta jo organizatorki Ksenja Žmauc in Metka Gornjec naslovili Kultura smo ljudje. Organizacija je potekala^ pod okriljem Odbora za družbene dejavnosti in OŠ Juršinci. Program je povezovala učenka Vanesa Grager. Nastopili so člani domačega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkin-je Nade špišič, domače ljudske pevke, kvartet Bakus in plesalci folklorne skupine OŠJuršinci pod mentorstvom Metke Pignar. Po slavnostnem govoru župana Alojza Kaučiča je na odru zavladala poezija. Recital so izvedli delavci šole in vrtca ter občani: Cvetka Vratič, Dragica Toš Majcen, Nada Špišič, Lidija Kunčnik, Marija Popovič, Staška Benko, Aleksandra Vinkovič, Gabriela Čuš, Tanja Kvar, Nataša Čuš, ravnateljica Jelka Svenšek, Sandra Vaupotič, Darko Bogša in Ksenja Žmauc, ki je recital tudi pripravila. Mladi igralci OŠ Juršinci so proslavo zaokrožili s komedijo Vzorni soprog.
K. Ž.
Ormož • Meglenke odgnale meglo v Novi Gorici
zL_i^Ha^^^^^H
Foto: arhiv Gimnazije Ormož
Dekleta, ki so v skupini Meglenke, kjer delajo na razvoju svoje osebnosti v okviru projekta Brez megle v glavi, so se z »mentoricama« v petek, 30. januarja, podale v Novo Gorico na kratko izmenjavo z istoimensko skupino. Skupaj z Novogoričankami so se dekleta z baklami odpravila proti hribu, ki ga krasi cerkev in samostan Kostanjevica. V cerkvi so jim pokazali staro knjižnico in grobnico francoskih grofov Bourbonov, ki je res nekaj zanimivega. Sledil je spoznavni večer, kjer so si izmenjale darila in se ob »igri« aktivnega poslušanja boljše spoznale. Zvečer je sledil krog počutja, nato pa so se odpravile v mesto, kjer so obiskale znani hotel in igralnico Perla, nato pa se odpravile ple-sat v odličen klub. Naslednji dan so imele glavne delavnice na temo ozaveščanje telesa.
P. K. Krajnc, I. Žuman
PD Naveza • Na Uršljo goro
Foto: MF
Člani Planinskega društva Naveza Videm so se 7. februarja odpravili na Uršljo goro. Pohoda se je udeležilo 23 članov, od tega 5 mlajših udeležencev. Vremenske razmere in napoved so sicer kazale slabo,vendar je vreme pohodu prizaneslo. Vodil jih je vodnik Branko Forstnerič s sovodniki. V slabih treh urah so uspeli priti na vrh Uršlje gore, ki je visoka 1699 m. Ponekod je bila snežna odeja debela celo 1,5 m, kar so lahko izmerili med hojo, ko seje po nekodpogrezalo globoko v sneg. Pohod je mineval v lepem vzdušju, saj so se spotoma kepali ali celo metali v sneg.
Majda Forstnerič
Podlehnik • Šola v naravi na Medvedjem Brdu
Vse odlično razen vremena
V času od 4. do 6. februarja smo učenci razredne stopnje od 1. do 4. razreda s spremljevalkami, učiteljicami Danico, Manico, Romano, Jožico in Milico, preživeli tri čudovite dni v šoli v naravi. Izbrali smo Dom Medved na Medvedjem Brdu, ki leži v hribih približno 15 km od Logatca.
Vijugasta cesta se med gozdovi povzpne na 789 m višine in na griču sredi neokrnjene narave leži Dom Medved. Nekoč je bila to šola, vendar so jo zaradi pomanjkanja otrok zaprli. Ko je zgradbo prevzel CSOD, jo je uredil za dejavnosti otrok razredne stopnje. Lani je bil dom popolnoma obnovljen, s pomočjo evropskih sredstev pa tudi sodobno in ekološko opremljen. Vsaka sobica ima kopalnico, na voljo je veliko učilnic, igralnica, sušilnica (kar je prišlo prav tudi nam), sodobna kuhinja z jedilnico, veliko prostora v domu ter veliko igrišče s plezalno steno.
Dom leži na precej samo-
lost morali ostati v domu, ker zanje ob silni prtljagi ni bilo prostora na avtobusu. Po kosilu pa smo jo popoldan mahnili še na pohod , del poti smo celo gazili po celem snegu.
Zvečer pa nas je čakalo tisto najboljše. DISKO! Kako smo se vsi našpičili in našminkali. Tudi dobesedno! Ob DJ Manici in Jani smo se naplesali, da je bilo veselje. Ko smo se po koncu spravili v postelje, nas učiteljice niso skoraj nič mirile. Ni bilo potrebno! Ob desetih smo že vsi spali.
In prišel je zadnji dan. Orientacija, vreme, pospravljanje sob, polnjenje kovčkov, iskanje izgubljenih kosov oblačil, ... vse to nas je zaposlilo do kosila.
Sledilo je še slovo od prijaznih gostiteljev in želja, da bi naslednjič bilo naše bivanju v prijaznejšem vremenu. Vreme, to je bila edina stvar, ki nam ni šla po načrtih. Megla, dež, oblaki, vlaga, . Toda tudi to ni moglo pokvariti teh treh dni, ko smo šolo doživljali drugače, bolj zanimivo, aktivno, prijazno.
Ko smo zvečer zadovoljni in utrujeni prispeli domov, pa smo ugotovili še eno: Povsod je lepo, a doma je najlepše! Učenci in učiteljice od 1. do 4. razreda OŠ Martin Kores Podlehnik
tnem kraju, saj je v bližini samo cerkvica sv. Katarine in kmetija. Prometa skoraj ni,
zato so otroci lahko brezskrbni in varni. V sredo zjutraj se je tako na
Foto: OS Podlehnik
Prva lekcija: KO PADEŠ, VSTANI.
Foto: OS Podlehnik
Večerni disko
avtobus vkrcalo 48 otrok in 5 učiteljic in približno pol tone prtljage, ki bi zagotovo zadostovala tja do pomladi. Po silnem mahanju vseh, ki so nas pospremili, ter po nekaj malega potočenih solza (verjetno največ pri mamah, ki so ostale), smo se ustavili na Trojanah za lulanje in malico. Že pred 12. uro smo prispeli na cilj, kjer so nas sprejeli prijazna upravnica Darja in njeni sodelavci.
Ker sta v domu dva bivalna dela, smo se v enega vselili prvčki in četrtošolci, v drugega pa drugo- in tretješolci. Po kosilu smo se razdelili v dve skupini. Ena se je odpravila na sneg, druga pa spoznavat živali, ki žive v domu. Po večerji smo še ustvarjali v delavnicah, nato pa po umivanju v postelje. Čeprav je dan bil naporen, je bilo kar malo težko zaspati. Tu in tam je v kaki sobici zlezlo pod odejo domotožje, a so ga naše učiteljice pregnale.
Po jutranjem bujenju in telovadbi smo drugi dan vsi, tudi najmlajši, sami pospravili sobice, Ocenit jih je prišla »stroga« domska komisija. Nato smo se zopet odpravili na sneg, na tek in hojo na smučeh. Nekaj je gotovo!!! Čisto vsi znamo vstati, če pademo. Učili smo se tudi o varovanju okolja in izdelali nekaj fantastičnih izdelkov iz odpadne embalaže, a so na ža-
Postojna • Dan kulture in atrakcij
Navdušili 2000 obiskovalcev
Življenjska zavarovalnica KD Življenje, d. d., je v sodelovanju s Postojnsko jamo in partnerji letos že tretjič zapored omogočila nepozabno družinsko druženje na slovenski kulturni praznik.
^^^^V^HnflKr,- l ' 1 "H.		IPIJO
il lililí PP p^w ■p $ ii/;: l i li ■Ml *3!B	mm.Ifeu^	igli
		
' ^hwn 'V h ffiS / I^WÍB ■"S1' WfjBHkW'm^- «h* $		
	-v-¡S&ja&jM^^^I t :- - i	
Foto: Zare Modlic
Letošnji, že tretji Dan kulture in atrakcij je navdušil 2.000 obiskovalcev, ki so se kljub slabemu vremenu udeležili dogodka in se s svojimi najbližjimi podali v obdobje pradavnine v Postojnsko jamo. Atrakciji letošnjega dogodka, kopiji okostij največjega in najmanjšega evra-zijskega dinozavra, sta tako navdušili številne otroke in njihove starše. Vzporedno z ogledom razstave je v Jamskem dvorcu potekalo celodnevno rajanje za najmlajše obiskovalce. Otroci so uživali ob plesno glasbeni animaciji Stena Vilarja, nastopu Zmajčka Jamija in skupine Mak ter Erazma Predjamskega.
Občudovali so parado največjih lutk iz Lutkovnega gledališča Ljubljana, se zabavali s Fondki in uživali v lutkovni predstavi JAJCE. V fotografskem kotičku »Jaz in moj dinozaver« pred vhodom v Postojnsko jamo, pa so se lahko slikali z dinozavrom in tako spomin nanj odnesli tudi s seboj domov. V preddverju Vivarija so^potekale delavnice o živalih z Živalskim vrtom Ljubljana, kjer so obiskovalcem predstavili kačo in kuščarja, značilnosti plazilcev ter podobnosti in razlike med kačami in kuščarji. Otroci so lahko med drugim pobožali in pestovali udomačenega ameriškega rdečega goža in bradato agamo ter mlade prepeličke in kokošje piščančke. Ogledali so si lahko različna ptičja jajca, jih izdelovali iz slanega testa in preizkušali, zakaj so jajca različnih oblik. Prav tako so raziskovali kakšna so kokošja jajca, iz česa so sestavljena in ugotavljali pomen posameznih sestavin.
Ur
Od tod in tam
Juršinci • Priprave na pust
Foto: Slavko Feguš
Učenci 5. razreda OŠ Juršinci so pripravljeni in opremljeni za letošnji pust. Čeprav na šoli ne bo pustnega rajanja zaradi zimskih počitnic, pa bo veselja in norčij dovolj. Fantje in dekleta 5. razreda so pod mentorstvom učiteljice Irene Petek-Zebec izdelali zanimive in izvirne maske, kijih bodo uporabili v pustnem času. Pri delu so uporabljali izključno odpadni material.
Slavko Feguš
Cvetkovci • Gasilski občni zbor
Foto: arhiv GD
Prostovoljno gasilsko društvo Cvetkovci je imelo v soboto, 7. februarja, 86. redni letni občni zbor. Prisotnih je bilo 78 članov, 22 mladincev, 50 vaščanov in 40 gostov. V poročilih je bilo navedeno, daje bilo društvo v letu 2008zelo uspešno tako na operativnem kot gospodarskem področju. Društvo je poleg rednih nalog dvakrat sodelovalo pri odpravi posledic neurij na območju Ptuja v avgustu 2008. Podelili so tudi društvena in občinska priznanja - značke za dolgoletno delo, spričevala za opravljen tečaj za gasilca in napredovanja v višji čin. Društvena priznanja so dobili Sandi Hergula, Janez Marin ml., Monika Majcen in Marija Cvetko (na fotografiji), napredovanje v čin gasilski častnik I. st. pa sta prejela Branko in Miran Hergula.
Franc Hergula
Pojasnilo
Foto: Črtomir Goznlk
V Štajerskem tedniku je bil 20. januarja objavljen prispevek »Sramota sredi mesta«. Prejeli smo pojasnilo, da je lastnik omenjenih prostorov Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je zaradi zagotovitve normalnih pogojev poslovanja svoje Izpostave Ptuj (ustanovljene 1. 1. 2006) konec leta 2007 postal lastnik teh prostorov na Vinarskem trgu. Po lanskem uspešno zaključenem javnem razpisu in pridobitvi projekta za ureditev prostorov in letošnji vključitvi te ureditve v Plan investicijskih odhodkov se po izvedbi javnega razpisa za pridobitev izvajalca predvideva pričetek del v prvi polovici letošnjega leta. V prenovljenih prostorih se načrtuje poslovanje Zavoda v jesenskem času. Tako je bojazen, da bo vse pokojninske in invalidske zadeve potrebno urejevati npr. v Mariboru, povsem odveč, so pojasnili v službi za stike z javnostmi ZPIZ.
Ur
Prejeli smo
Ponudba rabljenih voxil
Odgovor na pisma bralcev: »Tujega nočemo, svojega ne damo«
V	Štajerskem tedniku, v petek, 13. (februarja 2009), je spoštovani dr. Borut Zemljič, dr. vet. med. ECBHM, direktor Veterinarske postaje Ormož, na dolgo in na široko v obsežnem ekspozeju javnost obvestil, kako da je občina Ormož posekala okrasni grm pri Veterinarski postaji Ormož. Opis tragičnega dogodka in nezaslišanega posega na tujo lastnino pa je očitno bil tudi povod za zgodovinski oris dela ormoške veterinarske postaje in mojega odnosa v preteklosti do njihovega dela in vesoljne slovenske veterine.
V	svojem avtorskem prispevku, ki so mu v uredništvu Štajerskega tednika dodali še podnaslove, je povedal veliko, kar bi zaradi objektivne obveščenosti javnosti zahtevalo svoj odgovor. Toda ker dr. Zemljiča že dolgo poznam in marsikdo v občini Ormož tudi, sem se odločil, da mu javno ne bom odgovarjal. Moram pa odgovoriti na eno njegovo trditev, ki je neresnična in zavajajoča.
Dr. Zemljič med drugim piše, da je dvakrat pisal županu, da bi se sestali in dogovorili glede zapuščenih živali, in da sem jaz na koncu brez odgovora podpisal pogodbo z veterinarsko postajo iz druge občine. Ne prvo in ne drugo ne drži in je velika laž. Nikoli, odkar sem župan, nisem prejel s strani Veterinarske postaje Ormož nobenega dopisa v navedeni zadevi in tudi pogodbe z veterinarsko organizacijo iz druge občine nisem podpisal. Razumem, da ima g. Zemljič veliko proti meni, ne razumem pa, zakaj se je potrebno javno lagati, in pozivam g. Zemljiča, da svojo izjavo dokaže oz. jo prekliče. V prihodnje pa mu sporočam, da bomo na občini zelo veseli, če je Veterinarska postaja Ormož pripravljena prevzemati zapuščene živali. Do sedaj namreč temu ni bilo tako. Sedaj namreč vedno znova kličemo Veterinarsko ambulanto Vernik, ki to brez problema naredi. Tudi tistega četrtka, 31. januarja, je bilo tako. Še več, sam sem posredoval, da so ranjenega psa primerno oskrbeli, in me čudi, da je bil o tem obveščen tudi dr. Zemljič, pa o tem ni on obvestil občine, oz. kot veterinar ni storil nič. Jaz sam sem odšel na kraj dogodka, kjer je bila tudi policija in veterinar veterinarske postaje sosednje občine Gorišnica. Res se sprašujem, zakaj je temu tako, da moramo na občini klicati druge.
Glede posekanega grma pa se dr. Zemljiču še enkrat opravičujem, kot sem se mu že v telefonskem pogovoru. Ponovno mu sporočam, da jaz o tem nisem bil obveščen, niti nisem nikomur naročal, naj kaj takega stori. Konce-sionar, to je KP Ormož, ki je vzdrževalec cest v občini Ormož, bi moralo za poseg na tujo lastnino imeti dovoljenje, oz. lastniku naložiti, da tisto, kar ogroža javni promet, sam odstrani. Očitno pa je v tem primeru nekje prišlo do kratkega stika in postopek ni bil izpeljan tako, kot bi bilo to potrebno, kar je privedlo do obilice hude krvi in tudi nemalo težkih besed, ki jih ne bi ponavljal. Kot župan bom
zato temu problemu posvetil več pozornosti in se potrudil, da se podobni neljubi dogodki ne bodo več dogajali.
Alojz Sok, župan občine Ormož
Odmev na problematično delovanje OS Ormož
V petkovi številki Štajerskega tednika z dne 6.2.2009 mi občinski svetnik Stanko Pi-gnar iz vrst LDS odgovarja, da je Odlok za določitev vodovar-stvenega območja in ukrepov za zavarovanje zajetij s pitno vodo za občino Ormož bil sprejet 8.5.2000 in da on na problem kanalizacije na tretjem vodovarstvenem pasu opozarja tako pri proračunu za leto 2007, 2008 kot 2009. Pravi tudi, da je šele v letu 2009 v proračunu, za katerega pa ni želel glasovati (pripis avtorja), za projekte za to kanalizacijo namenjeno 50.500 evrov. Ker je g. Pignar bil svetnik do l. 2002 in ponovno od l. 2005 pa vse do sedaj, se tako samo po sebi postavlja vprašanje, kaj je potem g. Pignar počel vsa ta leta? Ali je vsa ta leta opozarjal na problem zaščite v tretjem vodovarstvenem pasu in kako uspešen je bil pri tem, če je šele v letu 2009 zagotovljen denar za začetek reševanja tega problema? Nadalje v svojem odgovoru pravi, da občine Dornava, Gorišnica in Markovci gradijo kanalizacijo, kar je seveda res. Je pa tudi res, da so te občine sklenile konzorcij za izgradnjo kanalizacije že leta 2005, v katerega pa občina Ormož ni vstopila. Morda ne bo odveč, če se g. Pignar pri svojem svetovalcu iz ozadja pozanima, zakaj se je občina Ormož v okviru kohezije odločila za gradnjo vodovoda in ne za kanalizacijo. Vloga za vodovod bi bila morda že oddana na MOP, če bi opozicija podprla proračun, da bi kot župan lahko podpisal ustrezno pogodbo za pripravo vloge. Kot župan pa lahko tudi javno zatrdim, da kar se tiče arogantnosti posameznih svetnikov, se koalicijski v ničemer ne razlikuje od opozicijskih. Ko sem bil sam v opoziciji, se pri proračunu o opozicijskih amandmajih navadno sploh ni glasovalo, ker so bili po navadi po tolmačenju predsedujočega, nepravilno vloženi. Sedaj se za razliko od takrat o njih vsaj glasuje. Sprejeti pa niso bili, ker se je z njimi jemalo prepotrebni cestni infrastrukturi. Res pa je, da sta dva bila finančno nevtralna saj sta prerazporejala sredstva iz postavke Urad župana na drugo postavko. Očitno je pač bilo potrebno zmanjšati sredstva, ki so namenjena delovanju
S tem zaključujem polemiko z g. svetnikom in mu predlagam, da čim prej sprejmemo proračun in naročimo projekte za kanalizacijo. Brez projektov se pač ne da delati. Ko bomo imeli projekte, pa bo potrebno rešiti še en »majhen« problem in sicer, kje dobiti potrebna sredstva, kajti za ko-hezijo v tem trenutku ne izpolnjujemo pogojev. Pa tudi če bi jih, bi bilo še vedno potrebno najti okrog 25% investicijske vrednosti. Samo projekt vodovoda je denimo ocenjen na približno 10 milijonov evrov.
Alojz Sok, župan občine Ormož
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
CITROEN XSAM PICASSO 1.6 HDI ACDIA41.9 TDI KARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 2.0TDCI CmOEN XSAM PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CD[ LIMUZINA OPEL VECTRA 1.9 CDTI KARAVAN FORD FOCUS C-MAX PEUGEOT 307SW 1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI RENAULT SCENIC 1.9 DCI RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI VW POLO 1.2 VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9TDIKARAVAN RENAULT TRAFIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9TDIKARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN G 1.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VWT0URAN 1.9 Till AUDI A6 3.0 TDI QUATR0 OPEL ZAPIRA 1.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VW P0L01.2
1.9 TDI
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006
12 15 15
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000 2002
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
AVT. KLIMA VSA OPR. AVT. KLIMA
AVT.KLIMA^^
AVT. KLIMA,
AVT. KLIMA
KUMA, VSA OPREMA
AVT. KLIMA NOVI MOD.
AVT KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
KUMA
KUMA
AVT. KLIMA HIGHUNE AVT. KLIMA KUMA, 9 SEDEŽEV KUMA
KUMA, VSA OPREMA
KUMA
KUMA
VSA OPREMA, AVT. AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA 7 SEDEŽEV KUMA ,5 VRAT KUMA
KUMA,AVTOMATIC AVT. KLIMA KUMA
KUMA, 5 VRAT
KOV. MODRA ČRNA KOV. ČRNA BORDO RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZILI
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
vul ¿filetee www.radio-ptuj.si
www.radio-tednik.si
BM-MOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA
LETNIK
KM
OPREMA
CENA
GOLF 1.416V GOLF 1.9 TDI P0L01.9 TDI MAZDA 6 2.0D FOCUS 1.6 TDCI PASSAT 1.9 TDI MEGAN E 1.416V COROLA VERSO 2.C CLIO 1.2 KLIMA TWINGO 1.2 A41.8 AVANT C-MAX 1.6 TDCI POLO 60 LAGUNA 1.9 DCi CLI01.5 DCI
2000 2002 2004
2004
2005 2001 1999
2006
2004 2002 1997
2004/05 1997
2005 2004
AVT. KLIMA
137.400 158.000 114.000 119.000 103.000 212.000 AVT. KLIMA 120.000 35.200 90.000 115.000 172.500 103.000
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA AVT. KLIMA
155.000 SERVO VOLAN 95.000 AVT. KLIMA 76.000
4.650 EUR 6.990 EUR 7.690 EUR 9.990 EUR 8.500 EUR 6.300 EUR 3.300 EUR 16.300 EUR 4.950 EUR 3.500 EUR 3.450 EUR 8.950 EUR 1.750 EUR 6.990 EUR 5.250 EUR
Avtocenter Brezje d.0.0. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
LETNIK CENA», OPREMA
ZNAMKA
BARVA
007 55.!
BMW SERIJA 3:320 D CRYSLER VOYAGER 2.5 CRD
LANCIA Y 1.2
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID OPEL ASTRA 2,0 RENAULT SCENIC 1.9 RENAULT SCENIC 1,9 DCI VW PASSAT 1.9 TDI VW PASSAT 1.9 TDI HIG. VW POL01,4 TDI CITROEN C41,0 HDI BMW SERIJA 7:740 IL
....	AVT. KLIMA
JO	AVT. KLIMA
8.990,00	KUMA
7.890,00	KUMA
2.990,00	KUMA
15.990,00	AVT. KUMA
5.290,00	STREŠNE SANI
3.590.00	KUMA
4.990,00	AVT. KUMA
7.490,00	KUMA
18.490,00	AVT. KUMA
9.190,00	AVT. KUMA
11.900,00	KUMA
10.990.00	KUMA-2 ZON.
K0V.CRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA KOV. MODRA KOV. MODRA KOV. SREBRNA BELA
KOV. ZELENA
MODRA
ČRNA
ČRNA
ČRNA
MODRA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
PEUGEOT PARTNER 1,616V CITROEN C8 2,2 HDI SX ŠKODA 0CTAVIA 1,9 TDI ELEG. BMW 3181LIMUZ. CHEVROLET AVEO 1,416V RENAULT MEGANE 1,5 DCI HYUNDAI GETZ1,3 AUDI ni,8 T ROADSTER VOLKSWAGEN T0URAN 1.9TÜI TREND. RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI RENAULT SCENIC 1,9 DCI ALTTHEN. CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI RENAULT SCENIC 1,616V ALIZE OPEL ASTRA 1,6 KARAV. ŠKODA 0CTAVIA1,6 GLX LAND ROVER FREELANDER 1,8 PEUGEOT 2061,11
OPEL LIMUZ. VECTRA 1,616VIGL PLUS CITROEN SAX01,11 RENAULT LAGUNA 1,9 DCI FIAT PUNT01,2 ŠKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI CITROEN XSARA 2,0 HDI LIMUZ.
Letnik Cen^ Oprema Barva
2003
2005 2002 2001
2006
2003
2005 2002
2006
2004 2002 2003 2000
2002 1997 2001 2004 2004 2001 2001 2001
7.350,00
10.400,01 6.470,01 9.450,01
7.590,01 6.420,01
13.990,01 9.990,01 6.570,01 7.290,01
3.350,01 3.190,01 5.990,01 4.540,01 2.850,01 3.350,01 7.590,01 5.090,01 4.190,01 5.790,01 4.790,01
PRVA REG. 2004 PRVI LAST. PRVA REG. 2003 AVT. KLIMA PRVI LAST. KLIMA PRVI UST. SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA AVT. DELJ. KLIMA KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA SERV. KNJIGA SERV0 VOLAN KLIMA KLIMA PRVI LAST. PRVA REG. 2002 SERV. KNJIGA SERV0 VOLAN PRVI LAST. KLIMA AVT. KLIMA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA
KOV. SV. MODRA KOV. SV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. BELA RDEČA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. B. RDEČA
RDEČA
KOV. SREBRNA KOV. RDEČA KOV. SREBRNA
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter druge elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti s tehnologijo Elos. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.

m-em
KOSip1
S
IZVAJAMO mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter panele. Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, GSM 031 501 550.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
NUDIMO VAM VSE NA ENEM MESTU! Izvajamo vse vrste izolacijskih fasad. Nudimo vam krovska in kleparska dela, polaganje keramike, izvedbo knaufa, dobava in postavitev betonskih okrasnih ograj. Možnost ugodnega kreditiranja, urejamo eko kredite! SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, GSM 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si
STROJNI OMETI in manjša gradbena dela. Gradbeništvo JANEZ PLOŠINJAK, s. p., Mala vas 37 a, Gorišnica, tel. 041 378 475 ali 031 813 139.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
KMETIJSTVO
PRODAM slamo v balah, nož za zelje, tehtnico do 60 kg z utežmi in tri plastične cisterne za kurilno olje, 750 l. Telefon 041 577 008, 751 19 61.
BREZPLAČNO dam v najem vinograd s 700 trsi mešanih sort in manjšo klet na lepi sončni legi v Gabrniku. Informacije na telefon 031 668 909.
KUPIMO bikce in teličke simentalce. Telefon 031 443 117.
PRODAM velike okrogle bale. Telefon 781 01 71.
PRODAM suho krmo v okroglih balah ter prodam tribrazdni plug, rotacijsko koso 165 ter traktor Fen in traktorsko prikolico. Telefon 031 709 730.
PRODAM telico simentalko, brejo osem mesecev, in krožne brane na 20 diskov. Telefon 02 80 36 541, 041 588 741.
PRODAM 6 let staro kravo simental-ko, brejo v devetem mesecu. Telefon 031 597 919.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, telefon 688 13 81, 040 531 246.
PRODAM bukova drva, metrska, raz-kalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kiper prikolico. Tel. 041 358 960.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukova, in druge vrste lesa. Če kupec želi, mu jih z doplačilom razrežem. Tel. 041 375 282
KUPIM traktor in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
KROMPIR za sajenje ugodno prodam. Pernat, Župečja vas 14, tel. 790 02 81.
PRODAM bukova drava, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, suha, cepljena, polena 30 cm, za štedilnik in za podkuriti, cena 150 € za 3 m3 z dostavo. Tel. 041 620 853.
NESNICE, RJAVE, grahaste, črne, belo-sive, stare 13 tednov, prodamo po 3,30 €, dostava na dom. Marčič. Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM svinjo domače reje, težko cca 170kg, in travnik v izmeri 1,17 ha v Janežovcih. Tel. 753 26 81.
VINOGRAD dam v najem pri Mali Nedelji, rdeče grozdje - brezplačno, ter prodam drobilec in luščilec koruze. Tel. 740 2159.
PRODAM okrogle silažna bale iz ota-ve in sena ter balirane suhe kocke. Tel. 031 225 640.
PRODAM krmo v oglatih balah. Tel. 768 57 11.
PRODAM brejo telico simentalko, tik pred telitvijo. Tel. 757 5051.
PRODAM prašiča, težkega okrog 150 kg, cena 1,50 € /kg. Tel. 031 302 698.
PRODAM obračalnik pajek širine 4 m na štiri vretena. Tel. 041 825 057.
PRODAM teličko simentalko, težko 140 kg, in kupim bale sena. Angela Forstnarič; Hvaletinci 2, Vitomarci, tel. 041 317 367.
DOM-STANOVANJE
V MESECU SEPTEMBRU oddam v najem stanovanje v Gorišnici. Tel. 041 771 287, po 15. uri.
ODDAMO v najem starejšo hišo v Njivercah, najemnina 200 €. Tel. 031 722 134.
NEPREMIČNINE
GRADBENO parcelo z vinogradom s pogledom na ptujski grad, v izmeri 14 arov, na parceli voda, elektrika, asfalt, Prerad, občina Dornava, prodam. Tel. 041 378 426.
PRODAMO KOMFORTNO opremljeno trisobno stanovanje (82 m2) na Ptuju za 87.000 €. Tel. 031 744 322.
DOMAČIJO na Zg. Hajdini prodam. Inf. na tel. 051 898 312.
OBVESTILO! Občina Markovci prodaja nepremičnine - parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza. Javni razpis s prodajnimi pogoji je objavljen na spletni strani občine Markovci www.markovci. org in v uradnem listu RS. Občinska uprava.
KUPIM starejšo nizko hišo v okolici Ptuja ali na relacija Ptuj-Vi-dem. Telefon 041 943 021.
ODSTOPIM poslovni prostor na Ptuju, nasproti sodišča, za odvetniško pisarno, trgovino itd. Tel. 031 764 432.
DELO
RAZNO
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Irena Tenčič, drdent. med. v Podlehniku
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
s prilogo
V februarski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo SAD lahko med drugim preberete o varstvu breskev, marelic, češenj in sliv s škropilnimi programi za letošnje leto. o rezi sadnih rastlin in vinske trte, o izbiri ustreznih čistil za čiščenje vina, v prilogi
Vrtnine pa o gojenju paprike sorte zeleno-rdeča babura.
Revija Sad - 20 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
irOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
mm
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.

NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
IŠČEM HONORARNO delo, lahko pomoč v kuhinji, med tednom po 15. uri, ob sobotah in nedeljah. Tel. 051 320 548.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KMEČKI TURIZEM, naprodaj večja zbirka starinskega pohištva (mize, stoli, postelje, omare, ogledala itd.) v dobrem stanju, po ugodnih cenah. Tel. 02 772 86 81, 040 605 024.
www.tednik.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transtormatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Alojz Cugmajster s.p.,
Cesta v Železnike 8,3215 Loče e-mail: alojz.cugmaister@siol.net
V našem podjetju lahko kupite les raznih dimenzij in vrst:
-	tramove
-	deske
-	morali
-	ladijski pod
-	mizarski les
-	drva za kurjavo
-	sekance ter
-	žagovino.
Možna je dostava na dom!
Telefon: 03/759 21 70 GSM: 041/665373,031/343 209, 031/709744
PllrfililiMJiHimiliB
( 02/22 80110
SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
^^	z* življenja vr«foo okoljo
Slovenija
UläCa Matije Gubca 2,9000 MURSKA SOBOTA Tel. 02/620-23-00 www.saubefrriacher.si Fsx. 02/ 620-23-09 info@saubernnacher.si
PRODAMO 1,2 ha komunalno urejenega zemljišča v obrtni coni Novi Jork v občini Markovci. Dodatne informacije na tel. št. 02-620-23-12.
Prireditvenik
Petek, 20. februar
10.00 Ptuj, po ulicah in trgih Ptuja, 4. tradicionalna otroška povorka 10. 00 do 12.00 Ptuj, CID, zimske počitnice za otroke v CID-u, oblikovanje živalskih mask
16.30 do 18.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program 17.00 do 19.00 Videm, razstava v prostorih KD Videm - Drvarnica, na ogled dela slikarja Antona Šoemna
Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, Pust-mastnih ust, predstavitev in degustacija tradicionalnih pustnih sladic Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas Ptuj, CID, odprtje razstave »Ujete misli spomina« Makole, dom krajanov, 11. območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Ptuj, hotel Mitra, škotski večer z glasbo
Ptuj, gledališka kavarna Pod odrom, likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre in fotografska razstava Maske Ptuj, karnevalska dvorana, večer nostalgije z Novimi fosili Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, elektro delavnica
Sobota, 21. februar
10.00 Cirkulane, fašenk v Cirkulanah
11.00 Slovenska Bistrica, pustna povorka po mestnih ulicah 13.00 Markovci, tradicionalni fašenk s povorko
14.00 Središče ob Dravi, začetek pred trgovino Mercator, Pustna sobota 14.00 Breg - Majšperk, pustna povorka, predstavitev mask pred OŠ Majšperk
14.30 do 16.45 Ptuj, karnevalska dvorana, veliko otroško rajanje
16.30 do 18.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program
17.00 do 19.00 Videm, razstava v prostorih KD Videm - Drvarnica, na
ogled dela ljubiteljskega slikarja Antona Šoemna 19.00 Stoperce, dom krajanov, območna revija odraslih gledaliških skupin, predstavila se bo gledališka skupina KPD Stoperce z Županovo Micko
19.00 Lenart, dvorana, komedija »Oblast«, v izvedbi KUD Vitomarci 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, sobotna vročica z Ireno Vrčkovnik, PC Mambo...
20.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, Kurentanc 2009
Nedelja, 22. februar
10.00 do 13.00 Ptuj, Salon umetnosti, otroška delavnica »Lasulje in duheci«
10.00 do 12.00 Videm, razstava v prostorih KD Videm - Drvarnica, na
ogled dela ljubiteljskega slikarja Antona Šoemna 10.30 do 13.00 Ptuj, karnevalska dvorana, otroško rajanje v karnevalski dvorani z DJ-em
Miklavž pri Ormožu, dvorana, otvoritev razstave ob 60-letnici smrti škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča
Maribor, Narodni dom, otroško pustno rajanje z Romano in skupino Jararaja, red Kekec in izven
Ptuj, po mestnih ulicah, 49. mednarodna karnevalska povorka Maribor, Narodni dom, otroško pustno rajanje z Romano in skupino Jararaja, red Kekec in izven
Jurovski dol, dvorana, komedija »Oblast«, v izvedbi KUD Vitomar-ci
16.30 do 18.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program 18.00 Tržec, dvorana gasilskega doma, pustno rajanje
Ponedeljek, 23. februar
9.00 do 15.00 Miklavž pri Ormožu, dvorana, razstava ob 60-letnici smrti
škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča 10. do 12.00 Ptuj, CID, zimske počitnice za otroke v CID-u, Pustne ustvarjalne delavnice - oblikovanje živalskih mask 14.00 Mezgovci, pri gasilskem domu zbiranje, 13. fašenk po dornavsko 14.30 Videm, 14. fašenk na Vidmu
16.30 do 18.30 Ptuj, karnevalska dvorana, velika otroška maškarada z Romano in Jararajo
Kino Ptuj
20., 21. in 22. februar, ob 17.00 Art program: Ex bobnar in Vem-slovenski kratki film - glasbena komična kriminalka. 18.40 Odsev - grozljivka. Ob 20.30 Avstralija - epska rom. vojna drama.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Princ Vegan Turniški prevzel oblast na Ptuju. Otvoritvena povorka 49. kurentovanja. Desetletnica srečanj tradicionalnih pustnih likov in mask iz cele Slovenije. 600 kurentov v povorki preglasilo Ptuj. Na 4. obarjadi Lions Kluba Ptuj sodelovalo 23 ekip. V galeriji Magistrat likovna razstava otrok vrtcev, Osnovnih šol, Varstvenega centa Sonček in Sožitje ter Društva Ozara Ptuj. Dokumentarni film »Kurenti s Ptujskega Polja«. Tradicionalna likovna razstava »Bejži čopič, kurent gre«.
17.00
18.00 18.00
19.00 19.00
20.00
11.00
11.00
14.00 15.00
15.00
KUPON vfva
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrlnjo ali pedlatra:-
IME:_
PRIIMEK:_
NASLOV:_
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA:_
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:
Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom
o varovanju osebnih podatkov (ZV0P-1). Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične
obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega
gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna
pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in
posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu
namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter
lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov.
Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o.,
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi.
Studio Moderna d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
Izpolnjen kupon pošljite na: Revija Viva, Poljanska 6, 1000 Ljubljana Datum:	Podpis:
AdriaticSlovenica B
PETKOV VEČER
AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA
Bodite nocoj i> družbi oddaje Z qiasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
wvfw.radio-tednik.si
SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
TIP VOZILA	LETNIK	CENA EUR	BARVA
AUDI A3 3,0 TDI QUATTRO	2004	20.900,00	MODRA
AUDI A6 AVANT QUATTRO 2.7 V6TDIT1PTH.	2005	24.990,00	KOV. SREBRNA
AUDI Q7 3.0 V6 TOI DPFQTIPT.ALLR.	2007	54.000,00	KOV. SREBRNA
CHRYSLER GRAND VOYAGER 2.5 CRD LX	2003	11.990,00	KOV. T. MODRA
CITROEN C8 2,0 HDI16V SX	2000	10.900,00	KOV. SREBRNA
NISSAN PATHFINDER 2.5 DCI SE	2005	15.900.00	BELA
SKODA OCTAVIA COMD11,0 TOI AMBIENTE	2003	7.400.00	KOV. T. MODRA
TOYOTA HI-LUX 2.5 DV.KADINA	2007	10.500.00	KOV. SREBRNA
VW TRANS. 1.9 TDI 8+1	2004	15.900.00	RDEČA
VW SHARAN 1.9 CL TDI	1090	4.900.00	BELA
VW SHARAN 1.9 TDI 6 SED.	2003	0.600.00	ČRNA
VW TOORAN 2,0 TOI TREND. DSG	2004	10.900,00	KOV. ČRNA
VW TRANSPORTER 1.9 TD1105 PS	2004	15.900,00	RDEČA
MERCEDES DENZE 220 DCI	1090	4.900,00	KOV. SREBRNA
PODARIMO VINJETO! UGODNO ZIMSKE GUME! LEASING, KREDIT BREZ POLOGA!!!
Auris. Prvič, zadnjic in nikoli več!
Srečko Vrbnjak s.p.
Rogaška cesta 57, Ptuj
Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905,
040 84 60 84,041 665 236
Storitve:
-	zemeljska dela
-	Izkopi z bagerjl, planiranje, rušenje
in buldožerska dela ter
-	prevozi šodra, peska, zemlje
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI M 1,9 TDI KARAVAN	2006	14.999,99	NAVIG.	KOV. ČRNA
AUDI A6 2,5 TDI UMUZ.	2003	12.700,00	NAVIG.	KOV. SIVA
BMVV320D	2005	19.880,00	AVT.KUMA	KOV. ČRN
FORD FOCUS 1,6 TDCI	2005	7.980,00	KUMA	BELA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003	6.700,00	AVT.KUMA	SREBRN
OPEL VECTRA 2,0 DTI UMUZ.	2002	7.400,00	KUMA	BELA
OPEL ZAFIRA 2,0 011	2003	7.700,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,41	2001	3.980,00	KUMA	KOV. B. RDEČ
RENAULT TVVING01,2 EM0110N	2003	4.980,00	KUMA	KOV. MODER
RENAULT MEGANE 1,5 DCI CABRIO SAN. THOPEZ	2007	17.680,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI DYNAMICQUE	2006	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI UMUZ.	2006	12.300,00	KUMA	KOV. SREBRN
T0Y0TA COROLLA 1,4 D	2005	11.490,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW POL01,3 SDIKARAV.	2001	4.300,00	KUMA	SREBRN
VW GOLF V 1,9 TDI PLUS	2005	12.400,00	KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena 2
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Si/F
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
TOYOTA
SPORED ODDAJ
PETEK 20.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 21.2.
8.00 Kulturni večer v Občini Markovcl 9.00 Pod židano marelo 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 SUPER HITI odd.
13.00 SIP lestvica-odd.
17.00 Pod židano marelo
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Fašenk v Markovclh 07
NEDELJA 22.2.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Košicn bal v Slovenja vasi 10.00 Pod židano marelo 11.00 Fašenk 07 v občini Videm 12.00 Oddaja ŠKL
13.00 Kulturni popoldan na Polenšaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Bal na Destrniku 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 23.2.
8.00 Kulturni večer v Dolenl 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Fašenk 07 v občini Videm 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Fašenk v Markovclh 07
Ze za
14.990 €
z dizelskim motorjem in klimatsko napravo
Auris z dizelskim motorjem, z 90 konjskimi močmi (66 kW) in opremo Terra ponuja vse, kar pričakujete od doživetja vožnje. Zunanjost boste prepoznali po ročajih vrat v barvi karoserije in električnih vzvratnih ogledalih. V notranjosti pa vas bodo pričakali klimatska naprava, ABS, 4 zračne blazine, radio CD z MP3 predvajalnikom, posebno oblazinjeni sedeži, potovalni računalnik ...
Povprečna kombinirana poraba: 5,0 - 7,1 l/100km, emisija CO2 131 - 166 g/km.
Ponudba velja do odprodaje zalog.
AH FURMAN
Rogaška 13 Ptuj
(02) is as 4ll
:
Today
Tomorrow
Toyota
Petovižfevtp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
AUDI A41.9 Avant 1.9 TDI	2005	12.990	148027	črna
BMW 3:320 D ATTIVA	2004	10.150	119580	črna
CITROEN C5 BREAK 1.6 HDI	2005	9.750	102156	siva
FORD FOCUS 1.BTDCI Trend	2005	6.400	157417	bela
RE MEGANE DYN.1.616V	2000	5.200	102243	srebrna
CITROEN C52.2HDI EXCLUS.	2004	7.900	163600	srebrna
CITROEN C82.0.HDIEXCL.	2006	10.500	142683	rdeča
FIAT GRANDE PUNT01.41GV	2007	9.850	42600	moder
VW GOLF 1.9 TDI	2004	11.900	109551	črna
VW PASSAT 1.9 TOI Comf.	2004	9.600	182469	siva
RE MODUSEXP. 1.216V	2005	8.000	13129	zlat
RE MEGANE DYN.1.61BV	2007	11.800	20650	rdeča
Bolj staro, bolj ¡g[JJ(
I^H
Ptuj, 14. - 24. februar 2009
SOBOTNAVROČICAVKARNEVALSKI DVORANI MED 20.00 IN 05.00 (MASKE PO 23.30)
49. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
V NEDELJO OB 14.00 ... Po končani povorki bo na Mestnem trgu zabava z ELO in skupino ADIJO ŽIVCI
OTROŠKE MAŠKARADE IN POVORKA OTROK VRTCA PTUJ V TOREK OB 10.00	VEČERNI ZABAVNI PROGRAMI
V KARNEVALSKI DVORANI
POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI V TOREK OB 17.00
www. ku re ntova nje. n et
in Tumi SráSsr ¿
Jg] Söffi»
MESTNA OBČINA PTUJ Perutnina Ptuj	PTOT
Neverjetno čas beži, a žalosti naše ne utopi. Čeprav se tvoj glas več ne sliši, beseda tvoja v nas živi.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 20. februar pred devetimi leti, ko nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče, tast in dedek
Jakob Šilak
IZ DORNAVE 29
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Marjeta in sinovi z družinami
¿i
Nekje daleč, daleč nad zvezdami sem jaz ostal, želel bi, da bi vam lahko še enkrat roko podal, močno stisnil vas v dlan in vam rekel: »HVALA vam za vsaki dan!« Milo bi pogledal vas v oči in dejal: »Vidimo se tu nad zvezdami. Tu ni več bolečin, ne trpljenja, srečen sem med angeli...«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina in vnuka
Maria Klinca
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 81
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji potil, darovali cvetje, sveče, nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Hvala g. duhovniku za cerkveni obred, pevcem, govornicama. Iskrena hvala njegovim negovalkam B 1 oddelka Zavoda Dornava in sestram otroškega oddelka Bolnišnice Ptuj.
Njegovi najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, draga mama, spomin nate bo v naši srcih za vedno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Antonije Meglic
IZSPUHLJE 65
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ali nam kakorkoli drugače pomagali ter nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Posebna zahvala Marici Bolčevič za skrbno nego na domu, patru Janezu za obiske na domu in duhovno podporo, Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve, patru Mateju za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, govorniku g. Šeguli za besede slovesa, gospe Veri za opravljene molitve, rogistom in godbi na pihala Markovci za odigrano žalostinke. Še enkrat vsem, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali, iskrena hvala.
Njeni najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, zažarijo.
SPOMIN
Jutri, 21. februarja, mineva sedem let žalosti, odkar se je za vedno nepričakovano poslovil
Jožef - Pepi Čeh
IZ PODVINCEV 109
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite cvet, svečko ali lepo misel.
Vsi njegovi
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIŽEK, prof. unta dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudboI Ugodne cene s posebnimi popusti!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po d. 0038549 372-605
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajonovo 1, Ptuj [ob Mariborski cesti), tel.: 02 7806710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročnego odplačila
Nasmeh in dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Tvoj glas za vedno je onemel, nikoli več za nas ne boš zapel. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata, zeta, svaka, botra, strica, soseda, sodelavca in prijatelja
Janeza Ferčiča
S TRAT 10, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, nam pa izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izkazovali pomoč.
Hvala patrom minoritom, pevcem sv. Petra in Pavla na Ptuju, vsem govornikom, godbenikoma in Komunalnemu podjetju Ptuj.
Iskrena hvala VGP Drava Ptuj za nesebično pomoč, Okrajnemu sodišču Ptuj, osebju ZD Ptuj in UKC Maribor, še posebej dr. Damjani Bosilj.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame in babice
Rozalije Vek
IZ ZG. PRISTAVE 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Hvala župnišču sv. Vida za opravljen cerkveni obred. Hvala govorniku Janku za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala Anici in Marjanu.
Vsi njeni žalujoči
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in brata
Jožefa Korenjaka
IZ VAREJE 62
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Janku Kozelu za poslovilne besede, g. Janezu Kmetcu za čustveno opravljeno molitev, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Janez in Franci ter hčerka Marica z družinami, sestra Katarina in brat Franček z družinama, vnuki Thomas, Vili, Sanja, Lidija, Mitja, Damjan in pravnukinja Manuela
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
samo nekje daleč, daleč je...
SPOMIN
20. februarja mineva deset let, odkar nas je zapustil naš dragi
Franc Junger
IZ JUROVCEV 3
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš... A še vedno z nami živiš.
SPOMIN
22. februarja bo minilo 5 let, odkar si odšla od nas, draga
Terezija Maroh
IZ ZABOVCEV 31
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji hčerki Silva in Tilika z družino
ter sin Janez
Ko bi vi vedeli, kako vas ljubim, bi jokali od veselja!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Angele Kukovec
IZ OREŠJA 118, PTUJ
30. 4. 1928 + 8. 2. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše.
Hvala za vsa izrečena sožalja. Zahvaljujemo se ge. Veri in g. župniku za molitev in besede slovesa, pevkam za odpete žalo-stinke, Vrtcu Ptuj in Komunalnemu podjetju za opravljen pogreb.
Vsem še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: hčerki Marjana in Mira z družinama

Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker si za vedno vzel slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica in svaka
Franca Trafela
IZ PODLEHNIKA 83
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se sodelavcem Gradbenega remonta Ptuj, g. župniku za opravljeni obred, g. Janezu Arnušu za lepe besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, Janiju in Mateju za odigrano Tišino, hvala tudi zastavonoši ter Robiju, Tomiju in Davidu za nošenje križev in večne luči ter podjetju MIR za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama Nežika, sestra Marija z Jasmino in sestra Justina z družino
ZAHVALA
12. februarja 2009 je nenadoma umrl
Ivan Hunjet
IZ FORMINA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Irena z družino in sin Andrej z družino
Haloze • Društvo rejcev drobnice praznuje 10 let
Razmišljajo o obratu za predelavo mesa drobnice
Društvo rejcev drobnice (DRD) Haloze je bilo ustanovljeno pred desetimi leti; ustanovnih članov je bilo dvanajst, danes pa je članstvo preseglo številko 100.
„Na zadnjem občnem zboru se nam je pridružilo še devet novih članov, tako da društvo zdaj šteje 122 članov, prihajajo pa iz štirinajstih občin. Namen ustanovitve je bil predvsem v izobraževanju rejcev ter izmenjavi mnenj in izkušenj, pa tudi zato, da se reja drobnice predstavi širši javnosti kot zanimiva alternativa kmetijske dejavnosti, posledično pa naj bi se prehrambeni izdelki iz drobnice uveljavili tudi v naši prehrani," je povedal predsednik društva Janko Lorbek.
Člani DRD so zelo aktivni; tako vsako leto organizirajo strokovna predavanja, lani so sodelovali tudi v čistilni akciji skupaj z lovskim društvom iz Cirkulan, pomagali so očistiti tudi okolico gradu Borl, ob prvem občinskem prazniku občine Cirkulane so pripravili razstavo in ponudili pečeno jagnjetino ter kozliče-vino, sodelovali so tudi pri izvedbi završkega občinskega praznika in na lanskem velikem martinovanju. Ena večjih prireditev, ki je najbolj prepoznavna, pa je gotovo že tradicionalni ovčje-ozji bal z golažijado.
Večina članov DRD Haloze redi manjše črede, do 20 glav živali, saj se z rejo ukvarjajo bolj ljubiteljsko ali pa jim predstavlja dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Lani avgusta so se na povabilo Zveze društev rejcev drobnice Slovenije sodelovali na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni s svojo stojnico in v okviru razstave drobnice, septembra pa so se udeležili tudi državnega
tekmovanja v striženju ovac. „ Za naše društvo sta tekmovala strižca Damjan Drobnič in Ron Metz. Barve našega društva je v Litiji prvič zastopala tudi ženska, bodoča veterinarka Katja Kokot, ki jo je striženja naučil Ron. Ka-
Lani se je DRD Haloze predstavilo tudi na radgonskem kmetijskem sejmu. Obiskovalci so lahko po-kusili precej različnih specialitet iz mesa drobnice (na sliki) in zanimanje nikakor ni bilo malo.
Napoved vremena za Slovenijo
Petra stol (22.) mrazi -zima še dolgo trpi.
Danes bo večinoma sončno, le v vzhodni Sloveniji se bo oblačnost povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -10, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -15, najvišje dnevne od -1 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C.
V soboto bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V vzhodnih krajih bo lahko naletaval sneg. V nedeljo bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo snežilo.
tja je zasedla sedmo mesto, Damjan peto in Ron drugo mesto, kar je gotovo velik uspeh,"je povedal Lorbek.
Prevladujejo male reje
Člani DRD Haloze sicer niso veliki rejci, saj se praktično vsi ukvarjajo z rejo ljubiteljsko oz. jim ta predstavlja dopolnilno dejavnost na kmetiji, zato njihove črede štejejo povprečno 20 glav, vendar pa se število članov iz leta v leto povečuje: „Realno gledano, glede na sedanje razmere, reja drobnice v našem okolju ne more biti osnovna dejavnost kmetije, ker potem slednja ne bi mogla preživeti. Lahko pa je donosna dopolnilna dejavnost. Še vedno, tako je že od začetka, se namreč srečujemo s kar nekaj težavami, predvsem na področju trženja, cene mesa in izdelkov so zelo nizke, odkup volne je neorganiziran. Osnovna naloga našega društva tako ostaja vplivati na prehranjevalne navade ljudi, da bodo pričeli uživati večje količine mesa drobnice, posledično pa se bosta po mojem mnenju uredila tudi cena in trženje," je prepričan Janko Lorbek, ki še pravi, da rejci zaenkrat vsaj nimajo težav z napadi divjih zveri na črede; več škode jim ob kotitvah mladičev povzročajo krokarji, ki so zaščitena vrsta ptic roparic.
Za naslednje leto so si člani društva zadali podoben program dela kot vsako leto: organizacija strokovnih predavanj, udeležba na kmetijskem sejmu in državnem tekmovanju v striženju ovac, sodelovali bodo tudi na več občinskih prireditvah in seveda pripravili „svoj" ovčje-kozji bal. Ker že nekaj časa resno razmišljajo tudi o obratu za predelavo in konfekcioniranje mesa drobnice, so se letos uspešno prijavili na razpis LAS in iz programa Leader ter uspeli pridobiti 6000 evrov sofinanciranja, ki jih bodo porabili za izvedbo raziskave in pripravo elaborata.
Na tokratnem, desetem jubilejnem občnem zboru so najzaslužnejšim članom podelili pet priznanj; prejeli so jih: Slavko Belšak in Zinka Težak z Zavrča, Slavko in Danica Ranfl iz Cirkulan, kmetija Zupanič-Rošer iz občine Rače-Fram in kmetija Zorec s Ptuja.
SM
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
ste bili POŠKODOVANI
PORAVNAVA VeZgSH?'
PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Črna kronika
Truplo ob avtocesti
17. februarja nekaj pred 17. uro je slovaški državljan ob zaustavitvi na odstavnem prostoru avtoceste Maribor-Murska Sobota pred Lenartom v jarku ob cesti opazil moško truplo. Policisti so zavarovali kraj, ogledala pa sta si ga državna tožilka in preiskovalni sodnik, ki je odredil sodno obdukcijo. Ogled kraja najdbe trupla in druge aktivnosti še potekajo, sodna obdukcija še ni zaključena, zaradi česar vzrok smrti še ni znan. Po do sedaj zbranih podatkih gre za neznanega tujega državljana, starega okoli 40 let (oseba pri sebi ni imela osebnih dokumentov). Preiskavo v zvezi s truplom policisti intenzivno nadaljujejo, povezali so se tudi z organi drugih držav.
Vlomi, tatvine
Neznani storilec je v noči z 12. na 13. februar prišel na delovišče v bližini Ptuja. Pristopil je do parkiranega delovnega stroja in ga spravil v pogon. Dvignil je sprednjo roko delovnega stroja in tako sprostil priključek za razbijanje betona (pikhamer), ki je bil pod zajemalko delovnega stroja. Priključek je nato odpeljal neznano kam. Premoženjska škoda znaša okoli 15.000 evrov.
V času med 14. februarjem od 16. ure in 15. februarjem do 12. ure je neznani storilec izpred poslovne stavbe v Mezgovcih pri Pesnici odtujil tovorno vozilo znamke Hyundai H100, bele barve, reg. štev. MB H4-61C, letnik 1995. Na vozilu so se nahajale reklamne nalepke z napisom Jan Mat, na keso-nu je bilo stojalo za šipe, na stranicah kesona pa napis »okna - vrata«. V avtomobilu so bili originalni ključi. Premoženjska škoda znaša približno 3.000 evrov.
Neznani storilec je 11. februarja med 17.10 do 18.45 na Črešnjevcu vlomil v osebni avtomobil tako, da je zlomil steklo na zadnjih levih vratih. Iz notranjosti vozila je odtujil dva prenosna računalnika in adapter. Premoženjska škoda znaša več kot 2.000 evrov.
Policisti preverjali uporabo varnostnih pasov
12. februarja med 6. in 14. uro so policisti PU Maribor na območju policijske uprave izvedli poostren nadzor cestnega prometa s posebnim poudarkom na ugotavljanju kršitev pešcev in neuporabe varnostnih pasov (na vseh sedežih v motornih vozilih). V nadzoru so ustavili 555 vozil in ugotovili 289 kršitev cestnoprometnih predpisov, od tega 141 primerov neuporabe varnostnih pasov, 48 prekrškov kršitve pešcev in 13 kršitev voznikov, ki so ogrožali pešce. V nadzoru so ugotovili tudi veliko kršitev zaradi nepravilne uporabe mobilnih telefonov med vožnjo in neupoštevanja svetlobnih prometnih znakov (vožnja v rdečo luč), predvsem v naseljih. Take in podobne aktivnosti bodo policisti nadaljevali tudi v prihodnje.
Foto: SM
Foto: SM