790. štev. V Ljubljani, petek dne 27. februarja 1914. Leto III. Possniezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko pcsamezna številka »Bodeče Neže*. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike jtane „Dan“ s prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno T70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno T50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: ~ 1' r. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža*. Posamezna Dev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno ✓ toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. 1K Uredništvo In upravništvo: . Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6; Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase * se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in " zatavale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. n: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .n Pasji bič. Kdor ni slep in gluh, ta je zadnje dni strmel. 2iv!jcnje na splošno se je lansko in letošnje leto radi neprestanih kriz tako zelo podražilo, da iščejo ves ta čas vsi sloji brez razlike izhoda iz teh uničevalnih razmer. Draginja, ki neprestano narašča je priki-pela do vrhunca in išče izhoda na vseh mogočih straneh. Povsod se vršijo protestna zborovanja. In ne speerjelno oziraje se na Ljubljano, ki je zaslovela kakor eno najdražjih'mest, cela država trpi od nesrečne krize 1908. leta, ki je imela za posledico gospodarsko uničenje tisočih in tisočih družin. Ljudstvo godrnja in prosi pomoči. Samomori vsled bede in pomanjkanja se množijo, ker ni sredstev za kruh. In v tem času stisk in So se pomnožili eksistenčni oski v Ljubljani za 3kratno svoto. „ •♦•m pravzaprav pomislimo na KSev.°d strani davčnih oblasti, ki ima noz,lJo dan za dnem, lahko utne-oma ! " smeh, s katerim je ljud- ina«aS|,re 5 deželni proračun. Kajti rikalizma Sv deželrt"^"11 J88*'? k!f' vidi pred očrni samo s° otope1aA,da b teli Se eno rešitev iz ten razmer — pasji p0gjn Brez preudarka, apatična je postala množica. Kaj pa hoče sicer! Vidi, da ne pomagajo ne prošnje ne grožnje in zato se je udala mirno v svojo usodo, brez hrupnih želj in pričakovanja po zboljšanju. Trikratno podraženje živil in stanarine, to je sklep, s katerim se je proslavila seja deželnega zbora kranjskega dne 24. februarja 1914 po Kr. Seveda, pri zadnjih volitvah niso pomislili ljudje na pretečo odrtijo deželnih mesarjev v Ljubljani. Pod-pihnjeni in kupljeni so zapisali na glasovnice imena klerikalnih kandi- nSSS&K 5&SSSŠIS? ca niso mogli volile! imeti J&K2S; poslancev v visokih časteh, že šo jim pokazali svoje delo v prospeh oddraženja — stoinpetdesetne davke na živila in stanarino. Ne sinemo pozabiti, da sedi med temi dičnimi poslanci tudi zdravnik dr. V. Gregorič, ki. je branil interese stanovani- naienSo0 tako’ na so naložili rim TJ i V1 "ovo breme, pod kate-mi c danes a'i iutri s smrtni- mi sragami na čelu zgrudili na tla. Kratek je bil sklep klerikalne ve-S5* z,a triumf nad to novo S lm le Primanjkovalo liinav-iIaca vi n’ so sklep odobili, so 5il V^e- svojega de- !«?*• ’ kl ga je v stanu najkru- lejSi tiran izvajati nad krajem, katerega lastnik je on sam. Vprašanje' pa je: ali bodo ljudje zdaj izpregledali? Ali se bodo za- vedli svoji! pravic? Ali niso volilci tudi za to tukaj, da povedo svojim poslancem tudi upravičene nezadovoljnosti? Ali so mar sanjo hlapci, uslužneži, mkaji na slepo izvoljenih poslancev? V deželi, kjer je dospel klerikalni terorizem tako daleč kakor na Kranjskem, se lahko dvomi nad tem. Saj je vsem predobro znano, kako je ljudstvo izžito in izmozgano, kjer je vzdignil klerikalizem svojo knuto v zapovedujočih udarcih. Dvoje je mogoče: ali so ljudje nesposobni življenja, in to v slučaju, da nimajo več moči, s katero bi morali dokumentirati svoje zahteve, ali pa da so za kaj takega preveč razcepljeni. če je drugi slučaj resničen, tedaj je še vedno en izhod odprt. Masa odločuje in ne tisti tirani, ki so se povzpeli s svojimi nasilji in lažmi do tronov, s katerih sodijo ljudstvo pod seboj. Ce je v tej masi še iskra ognja, še trohica občutja, tedaj mora vstati in povedati svoje misli. Dvigniti se mora, da bo njen glas mogočno zagrmel, da njen protest dokaže samostojno, nekrščeno, neodvisno mišljenje tisočev. In kadar se to zgodi bo vse slepo prigovarjanje zaman. Takrat šele — in ne prej — bo klerikalizem končal svojo pot izsiljevanja. Opustošcna je dežela, z dolgovi čez glavo. Zadovoljno se smejo nad njo klerikalni uzurpatorji. Toda masa mora vstati, mora nastopiti proti njim z vsemi močmi. Eden mora pasti; ali samosilnik, ali pa zatiranec. In ta deviza naj bo ljudem vedno pred očmi. Takrat ne bo več proračunov z dvemiljonskim letnim primanjkljajem, ker bodo vladali pravičniki, ki jim ne bo lastni žep prvi vir državne blaginje. Ljudstvo! Ti si poklicano, da dvigneš svoj glas in poveš javno to, kar teži tvoja ramena. Pojdi, dokaži svojo življensko silo in stori vse, da pade tiran in zavlada na stolu prijatelj proletarskega naroda, sin iz tvoje srede’ Njega ni... Trst, 25. svečana 1914. Naše, že izražene slutnje, so se uresničile: njega, princa Wieda, ni od nikoder. Nekateri so bili uverjeni, da pride vsaj dp pustnega torka, a danes je že pepelnična sreda. Avstrijske bojne ladje »Tegetthoff«, »Zrinyi« in »Admiral Spaun« ter 5 torpedovk čaka še vedno v našem pristanišču. Jutri jim poteče provizorično povelje, ki jim je ukazovalo ostati na mestu. Kaj se zgodi potlej, ni znano. Mogoče je, da ostanejo iste bojne ladje še vedno tu, lahko pa je tudi, da nastane izmena, zakaj do sedaj še ni bilo izdano povelje, katere avstrijske bojne ladje bodo spremljale princa Wieda do Drača. Imenovane bojne ladje so bile določene zaenkrat le za sprejem. Vsi mornarji imenovanih ladij, ki so dobili te dni dopust, se morajo povrniti do jutri na ladje, zakaj dopusti so bili izdani le do 26. t. m. Albanska deputacija. Tudi albanska deputacija je dospela pred par dnevi v Trst. Nekateri izmed teh albanskih gospodov so že bili v Trstu lansko leto, ko se je vršilo ono albansko zborovanje v Dreherjevi pivovarni, o katerem smo takrat poročali. Pripravljeno je tedaj vse: bojne ladje čakajo, torpedovke čakajo in albanska deputacija tudi. Člani deputacije se izprehajajo po mestu, gledajo radovedno naokoli, opazujejo izložbe itd. Tukajšnje oblasti se menda ne brigajo preveč zanje. Tisti, ki so poiskali priliko govoriti s temi možaki, pravijo, da govorijo člani deputacije precej odkritosrčno o razmerah v Albaniji. Eden od njih je izjavil, da je postala Albanija samostojna le zato, ker sta si jo poželeli pretoplo Avstrija in Italija. Dalje je dejal, da dvomi, da se kmalu poleže nemir v Albaniji, to pa zato, ker se nahajajo v Albdniji razna plemena in razni narodi z različnimi verami; enemu ali drugemu se bo gotovo delalo krivico, vsled česar bodo nezadovoljstva. — Deputacija pa ni povedala, kdo jo je poslal pravzaprav semkaj v Trst, Wiedu nasproti; tudi ni povedal noben njen član koliko inkasira na dan za potovanje in čakanje in kje je tis’ta blagajna. No, to so malenkosti, ako imamo pred očmi milijone, ki jih izdaja zunanje ministrstvo za Albanijo. Kje se najdejo? Poleg oddelka, avstrijske mornarice, bodo spremljale princa Wieda v Albanijo tudi bojne ladje raznih držav. Da se pridruži temu slavnostnemu sprevodu angleška križarka »Mancester« smo že poročali. Italija pnšije bojno ladjo »Ouarfo«, a ta ne pride v avstrijsko vodo in to zaradi bridkega spomina na Vis. (Krasni zaveznici!) Dalje je prišlo semkaj danes poročilo, da se udeleži »slavnostnega sprevoda« v imenu francoske države križarka »Bruix«. Če se pridruži še kaka bojna ladja kake druge države, ni znano. Radovedni smo, kje se združijo vse te bojne ladje in odkje dalje bo sprevod popoten. Tukajšnje oblasti nimajo še sedaj nobenega obvestila o Wiedovem prihodu. Njegov prihod jim bo naznanjen brzojavno naravnost z Dunaja. To pa se zgodi največ 24 ur pred njegovim prihodom. Od informirane strani smo izvedeli, da ni pričakovati princa Wieda v Trstu pred 1. marcem. — Cernu stika princ Panslavizem ali ruski strah. fr '-....'.v.--.. A/ *• *' • Geslo: Kaj pa ti pobič se v nevarnost podajaš? Wied naokoli in čemu odlaša, si lahko mislimo. Je namreč zelo neprijetno zlesti v sršenovo gnezdo. Smešno pa je to prikrivanje njegovega prihoda. No, Wicdu se pa res ni treba bati anarhistov v Trstu. Slovenska zemlja. ODMEVI VOLITEV V ŠOŠTANJU. Pri pregledu volilnega imenika našlo se ie vpisano tudi gospoda Sepppp Simmerla z letnimi dohodki 9000 K, reci devet tisoč kron. Ta mogočnež (der kleine Genir groB) je sodni officiant začetnik z 900 kron letne plače, njegova milo-stiva ima trgovino, kjer se skupi dnevno 10 do 15 kron; če zračunamo odbitek 10 %. zasluži letno 500 do 1000 kron, torej kje so potem še drugih 7000 kron? Privatnega premoženja možicelj nima. O, srečna država, v katere področju ima sodni officiant 9000 kron letnih dohodkov! Sicer je v Šoštanju vse mogoče. Znabiti nam bi zamogla slavna c. kr. sodnija dati natančnejših podatkov? V istem imeniku se nadalje nahaja vpisan strojevodja od gospoda Strojniga z zaslužkom 6000 kron. ako mož tako ogromno svoto zasluži, zakaj beračijo njegovi otroci okoli Slovencev? Nadalje je eden tovarniški delavec Vodušek vpisan s 6000 kronami dohodkov. Omenjenega premoženje je žena ter 10 otrok, druzega nič! Njegov dnevni zaslužek K 2:80. Naštel vam bi jih več takih, a tare me žalost, da so mogoče take reči in da se kupuje pravica s takimi lažmi. Pravice enakosti ni pri ljudeh!!! TRBOVLJE. Pri sedanji agitaciji za občinske volitve poudarjajo vedno rudniški agitatorji, da so poslani od rudnika, ker so v nevarnosti rudniški interesi. V resnici se njim pa gre zato. da zagospodarijo tujci Nemci v naši tepi dolini. Danes stavimo prav ponižno vprašanje na rudniško ravnateljstvo in na upravni svet na Dunaju: ali je tudi v interesu družbe, kar njen nastavljcncc zidarski mojster (pravzaprav nastavljenec Siidmarke in Schulvereina) slovenožrc Domes uganja tu v Trbovljah. Nič bi ne imeli proti njemu, ako bi živel on med nami mirno kakor sc spodobi takemu privandranemu Nemcu, kateri ie šele pred par leti — prišel s culo in kopico otrok v Trbovlje, sedaj pa zabavlja in žali. da celo deuuncira Slovence, kateri mirno in tiho delajo z vnemo za premogokopno družbo. Ta naduti nemški petelin, ki poje od zore do mraka, od mraka do dne samo edinozveličavno nemško pesem, je bil sprejet samo zaraditega v Tudokopno službo, ker je Nemec in sedaj volilec II. razreda in pomaga zidati nemški most do Adriie. Ker je nujno potrebno, da ie nemški most LISTEK M. ZEVAKOr Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Dokazi in zgledi, s katerimi jih je podprl. So me prepričali tako globoko, da smatram še danes laž za kraljico vsega orožja. Moje izkušnje so dokazale pravilnost modrih naukov tega svetega moža.« »Torej ste se ravnali po njih?« tarinV'lnogokrat’<< ie odgovorila Katarina prostodušno. strašno b’haut’ Gott« ni rekel. Sedaj ga iščejo na vseh koncih in krajih, a 011 je menda že kje za črno-žoltimi koli. Redakcijske stvari mora sedaj opravljati Žebot. Kemperle se je ožividno zbal bodoče porote v marcu in še morda česa drugega... Faktum pa je, da se je izneveri! in zginil, kot bi hotel kam — pobegniti. No, čudno bi ne bilo, saj pri klerikalcih je eden enak drugemu. Gospoda pa so sedaj baje v močnih skrbeh, ker zanj ne najdejo nadomestila. Je pač res križ, če se vsakdo boji biti urednik mariborske »Straže«. Nič niso vedeli! V par Člankih in noticah zadnjih tednov smo pokazali javnosti, kako prokleto malo store naši »narodni« gg. klerikalni poslanci za rešitev slovenskega mariborskega šolskega vprašanja. Gospode je stvar očividno obrnila in sedaj se na vse mogoče načine zvijajo in izgovarjajo. Tako trdi zadnja »Straža«, da je dr. Verstovšek že »pred meseci« izposloval pri c. kr. okrajnem glavarstvu, da je bilo županu v Studencih, dr. Juriču pod kaznijo ukazano, določiti stavbno komisijo za tamošnjo C. M. šolo. Stvar je skoro smešna! Ja, zakaj pa potem dr. Zurič ne izvrši zaukazanega? Čemu pa še danes županuje, če sc mu je že pred meseci zagrozilo? Saj veste, kaj vam je storiti in čemu tega ne storite? In dr. Korošec da tozadevno ni imel nikakih informacij?! Pojdite no! In če jih — recimo — ne bi bil dobil direktnim potom, mar ni njegova dolžnost, da si jih, če treba tudi sam dobi? Ker pa vemo, da hoče biti vedno o vsakem — tudi o dr. Verstovškovem — cv. koraku še predno je storjen, informiran, je tudi ta-le izgovor docela jalov. In koncem konca grožnja, da bi še morda znalo biti komu »žal«! Kako se pa to vjema z narodno zavednostjo? Pokažite raje s tem, da dosežete kar je prepotrebno, neupravičenost očitkov in videli boste, da vam nikdo ne bo hotel kratiti niti najmanjše zasluge. Deležni boste iste javne pohvale in istega javnega priznanja, kot vsi drugi. Ne izgovori, ne laganje, da se vas išče, kadar je že vse zavoženo, ne Izgovore — rabimo dela, požrtvovalnosti, in če hočete — samozata-Jevanja. Maribor. (»Pipčeva« maškarada.) Pustni torek v veliki dvorani Narod, doma prirejena maškarada kluba »Pipec« je uspela nad vse pričakovanje dobro. Prihitelo je malone vse, kar je plesaželjnih Slovencev. Mala in velika dvorana sta bili do zadnle-ga kotička zasedeni in marsikakšen parček se je jezil, da mu nedostaja dovoljno prostora za ples. Lepe maske, kojih je bilo izredno veliko število, so dale vsej priredittvi še prav posebno, krasno pestrost, ki je izzvala vsestransko priznanje. Da je bil halo tim večji, so priredili razni udeleženci par dobrih skupin, tako oipčarji sami gonilca z medvedom in prav fcudno godbo ter »lov na Bauernschrecka«. Razpoloženje je bilo vstrajno čim najživah-nejše in veselo in marsikateri se je zibal potem s težko barko ali pa nc-beškosladko ginjen šele proti jutru domu. Upamo, da je bil tudi uspeh blagajne vsestransko zadovoljiv. Goriško. Dutovlje. Odkar je tu železnica in imamo tudi postajo je naša vas veliko spremenila svoje lice; zgradilo se je mnogo lepili vil, in tudi kmetje so si prenovili svoja poslopja, kaHi zaslužek in promet se čim dalje množi, vsako leto osobito v poletju prihaja sem veliko tujcev, kajti dobro urejene gostilne in dobra postrežba jih vabi k nam. Tu imamo več c. kr. uradov, postajo, c. kr. žan-dannerijo, c. kr. finančni urad in c. kr. poštni urad. Z veseljem moram sporočati, da vsi ti uradniki ne le, da dobro izvršujejo svojo službeno dolžnost ampak so tudi v svoji službi postrežljivi in prijazni, zakar jim gre vsa čast. Zadnji čas smo dobiti tu v vasi razsvetljavo, ki jo je uvedlo naše županstvo. Kakih medsebojnih prepirov tukaj ni, saj je želja vseh krogov, da bi se čim dalje bolj napredovalo. Več njih je tudi zato, da bi se iz gostiln odpravilo nepotrebno igro, kajti v gostilno gre človek, da kaj novega zve in se eden z drugim kaj pomeni. — Minulo trgatev se je tu pridelalo veliko dobrega terana in so ga tudi tržaški kupci mnogo pokupili Tudi belo vino se je tu prodajalo. Svoječasno je bilo v tem listu pisano, da se zgradi pri Krepljah na železnici čakalnica. O tem vemo, da se stvar nahaja pri c. kr. železniškem ministrstvu, za to čakalnico se pogaja veliko vipavskih in kraških županstev, veliko korporacij, lovske družbe in druge vplivne osebe. C. kr. železniško ministrstvo bo najbrže ugodilo zahtevi, ker je bil 19. febr. na licu mesta, kjer se gre za postajališče, državni inženir, ter je tam meril progo. Ali se stvar zgodi kmalu, ali v teku več let, se še ne more sklepati. Želimo pa, da bi se zgodilo to kaj kmalu. Goriški deželni zbor je predvčerajšnjo sejo preložil v zadnjem hipu. O tem smo bili obveščeni prepozno, da bi mogli čitateljem sporočiti še o pravem času. — O prihodnji seji prinese »Dan« seveda celotno poročilo, in v slučaju potrebe tudi najvažnejše interpelacije,. Včerajšnji članek o novostrujar-skih zgagah na Goriškem je bil povsod veselo sprejet. O gonji novoča-jarjev na Goriškem nam je obljubljeno še več dopisov, ki bodo pokazali vso klerikalno lumparijo izza zadnjih časov. Seveda, goriškim no-vostrujarjem se godi v sedanjem deželnem zboru prokleto težko, toda goriški volilci bodo drugič poskrbeli, da jim ne bo treba zanaprej niti toliko težav; pustili jih bodo čepeti v domačem kurniku. Legar v Mirnu in Renčali. Radi suše je v vodnjakih v goriški okolici sploh prav malo vode in že se pojavljajo posledice. V Mirnu in Renčah imamo toliko slučajev logarja, da se mora že to imenovati epidemija. Okrajnemu glavarstvu je to znano a dosedaj ni storilo potrebnega. Ko se je pojavil v Mirnu prvi slučaj je zdravnik dr. Greffe izjavil, da se gre za pljučno bolezen, ter ni ničesar odredil. Pa tudi sedaj, ko je že mnogo slučajev, še vedno okrajno glavarstvo rd ničesar odredilo. Gospod zdravnik okrajnega glavarstva je bil na licu mesta, a ni storil ničesar. Vslcd tega se seveda bolezen širi. Ljudstvo ne ve, da pride bolezen od slabe vode; oblastnije pa spe! Poživljamo okrajno glavarstvo v Gorici, da se zgane! Dramatični odsek »Sokola« v Gorici priredi v nedeljo dne 1. marca igro »Bratje sv. Bernarda«. Ko se je imela že napovedana predstava vršiti, se jo je moralo spraviti z dnevnega reda. Slovensko občinstvo opozarjamo na to predstavo. Obč. zbor Muzejskega društva za Goriško se vrši 12. marca ob 8. uri zvečer pri »Zlatem jelenu«. Dnevni pregled. Kdor le inore, pripoveduje o dobrih odnošajih med Avstrijo in Italijo; posebno z Albanijo sta baje obe državi zadeli terno, ker s tem je rešeno vprašanje jadranske obali na način, ki zadovoljuje obe državi. Ko bi se manj pripovedovalo! Zdi se, da se za tem zagotavljanjem krije ljubosumnost in zadrega. Takšna zagotovila lahko imponiraio onim, ki nimajo ‘pojma o albanskih zadevah. Po Albaniji jih boste sodili; odnošaje obeh držav. In v Albaniji se bile danes med obema državama prav tih. toda neprestan boi za vpliv. Boj pa , najbrže ne bo vedno ostal tih: temveč bo enkrat pošteno zagrmelo. Dobri učenci. Dunajčani, predvsem krščanski socialci, so že vedeli, zakal so se tuno mvie potegovali za Albance. Najbrže so slutili, da bodo AKianci dobri učenci Dunajčanov. In res se niso motili. Albanci so že začeli Dunajčane posnemati v — zapiranju šol. V Valoni so Albanci zaprli grško šolo. Vsled tega ie nastat-med Grki velik nemir. Razmere v Albaniji ne bodo še kmalu takšne, da bi bil človek tam svojega življenja varen. Princu Wiedu ne bo postlano. Poraz konservativne politike na Rumiinskem. Na Rumunskem so končane volitve v parlament. Volitve so prinesle liberalcem zmago in pomenijo polni poraz za konservativce. Posledica volitev se pokaže pred vsem v tem. da se seda! izvedejo agrarne reforme in da rumunski kmet od sedaj preneha biti suženj fevdalnih gospodov. Rumunlia se pritožuie čez slabe topove Kruppove tovarne. Buka-reška »Minerva« prinaša članek, v katerem zelo ostro nastopa proti Kruppovi tovarni za topove. Krup-pova tovarna ie napravila Rumuniii zelo slabe topove. Vsled tega zahteva vojno ministrstvo, da naj bi oficirji, ki se pri tovarni mude v svrho sprejetja topov, bolj pazili in da se naj nikar ne dajo premotiti z uljtidnostjo Kruppove uprave. Duhovnik proti Mohorjevi družbi. Duhovnik dr. Leopold Lenard priobčuje v »Edinosti« sledeče pismo: Čudna so pota previdnosti Mohorjeve družbe. Mohorjeva družba me je obvestila z dopisom z dne 22. t. m. št. 28. da ie njen odbor odklonil neki moj spis (zgodovinska povest, ki opisuje boje Madžar jev in Slovanov z Nemci začetkom X. stoletja), ter utemeljuje odklonitev sledeče: »Reklo se je (v seji), da je v spisu preveč mržnje zoper Nemce, škof se §e vedno opisuje preodurno.« (Dotičnega škofa sem dvakrat predelal, da bi bil manj oduren.) . Odbor Mohorjeve družbe bi potemtakem seveda tudi odklonil Sienkiewiczeve »Križarje«, ker je v njih preveč mržnje zoper Nemce, dasiravno so se v stoinstotisoč izvodih v nemškem prevodu razširjali med Nemci. Odklonil bi seveda tudi Dantejevo »Divina commedia«. ker se notri nahaja izraz »te-deschi lurchl« (nemški požeruhi), dasiravno je bil Dante prvoboritelj politične ideje, da mora Italija priti pod vlado nemških cesarjev. Odklonil bi seveda tudi vsa pisma rimskih papežev one dobe. ko se vrši dotična povest, v katerih se opisujejo nemški škofje še bolj odurno, nego pa v moji povesti. Res. čudna so pota previdnosti Mohorjeve družbe!« iz tega pisma je razvidno, da Družba sv. Mohorja zelo zato skrbi, da se ne reče nobena beseda o Nemcih in o njihovih škofih. In to naj bo slovenska družba?! Daleč je zašla! Politični proces v Marinaros-Sigetu. Škandalnemu procesu, ki se vrši proti ubogim ruskim kmetom, ogrskim državljanom, bo kmalu postavljena krona. V pondeljek bo izrečena nad nedolžnimi žrtvami razsodba. Seveda bo razsodba Tiszovih hlapcev takšna, kakršno bo hotel imeti Tisza, ne kakršno zahteva pravica. Nemci v Slavoniji se zelo množijo. kupulejo zemljišča in njihove kolonije so že prav obsežne. Hrvati in Srbi se zavedajo nevarnosti, ki jim preti od teh Nemcev in se branijo kakor vedo in znajo: Srbi z — večjim, Hrvati z manjšim uspehom. Srbi so dobri gospodarji in ne dajo zemlje iz rok za nobeno ceno. katoliški Hrvati so pa bol! lahkomiselni in zapravljivi in izgubljajo polagoma zemljo, ki jo včasih kupi pridni Srb, v največ slučajih pa nemški kolonist. V šolskem oziru gleda vlada Nemcem še precej na prste. Šolskih knjig ne smelo imeti v svojih šolah takih, kakršne bi oni hoteli imeti, temveč samo nemške prevode hrvatskih šolskih kniig. To Nemce zelo peče in celo »Kolnische Zeitung« protestira proti temu. Seveda Nemci bi najbrže hoteli imeti tudi v svojih šolah v Slavoniji knjige, v katerih bi se Slovane sramotilo in graški »Šuften-blat« je ves nesrečen, da slavonskim Švabom to ni dovoljeno, pa kliče ogenj in žveplo na »krivično« lirvat-sko vlado, na to pa noče pomisliti, da se še večja krivica godi Slovencem v Avstriji, kler nismo tujci, kolonisti, temveč domačini in vendar se poveličuje v šolskih knjigah, namenjenih slovenski mladini, nemška zgodovina in sploh vse. kar je nemško, med tem ko zastonj iščeš v teh knjigah slovenskega narodnega duha. Čemu služiio nemške šole ua slovanskem ozemlhi? Germanizaciji, seveda, česar pa Nemci nočelp priznati. temveč trdiio. da so to njihove »narodno obrambne« institucije. Pa so se vendar enkrat izdali! Graški »Šuffenblat« namreč milo zdihuje, da hrvatske šolske oblasti strogo paziio na to. da v nemške šole v Slavoniii ne zahaialo otroci nenemške narodnosti, Kaj na nal ,n. pr. tirvatskl otroci delalo v nemški šoli? Germanizirali nai bi se. si misli Švab, samo povedati noče tega odkrito, temveč pravi farizejsko. da bi si otroci z zna-niem nemškega jezika fabko ustvarili »bolišo eksistenco«, kakor bi bila nemščina no celem svetu edinozveM-čavni iezik! Nai bi šli uredniki »Šnftenblata« malo v Vinkovce in proučili razmere na tamošnli gimnaziji! V prvi razred pride vsako leto vse polno sinov nemških kolonistov, ki so zahaiali v nemško ljudsko šolo, kjer se srbo-hrvaščine niso naučili in ravno zato jih pride v osmi razred — prav malo! Seveda »Šuftenblat« bo hitro našel izgovor; naj se ustanovi za 90.000 švabskih kolonistov v Slavoniji par nemških gimnazij in univerza v Rumi in v celi Slavoniji naj se uvede v vse urade nemščina kot edini in izključni uradni jezik in vprašanje bo rešeno — »pravično«; sinovi švabskih kolonistov bodo lahko študirali in postajali uradniki, Hrvatom se bo pa potem lahko dokazalo. da jim je znanje nemščine neobhodno potrebno, ker brez tega se ne bodo mogli razumeti — z uradniki ... O, švabska domišljavost le brezmelna in nič se ne bi čudili, ako bi v »Šuftenblatu« res čitali enkrat tako zahtevo. Ampak tako lahko pa to veseno še ne bo šlo. ker na Hrvatskem imajo sicer madžarone in razne druge protinarodne elemente, ampak — takih ljudi, kot so naši klerikalci, vseeno nimajo. Slab Izgovor. Na našo trditev, da se klerikalci bojijo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor, posebno pa proporca, odgovarja »Slovenec«, da se voli v državni zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice in vendar imajo naprednjaki na Kranjskem samo enega poslanca. Ampak častivredni Slovenec je pozabil povedati, da pri volitvah za državni zbor ni proporca in da bi bili naprednjaki v državnem zboru ob proporčnem sistemu malo številnejši zastopani kot so. In tega menda niti »Slovenec« ne bo tajil, da bi izgledal kranjski deželni zbor pri splošni in enaki volilni pravici s proporčnim sistemom malo drugače kot izgleda sedaj. Sicer pa: naj klerikalci pokažejo v delanju, da niso nasprotniki splošne in enake volilne pravice s proporčnim sistemom, naj ne zasmehulelo onih. ki stavljajo to zahtevo in naj ne označujejo te zahteve s pravljico! Na vlado naj se nikar ne izgovarjajo, ker na njo se niso ozirali niti takrat, ko so v de- želnem zboru razgrajali (bili so. seveda v opoziciji in v manjšini) kot Pijani šnopsarji. Da se malo ozirajo na vlado, se ie videlo (udi v zadevi Lavrenčičevega in Mazelletovcga mandata: vlada je rekla odločno ne. oni so pa ravno tako odločno rekli da in se niso čisto nič ozirali na vladino stališče. Dokler pa klerikalci označujejo zahtevo po splošni in enaki volilni pravici za pravljice, jih »moramo smatrati za nasprotnike splošne in enake volilne pravice, za nasprotnike ljudskih pravic. Preteklost očitajo klerikalci naprednjakom. češ, sedaj se potegujete za splosno in enako volilno pravico. svoječasno ste pa nastopali proti njej! Ta je pa lepa! Napredniaki s tem vendar pokazujejo. da so se poboljšali in to ie vendar lepo, medtem ko so se klerikalci poslabšali, ker so sedaj nasprotni splošni in enaki volilni pravici, za katero so se nekdaj vojskovali in to je grdo. Vedno je lepše, ako se človek spremeni v, duhu razmer in razvoja in postane n. pr. iz konservativca demokrat, kakor pa ako st spremeni tako, da postane iz demokrata konservativec. Klerikalci bi v vsakem slučaju bolje storili, ako ne bi posegali v preteklost! Iz mnogih krajev dobivamo vprašanja, kdaj misli visoki deželni odbor izplačati dovoljene podpore gasilnim društvom za leto 1913 — katera so včlanjena ne pri »liberalni« ampak pri »klerikalni« Zvezi. Iz Blatne Brezovice pri Vrhniki smo dobili obširen dopis, da ima neki klerikalni jeziček, posebno veselje stikati po dekliških »rečeh« in če mu ni kakšna »reč« po misli, začne udrihati po dekletih, da ni ne, kraja ne konca. Ce ga pa love. da bi; mu dali gniusno trobilo v precep, se' pa izvije s tožbo in lažjo in zvitostjo,-ker nima toliko možatosti, da bi pri tem obstal, kar je gobezdal. Sicer pa so vsi njegovi sovaščani mnenja, da je pri ulem več babjega kot pa moškega. Pravijo, da je bržkone njegova »reč« odpovedala, in zato drugih reči išče. Iz vrhniške okolice nam poročajo. da ondi mrgoli senenih mož — prekupčevalcev, ki kupujejo, kakor sami povejo za »Gospodarsko zvezo«, seno naj bo od liberalca ali od škrata samega, samo da je seno, pa da ga da poceni. Nam bi ne bilo za to nič mar. ako bi ne imeli klerikalci polna usta laži. češ: vse le za kmeta. Kmet le toliko nespameten. da zdaj krmo prodaja, ker jo ima, spomladi bo pa slamo pulil za živino iz strehe. — Seno bo šlo bog ve kam — judu na prodaj, kakor je to prakticirala vrhniška senena zadruga, dokler se H ni zadrgmlo. — Slutimo pa. da ti prekupci tudi zase delajo dobiček, ki ga jim kloni Go-skodarska zveza, ker so ti namreč klerikalni vriskači najhuiše vrste in najusiljivejši agitatorji: če ima pri centu groš, ima na dan že precej, če ga kupi vsaj kakih 200 centov. Konj ga udaril s kopitom in ga težko poškodoval. Te dni je pokla-dala koniu krmo devetletna sirota Marija Ančell iz Dobruni. Pri tem jo je konj udaril s kopitom po glavi in jo je težko poškodoval. Tat ua podstrešju. V nedeljo, dne 15. t. m. Je šel posestnik Janez Podobnik iz Stare Oslice z domačimi v cerkev, dočim je njegova žena doma pripravljala kosilo. Okrog desete ure zjutraj je prišla iz hleva v hišo in je nenadoma zaslišala na podstrešju sumljiv šum. Sla le gori in je na svoje veliko začudenje zapazila nekega neznanega moža. ki je brskal po Skrinji, kjer je imela obleko. Na vprašanje, kaj tam išče. ie zagnal neznanec proti nji poleno, ki ga je imel najbrže pripravljenega 79 slučaj obrambe. Podobnikova ie nato zbežala k sosedu. Toda niti ta se ni upal iti v hišo, kjer ie gospodaril tat. Ko ie prišel Janez Podobnik iz cerkve, je tat že davno pobegnil in izginil. Neznanec ie vlomil v skrinjo deloma s ponarejenim ključem, deloma s pomočjo sekire in jo je vso Pl e« iskal. Odnesel je petdeset kron v gotovini, dvoje žepnih ur, kakor tudi večji kos slanine in nekaj kruha. Nevaren sin. Pretekli pondeliek zjutraj je čevljar Franc Benedek iz Škofje Loke s hudobije razrezal en čevelj svojega očeta* Radi tega se je vnel prepir tnča očetom in sinom. Med kregom je izvlekel France Benedek iz žepa nož in sunil z nnm večkrat svojega očeta v hrbet in tnu je prizadlal tri prav nevarne rane. Orožništvo ie Franceta Benedeka aretiralo in ga izročilo okrajnemu sodišču. Demon alkohol. Te dni se je obesil na Kavranu pri Kamniku neki 26!etni žganjar iz Sel. Žganja se je napil, prodal ie svojo hišo in sl je prerezal žile na roki neki Žagar Iz vasi Godič pri Kamniku. Nahaja se v deželni bolnici v Ljubljani. Vlom. Dne 25. t. m. so neznani storilci vlomili v hišo posestnika Janeza Komatarla iz Spodnjih Vrhov in so odnesli srebrno žepno uro, vredno 16 K. srebrno verižico, dvoie uhanov, en zlat poročni prstan in en par čevljev. O vlomilcih ni ne duha ne sluha. Vlom in tatvina. V odsotnosti domačih ljudi so te dni vlomili neznani tatovi v hišo posestnika Mihaela Drobniča iz Mostiča m so oa-nesli več moške in žen?ke ob ’ sn dežnik in nekaj jestvin. .Kakor se sodi. so izvršili vlom cigani, ki so se v zadnjem času klatili po tamosnji okolici. . , V desno nogo se je vsekal. Te dni je cepil 161etni posestnikov sin France Čcmažar iz Blatnega dola na domačem tnalu drva. Po nesreči mu je izpodletela sekira in Čemažar se ie vsekal v desno nogo ravno pod kolenom. Po stopniicah Se nadel in se znatno poškodoval 34letni posestnik Anton Matiažič iz Brezovega Vrha. V temi je nenadoma stopi! na rob stopnic in se ie po njih prevrnil. Svoiega brata ie pretepel. Te dni je popiva! v neki gostilni v Tra-ticah J91etni posestnikov sin Ignacij Vrhovnik. Proti večeru, ko je bil Vrhovnik že precej vinjen, je stopil v gostilno njegov dve letni mlajši brat Frafice, ki je Ignacija opomnil, naj gre domov. Nastal je prepir med obema bratoma. Vinjeni Ignacij je zgrabil med prepirom podnožnico in le začel tepsti svojega brata po hrbtu. dokler se Francetu Vrhovniku ni posrečilo ubežati. Mlajši Vrhovnik ie dobil več znatnih poškodb na životu. Klubu slovenskih tehnikov v Pragi so poslali sledeči gg. podpore: Kornelij Gorup vitez Slavinski, ve-letržec v Trstu 20 K. Fran Matejčič, dež. šolski nadzornik v Trstu 10 K. Fran. Vvdra. tovarnar v Pragi 25 K, •lože Javornik, veletržec v Žalni 15 K. Dr. Otokar Rvbaf. odvetnik v Trstu 5 K. — Vsem dobrotnikom se zahvaljuje odbor. Razne zanimivosti. . * Krvav konec pusta. Kakor se iz Dunaja poroča, je nastal dne 24. b m. ponoči pri neki pustni veselici v Mannsw6rthu ob Donavi prepir med domačimi fanti. Prepir se je končal s pretepom, kjer je igral glavno vlogo nož. Pretep je bil tako grozen. da so nekega fanta ubili, tri pa smrtno nevarno poškodovali. Okrog dvajset oseb je bilo lahko ranjenih. * Grozen dogodek v kineinato-grafičnem gledališču. Dne 24. t. m. okiog osme ure zvečer je užgal v p!!^at0ogr,afičnem gledališču Mar-v£alernu med predstavo neki majhen film, ne da bi bila pretila ob-^stvu. kaka nevarnost. Ko pa so gledalci zapazili dim, so v velikem strahu drli proti izhodu, ki pa je bil kmalu zaprt, ker je več oseb padlo tla. Pomoč je sicer prišla, tako da so rešili več geldalcev, vendar se je več izmed njih že zadušilo. Pet JUi ’ med njimi dva vojaka, je zadel mrtvoud. * Na svojo ljubico je streljal In io smrtno nevarno poškodoval. 17-letni pomožni delavec Krejčik iz Dunaja je dne 25. t. m. ponoči izprožil več strelov na svojo sedemnajstletno ljubico, delavko Kochovo ter io ie smrtno nevarno ranil. Dekle ima v motu pet strelov. Napadalec ki ga da ie, meni|ZKna,!etirala' je povedal, ua je meml Kochovo usmrtiti ker pa m marala. KreKika so izrSli sod? Sablia,"i v kavarni. Kakor se iz Debrecina poroča ie na stal dne 25. t. m. p„„0Ji v neki’tam-kajsnji kavarni prepir med inženirjem ralleijem, honvedskim častnikom Doinetterjem in nadporočnikom prepir, med katerim je novai i?« snirtno nevarno poško-„‘ .ai "nenovanega inženirja. Udaril ga je namreč večkrat s sabljo. * Svojo ljubico je ubil s sekiro. Delavec Jožef Schwarzer, ki je prižel z Dunaja v Hamburg, je dne 25. j. m. usmrtil s sekiro svojo ljubico. Umorjenke, ki je najbrže Avstrijka, ■iiso mogij doslej spoznati. Sch\var-7-er je pobegnil. Pri vaMik!6" Povratek z veselice. neka mlada ''&Lexi!?ašla dne 24‘1 m* Valič po imenu sS? dek,lica Mateia njem močvirju.' Vaii(v"ekem,tam0§-čala z neko drugo deklic je,vra’ zabave v domačo vas. v zablodili obe deklici v močvirie Va hčeva se je zadušila, dočin, se je" njena spremljevalka še Pravočasno rešila. * Svoiega tovariša ustrelil. Dne 22. t. m. ponoči, kmalu po polnoči je zaslišal stražni poveljnik neke vojaške skladiščne straže v Novem Gandecu. kjer sta bila uslužbena dva infanterista 20. pešpolka, nenadoma oster strel. Ko je prišel stražmoister k straži, ie našel pešca Gubato smrtno nevarno ranjenega, kmalu nato je vojak izdihnil. Druga straža »ešec Filak je izpovedal, da je zapazil nekega moža, ki se ie sumljivo bližal skladišču. Ker se ni mož na njegove klice nič zmenil, je ustrelil. Strel pa je po nesreči zadel njegovega tovariša. Ta izpoved pa ie bila zelo sumljiva. vsled česar so Filaka tudi aretirali. Dognalo se ie. da sta živela oba vojaka doslej v največjem prijateljstvu. Filak pa ie imel z ženo svojega prijatelja, ki se ie pred kratkim vrnila iz Amerike, ljubavno razmerje. Filak se je najbrže hotel otresti neljubega moža in ga ie ustrelil. * Nesrečna ljubezen princa. Knežja rodbina Pignatelli je dobila te dni iz Barcelone pismo da se je eden izmed princev na javili cesti ustrelil radi nesrečne ljubezni. * Pobegli kaznjenci. Iz kaznilnice v Kopru sta ušla preteklo soboto dva nevarna zločinca: Ivan Rigotti. ki je bil obsojen v Trstu radi poskušene tatvine na pet let težke ječe in Anton Bursič, ki ie bil obsojen pri okrožnem sodišču v Rovinju radi umora na osemnajst let težke ječe. Doslej iu še niso dobili. * K umoru v San Remu. V aferi znanega Alberta Wolffa, ki je bil aretiran radi roparskega umora lip-skega trgovca Gigalla je nastal sedaj senzacijonalen preobrat, akor je znano, se je vrgla VVolffova ki je živela v Stuttgartu, vsled žalosti nad zločinom svojega sina, s četrtega nadstropja na cesto in ie bila na mestu mrtva. Sedaj poročajo, da se je WoIff, ki ga pa niso obvestili o žalostni smrti njegove matere, v noči po samomoru prebudil in da je začel kričati: »Moja mati ie mrtva!« Kakor se zdi. je Wolff zblaznel. Preteklo soboto sta ga preiskala dva zdravnika, na kar so ga prepeljali v blaznico v Montelupo. Wo!ffovo ženo so izpustili in prekinili z njo sodno postopanje. 4 Železniška nesreča. Ko je prišel brzovlak proge Pariz—Milan iz predora Lotschberg, je zadivjal tak vihar, da je prevrnil dva vozova. K sreči je brzovlak vozil mirno in je bila tako preprečena velikanska nesreča. Neki potnik, Beck po imenu, je bi! na mestu mrtev, tri druge osebe pa so bile težko ranjene. Skoda, ki jo je povzročil vihar je zelo občutna. 4 Samomor vsled nervoznosti in pomanjkanja spanja. Pretekli ponde-ljek se je ustrelila na Dunaju soproga vseučiliškega docenta dr. Pavla Cohna. Gospa Ivana Cohnova je bila zelo znana v tamošnjih družabnih krogih. Samomor je izvršila medtem ko se je mudil njen mož na Serner-niku. Bila je nečakinja večkratnega miljonarja Sala Cohna. Kot vzrok samomora se navaja gospeina nervoznost in pomanjkanje spanja. 4 Mati umorila svojega sina. Nenavaden Slučaj se poroča iz Curiha. Dne 25. t. m. zjutraj okrog e. ure je napadla na cesti 221etnega italijanskega delavca Rusticanteja, ko je šel na delo, njegova mati in ga je zabodla z bodalom. Rusticante je bil na mestu mrtev. Delavec se je vrnil iz vojne v Tripolisu in ni hotel podpirati svoje matere. To je ženo tako zjezilo, da je svojega sina umorila. Policija Jo je aretirala in izročila sodišču. * Volkovi raztrgali tri dečke. V okolici Muroma (v Vladimirovski guberniji) so te dni raztrgali volkovi tri dečke. Kakor poročajo gozdni čuvaji, se je našla v zadnjih dveh mesecih v tamošnji pokrajini cela množica oglodanih človeških kosti. Gozdarji sodijo, da je padlo v tem času volkovom v žrtev nič manj kot trideset ljudi. 4 S slonom se ne sme Igrati. V mesto Alosta v Belgiji je prišel te dni Velik cirkus. Lastnik cirkusa je naročil, naj vodijo zaradi reklame več slonov po mestu. Slone so vodili pravi Indijci. Občinstvo, posebno otroke je ta promenada slonov zelo veselila; vsak dan so jim dajali razne stvari, in so se jim dobrikali. Neki deček je ponudil slonu prižgano smodko, za kar pa jo je pošteno izkupil. Slon se je z gorečo smodko opekel, prijel je dečka z rilcem in ga je zagnal kakih osem metrov daleč. Deček je zadobil znatne notranje poškodbe. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnišnico. 4 Izidorova Duncanova vzgojiteljica. Velika umetnica plesa Izidora Duncanova, ki je približno pred enim letom izgubila svoja dva otroka, je odprla blizu Pariza v neudonski pokrajini šolo, v katero hoče sprejeti petdeset dečkov in petdeset deklic in to samo zaradi tega, ker jih hoče naučiti plesa. Torej samo radi ljubezni do plesne umetnosti. Otroci morajo biti stari kakih osem let in umetnica hoče pridržati v svoji šoli do enoindvajsetega leta. Po tej dobroti morajo postati člani »Društva za ožlvljenje antičnega zbora v drami.« Program Izidore Duncanove je obsežen in globok ter priča o njeni veliki ljubezni do plesne umetnosti. Njena šola pa ne bo samo šola za ples, ampak mladino bodo učili tam izborni učitelji vse učne predmete ostalih šol. Za svojo veliko žalost matere je našla Izidora Duncanova čudovito zdravilno sredstvo: delo in skrb za tuje otroke. 4 Zmešale so inu. V davčni urad v Herfordu je prišel te dni kmetič, ki je prinesel s seboj pojasnila o svoji imovini. Ko ga je uradnik vprašal, če ima kaj denarja v gotovini, je imenoval kmetič znesek 10.000 mark. Kot dokaz je predložil hranilnično knjižico. Uradnik jo pogleda in pravi: »Ja, prijatelj, vi ste se pa najbrže zmotili. Vaši prihranki znašajo 40 tisoč mark. kakor je razvidno iz te hranilnične knjižice.« Kmetič se je popraskal za ušesi in je odvrnil dobrodušno: »Saprament, te buzeron-ske ženske so mi dale napačno knjižico.« »To je bila le njegova gospa.« Prijazen dogodek se je pripetil oni dan na Brunšviškem. Pri oddaljenem krilu vojvodskega gradu stoji na straži vojak. Ljudje ne prihajajo v to zakotje in straži je vedno dolgčas. Ničesar, pa prav ničesar ni tu, kar bi le malo mikalo ali prineslo spremembo v to monotono življenje. Tu — slednjič vendar le nekdo prihaja. Ljubezni vredna, mlada nežna oseba. »Kaj če bi jo vprašal po vremenu?« pomisli vojak. »Taka sicer ni, da bi lahko pričakoval,od nje odgovora, toda vseeno. Morda bo celo groba. Ampak tudi grobost iz tako razkošnih ust je boljša od neprestanega molka. — »Pst,« zakliče straža. Mlada oseba gre naprej. »Pssst,« zakliče v drugič in kima besno z glavo. Nežna oseba pa se prav nič ne zmeni in gre mirno naprej proti gradu. »Pssst,« zakliče straža tretjič in miga z glavo in s puško. Toda mlada gospa je izginila v grad. Vojak se huduje. Toda že čez dvajset minut je dobil pojasnilo. Pred njim stoji vojvoda Ernest Avgust, ki ga je opazoval skrit v grmovju. Vojak se je začel tresoč se po vsem životu, izpovedovati, toda takoj je dobil dobrosrčno razrešitev: To pot naj vam bo odpuščeno. To je bila samo moja gospa. Ako bi bila to kaka druga dama, potem —« Razume se, da je vzbudil ta dogodek v mestu veliko zanimanje in smeh. Liubljana. — Učiteljske plače Šolski odsek deželnega zbora je glasom »Slovenca« včeraj sprejel sledeče predloge: Stalno učiteljstvo se uvrsti, kakor predlaga deželni odbor, v tri razrede s prejemki 1400. 1700 in 2000 K. Provizorične osebe z zrelostnim spričevalom dobe adjutum 800 K. Provizorično učiteljstvo z zrelostnim spričevalom dobi adjutum 1200 kron. Kdor bo imel adjutum 800 K in ie imel dra-ginjsko doklado, mu ista ostane. Namesto šest petletnic se uvede deset trilctnic. ki so pri neoženjenemu učitelju a 160 K. Opravilne dokfade za voditelje bodo znašale 200 do 400 kron. Koder ima učiteljstvo po zakonu pravico do stanovanja, se stanarino primerno zviša. Tako se predlagajo za Ljubljano za oženjene nadučitelje a 850 K. za neoženjene nadučitelje in nadučiteljice a 700 K. za oženjene učitelje po 700 K, za neoženjene a 500 K. — Škandal za deželni odbor je, ograja pri zemljišču na vogalu Lat-termanovega drevoreda in Bleivvei-sovi cesti, ki je last dežele. Ograja je popolnoma razpadla in leži križem po travniku. Ako že nam. deželni odbor noče ustreči, da popravi ograjo, naj vsaj to stori radi tujcev, ki gotovo tam mimo hodijo. Ker je baje gospod inženir Otahal edini, na katerega se deželni odbor zanaša, se tudi mi na njega obračamo s prošnjo, da nam poskrbi za dotični okraj primerno ograjo. — V oklicu dež. gost. zveze je pomota. Shod se vrši namreč v nedeljo ob 10. url dopoldne v veliki dvorani mestnega doma, ne pa ob 4. uri popoldne, kakor je bilo pomotoma natisnjeno. Sokol I. vabi svoje člane in članice k predavanju o »mednarodnih tekmah«. Predava br. St. Vidmar v soboto 28. t. m. v prostorih Sokola I. (Trg Tabor št. 2, skozi dvorišče.) Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Odbor Sokola I. — »Sokol« Moste Pri Ljubljani prosi brate, da se po možnosti v čim večjem številu udeleže pogreba br. Avgusta Heuffel, bivšega odsekove-ga podstaroste. ki se vrši danes v petek, dne 27. t. m. ob pol 5. uri iz hiše žalosti v Vodmatu. Zbirališče točno ob %4. uro v telovadnici (pri Miškotu na Selu). —Na zdar! — Umrl je v sredo zvečer g. Avgust Heuffel. pismonoša in posestnik. Pokojnik je bil zaveden naprednjak, dober družabnik, vnet pevec in odbornik slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Heuff-ljev pogreb bo danes popoldne ob polpetih iz Novega Vodrnata. Zaloška cesta št. 158 k sv. Križu. Blagemu možu blag spomin! — Vročekrven zaljubljenec nam javlja k včerajšnji notici »Po Turjaškem trgu«, da ni bil npben mimoidoči pasant v resni nevarnosti. — Cel čas je opazil samo dva nesrečna Italijana, trdovratnega srca, ki sta ba linčala s kamni pri razvalinah. Njegov nasprotnik je pač kadil fajfco, toda kljub temu ni bil detektiv, ker ni imel s saboj policijskega cucka, temveč samo strahovitega mačka pepelničnega. Nato sta se pobotala in odšla pod pazduho — toda ne v bržon, temveč krokat! Dostavljamo samo še to. da so se stanovalci na Turjaškem trgu zabavali in celo ploskali, tako. da je moral pevec več pesmi ponoviti! — Kos mesa je hotel odnesti predvčerajšnjim ponoči neznan tat, ki se je priplazil skozi odprto okno v mesnico mesarja Cirmana na Marije Terezije cesti št. 11. Tu pa se ie tatu pripetila nesreča. Zapazil ga ie namreč neki mitniški paznik, ki je prepodil potepuha. — Preprečena nesreča. Pretekli torek so zažigali saje v dimnikih na Tržaški cesti št. 24. Iskre so prišle skozi dimnik v spalnico Hermana Hariša. vsled česar se je vnela posteljna odeia. Domači so pogasili ogenj, ki je povzročil Harišu znatno škodo. — Električni voz bi bil kmalu podrl petletnega Justina Franca, ki je hotel prekoračiti progo električne železnice v Floriianski ulici. K sreči je voznik o pravem času vstavil voz in tako preprečil večjo nesrečo. Justin je zadobil le lahko telesno poškodbo. — Umrli so v Ljubljani: Frančiška Doberlet. posestnica. 67 let. — Drago Fran Erbežnik, sin pasarskega pomočnika. 16 mesecev. — Alojzija Balantič, dninarica, 69 let. — Marija Menard, mestna uboga. 76 let. — Jakob Podlesnik, premogar. 42 let. — Anton Grmšek. tovarniški delavec, 45 let. — Elizabeta Kovač, zasebnica, 76 let. — Anton Gutnik, magistratni pristav. 61 let. — Valdemar Psilander in Else Frohlich igrata glavni vlogi v 3 dejanski drami »sin jetnice«. 2e imeni teh dveh umetnikov jamčijo nam. da je ta slika prvovrstna in da bode zadovoljila vsakogar. Jutri v soboto »moderni nomadi«, drama iz gluma-škega življenja v 2 dejanjih, in »Kolodvorski hotel«, prekrasna veseloigra v 2 deianjih, ki ie dosegla kjerkoli je bila uprizorjena največji uspeh smeha. Trst. i Slovensko gledališče v Trstu. Od pondeljka 23. t. m. nastala je iz-prememba v vodstvu slovenskega gledališča v Trstu. Dosedanjimu artističnemu vodji g. Dragutinoviču, dalo je Dramatično društvo dopust, da je mogel odpotovati na Hrvaško v Osfek, kjer je prevzel mesto ravnatelja ošeškega hrvaškega narodnega gledališča. Dramatično društvo v Trstu poverilo je gledališko vodstvo g. Toplaku, kateri si je kot član tega gledališča v svojem dveletnem umetniškem delovanju pridobil splošne in prisrčne simpatije našega občinstva. Upamo, da bo g. Toplak znal te simpatije, kot artistiški vodja vzdržati in ohraniti. Veliki ples »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. V soboto, dne 28. t. m. se vrši v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu Veliki ples Z. J. 2. Med plesom svira vojaška godba c. in kr. bosenskega pešpolka. Pričetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina 1 K 20 vin. V predprodaji 1 K. V predprodaji se dobivajo vstopnice v društveni pisarni, ulica Sv. Frančiška št. 2 in pri posameznih zaupnikih. — Čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu Z. J. 2. Odbor Z. J. Ž. pričakuje, da se te prireditve ne samo slovenski želzničarji, temveč tudi ostalo slovensko občinstvo udeleži v čim največjem številu. Ples trž. narodnega delavstva, ki se je vršil na pustni torek, je uspel v vsakem oziru sijajno. Nižji sloji so se ga udeležili v velikem številu. Med njimi se je tu pa tam opazilo, tudi kakega izmed delavstvu naklonjene inteligence. Plesalo se je izmed drugih plesov četvorko, »Besedo« in »Slovana«; poslednji je zlasti imenitno izpadel. Ples se je vršil pod izvrstnim vodstvom profesorja Ume-ka. Pohvalo zasluži tudi godba N. D. O. pod vodstvom učitelja Vanonsa; nadalje zaslužijo pohvalo gospodične ki so bile pri prodaji srečk posebno marljive. Dvorana je bila okrašena z zelenjem. Zabava je trajala do 4. zjutraj. Tržaško slovensko delavstvo je s to prireditvijo iahko popolnoma zadovoljno. »Edinost« je pričela zopet izhajati kot dnevnik. Izhajala bo v dosedanji obliki, dokler se ne preseli v novo tiskarno, v ulico sv. Frančiška. Shod šentjakobskega delavstva. Podružnica Nar. del. organizacije za Sv. Jakob priredi v nedeljo, dne 1. marca ob 10. dopoldne Javen shod v dvorani »Delavskega kons. društva« pri Sv. Jakobu. Socialno demokratična olika. Nesramno je, če se človeku niti v javnem gostilniškem lokalu ne privošči miru. Še tako zakrknjen in du- Jsi 1 o ve i inka 3>ri v n i ca Trst, ulica Belvedere štev. 57 Anion HTovak« ševno ozek pristaš kateresibodi stranke, ima vendar toliko samozavesti, da vsaj v javnih lokalih ne kaže svojih barabskih manir. Toda pred nekaterimi tržaškimi socialnimi demokrati, ki neprestano igrajo vlogo najnesramnejših barab in najne-umnejših pustnih šem, pristaš njim nasprotne organizacije nikoli ni na varnem Ko je strokovni tajnik N. D. O. g. Brandner stopil te dni v neko gostilno v ulici Carducci, ga je v tej gostilni se nahajajoča pijana socialno demokratična tolpa (osem po številu) začela prav nesramno napadati z voditeljem krumirjev in »ščavov« in dvigala proti njemu pesti. Padale so pri tem najnesramnej-še psovke na naslov Slovencev. Zmerjali so v italijanskem jeziku, a poznalo se je na njih, da niso Italijani ampak sinovi slovenskih mater, kateri so z vstopom v tržaško socialno demokracijo postali najgnuspejše re-negatske figure. Morali so biti peki, ker so čvekali tudi o konsorciiu pekovske obrti, torej Kermoljevi gojenci. Lepo ste jih izučili, gosp. Ker-molj! Lahko se ponašate z njimi. Pa vendar ne bodete trdili, da bi bil Marx tako učil? Prijet pustolovec. Te dni je izvohala policija pustolovca Franca Kragelja, starega 30 let in stanujočega v ulici Gelsi, 6. V zadnjem času je izvršil mnogo sleparij. Posrečil se mu je skoro vsak načrt, zakaj bil je pameten in sleparil se za male zneske. Pod pretvezo, da naroči to ali ono blago, je hodil po raznih trgovinah in prodajalnicah, kjer si je dal podpisati pogodbo; nato pa je zahteval vedno par kron za kolke. Trgovci, ki so menili, da-so napravili dobro kupčijo, so odšteli majhno vsoto, pustolovca pa ni bilo več blizu. Na policiji s- je prijavilo kakih deset strank, ki so spoznale v Kraglju onega, ki jih je opeharil na podoben način. Koliko sleparij je izvršil, še ni mogoče vedeti. Na pustni torek sta se pomikala po korzu samo dva pustna vozova in še ta sta bila le reklamna vozova dveh tvrdk. Čeprav je bilo po ulicah na tisoče ljudi, vendar se je opazilo, da so bili prejšnji pusti veliko živahnejši. Prejšnja leta so bile razpisane za najlepše vozove nagrade, letos nič. Denarja ni. - Dva Goljata, Umor iz maščevanja. Andre Cuculič. delavec v reški luki je bil po vsej Reki dobro znan, kot najbolj močan človek. Cuculič se je 'svoje moči tudi zavedal, zato se je večkrat stepel in je bil vsled izgredov večkrat kaznovan. Bil je tudi zelo predrzen in je rad izzival. Še ko je bil vojak, je priložil nekemu častniku zaušnico. Postavo je imel kakor medved. Bil je strah in trepet reških delavcev, ki jih ie metal večkrat iz gostiln na ulico. Cuculič se ni bal niti orožja — ne noža ne samokresa. Vedel je, da se ga ne upa nihče lotiti. Imel je šele 28 let. Njegovi znanci so morali mirno prenašati. ko se je bahal s svojo močjo. Policaji so se ga bali in so se ga lotili le. če jih je bilo več skupaj. Kot človek ogromne sile je v pristanu zaslužil mnogo denarja, zato ie lahko mnogo pil. Za svoje telo je seveda rabil velike porcije in kadar se je najedel in napil je postal neznosen. Bil le neštetokrat kaznovan zaradi javnega nasilja. Pri raznih pretepih je sicer dobil razne rane in je bil večkrat v bolnici — toda to ga ni ukrotilo. S ponosom je kazal na razne zaceljene rane. ki so se mu poznale na telesu, bile so rane od nožev in tudi od krogelj iz samokresov. Rekel je. da mu sploh nič ne škoduje. Bil je pravi Ooljat. ki mu ni bilo para. Pred letom pa je vendar našel vsaj približno enakega nasprotnika. Seznanil se je v gostilni z nekim Basso. Ta Basso ie bil zelo močan —- rojen Rečan. 26 let star. Pred par meseci je stal pred poroto, ker je ustrelil svojega tovariša Milnovi-ča. Bil je oproščen. S tem Basso se je sešel Cuculič pred letom v neki gostilni na Reki. Basso se ie bahal, da vsakega vrže in da podere v 10. min. vsakega, ki se gre z njim metati. Cuculič se ie takoj spustil z Basso v boj in ga je tekom 10 min. večkrat položil na tla. — Od tega dne sta se Basso in Cuculič sovražila. Cuculič je pri vsaki priliki Bassu očital, da ga je vrgel. To ie Basso zelo jezilo. Ni mogel pozabiti, da je bil premagan. Pred dvema dnevoma sta se slučajno zopet našla v kavarni Gamhri-tius. Cuculič se ie zopet norčeval iz Bassa. Basso mu ie nekaj odgovori! na kar je Cuculič Bassa zgrabil in ga vrgel na tla. Prijatelji so iu komaj razdvojili. Cuculič je na to odšel v gostilno »Steinield« -r- Basso pa je po druKi poti odšel za njim. Rekel je da se mora osvetiti. V gostilni so se res dobili. Cuculič je Bassa zopet izzival in dražil. Prijateljem pa se je posrečilo, da so nasprotnika pomirili. Basso je prosil Cuculiča. naj ga nikar ne draži več s tem. da ga je vrgel. Toda Cuculič ie čez nekaj časa zopet začel štenkati. Basso je potegnil velik nož. in ie sunil Cuculiča najprej v prsa potem v tilnik. Pri drugem sunku se ie nož zlomil in Basso je pobegnil — šel se ie naznanit na policijo. Cuculič se je po drugem sunku zgrudil — in so ga prepeljali v bolnico. Tam ie umrl v velikih bolečinah. Njegovo ogromno telo se ie borilo s smrtio.— zelo rad bi bil še živel. Po telesu je imel polno tetoviranih slik. Smrt reškega Goljata ie vzbudila v mestu mnogo zanimanja. Kako gredo princi po svoje krone. Sedaj se mnogo piše. kako pojde princ Wied v Albanijo. Komedija je zelo zanimiva. — Kakor nalašč za predpust. Časopisi mnogo pišejo o tem in še več ugibljejo. Popolnoma gotovih podatkov ni in kdor bo hotel Wieda na njegovi poti videti, bo moral dobro paziti, da inu ne uide. Podobno kakor Wied so tudi drugi nemški knezi šli na Balkan po svoje krone. Runami, kakor je znano, imajo za vladarja kralja Karola, ki je iz rodu Hohenzollern - Sigmaringen. Po prekucijah, ki so nastale v deželi leta 1861., je znala Nemčija poskrbeti princu Karlu rumunski prestol. Leta 1866. so prišli zastopniki rumunskega naroda v Diisseldorf in so tam princu ponudili rumunsko krono. Ta jo je seveda sprejel. Vprašanje pa je bilo, kako b» prišel v Romunijo, ker Avstrija z njim ni bila zadovoljna, skozi Turčijo ni mogel iti in skozi Rusijo (udi ne. Treba je bilo najti zvijačo. Napetje med Avstrijo in Prusijo je bilo takrat zelo napeto. Karl pa je bil pruski oficir. Vendar se je navsezadnje pot skozi Avstrijo zdela — še najbolj verna. Princ Karl je šel torej v Švico in je vzel vozni list do Odese. Z veliko težavo je dobil potni list na ime »Karl Hettinger«. Tako je potoval princ Karl skozi Avstrijo. Na neki postaji je videl znane avstrijske oficirje; s katerimi je bil skupaj v vojni za Schleswig - Holstein leta 1864. pa se je previdno skril za neki časopis. Na Dunaju bi ga bili na kolodvoru skoraj spoznali, pa je srečno ušel. Ko se je pripeljal na obmejno postajo Bazijaš ob Donavi, je moral izstopiti in čakati dva dni, ker ni šel noben parnik. V neki umazani gostilni je prenočeval. Zvečer je slišal pogovor uradnikov v gostilni, ki so iz novega kneza brili norce, kakor ijli n. pr. sedaj brijemo iz Wieda. Eden je rekel, da se mu bo godilo tako kakor Kuzi, drugi so rekli, da ga bodo Vlahi in Rumuni kmalu zapodili. Čez dva dni je nadaljeval svojo pot. Na parniku je pisal pismo cesarju Francu Jožefu in se mu je opravičil, da je inkognito (skrivaj) prepotoval njegovo cesarstvo in da ne sprejema rumunske krone iz sovražnih ozirov do Avstrije, ampak da želi prijateljskih zvez. Turn - Severin je zadnja avstrijska postaja ob Donavi. Princ je hotel hitro stopiti ha rumunska tla. Uradnik ga je zadržal, Češ, da potuje vendar v Odeso. Princ mu je odgovoril, da hoče le za nekaj trenotkov izstopiti. Pomešal se je med odhajajoče in stopil na rumunska tla. Tu ga je takoj pozdravil Ivan Bratianu kot kneza rumunskega. Kapitan je takoj spoznal svojo zmoto — toda prepozno. Knez je bil v svoji deželi Rumuni so ga v glavnem mestu slovesno sprejeli in kljub temu, da so preje pravili, da ga bodo Vlahi zapodili — vlada še danes. Drugačno pot do krone je imel princ Aleksander Battenberg, ki je bil leta 1879. (dne 20. aprila) izvoljen za prvega bolgarskega kneza. Aleksander Battenberg je bil nečak carja Aleksandra Osvoboditelja, ki je leta 1876. napovedal Turčiji vojno, da osvobodi balkanske Slovane. Princ Aleksander se je boril v vojni za osvobojenje in si s tem pridobil ime. Zato je postal bolgarski kne?, izvoljen od sobranja. Toda ko je prišel v Bolgarijo (7. julija), so se začeli proti njemu demonstracije. Slišalo se je namreč, da hoče v ustavo vriniti paragraf, po katerem ima knez pravico ustavo izpremeniti; zato se ni klicalo »Živio knezu« — ampak ustavi. Sicer pa so se že tu pojavile avstrijske intrige. Avstrija je dobila po osvobodilni vojni Bosno in Hercegovino — Rusija pa za vso veliko vojno ni dobila drugega, kakor da je prišel Battenberg na bolgarski tron. Leta 1886. se je moral Aleksander tronu odpovedati — in prišel je na njegovo mesto sedanji Ferdinand Koburg. Ob njegovem prihodu se ni zgodilo nič posebnega. Neki pesnik ga je na meji pozdravil z lepo himno. Ta pesnik je bil Nikolov. Ker potrebujejo knezi, kralji itd. pesnike za svojo reklamo, je hotel Ferdinand tega pesnika odlikovati z nekim visokim redom. Toda reklo se mu je, da ima pesnik že ta red. Ko je knez vprašal, kdaj ga je dobil, se mu je odgovorilo, da ob priliki, ko je prejšnjega kneza Battenberga pozdravil z isto himno. Knez je rekel na to, da bi se moralo pesniku izraziti sožalje, zaradi — neplodnosti.' Kako je bilo s kralji na Grškem, je znano. Najprej so Nemci poslali Grkom bavarskega princa Otona. Ta pa je bil pozneje prisiljen — da je moral oditi. Za njim je prišel dne 30. oktobra leta 1863. nov kralj, 18-letni Jurij, ki je prestal burne čase in je bil lansko leto v Solunu umorjen. Tako so šli nemški princi po svoje krone na Balkan. Enim se je posrečilo, da so se tam za stalno vsedli kot vladarji, — drugi so morali — oditi. Princ Wied hodi tudi čudno pot na Balkan. Povsod dela obiske in se priporoča za pomoč. On bo zavladal najbolj divjemu balkanskemu narodu, Ali bo ostal — ali bo moral oditi — ali bo pal na poti do Krone, to bo povedala bodotnost. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR. (Posebno telefonično poročilo našega poročevalca.) Gorica, 26. februarja. Današnja seja je bila otvorjena ob trlčetrt na pet. Posamezna poročila so bila od-kazana tozadevnim odsekom. Na to se je prišlo na dnevni red. Obravnavala se je prošnja ljud-skošolskega učiteljstva, naj bi bili njegovi službeni prejemki enaki službenim prejemkom 4 najnižjih razredov državnih uradnikov. Pri tej točki je prišlo do burnih prizorov, katere je povzročil Italijanski poslanec Petarin. Prvi del tozadevnega predloga je bil sprejet; pri drugem delu ie pa Petarin povzročil italijansko opozicijo in to samo v sled predsodkov proti Slovencem. Ko je prišlo do glasovanja, je predsednik napačno naznanil izid glasovanja. Predlog je bil sprejet, 14 glasov Slovencev proti 13 glasovom Italijanov in vendar je predsednik naznanil, da ie predlog odklonjen. Radi opravilnika se je vnel tudi hud boj. Učiteljstvo si bo pač zapomnilo to italijansko ravnanje. Nato se se obravnavala poročila kmetskega odseka in 17 jih je bilo sprejetih; drugače odkazana posameznim odsekom. Istotako so bj|a odkazana odsekom poročila tehničnega odseka. Tehničnega odseka poročila so sprejeta. Nujni predlog poslanca dr. Gregorina glede železniške zveze Štanjel - Divača Se bil sprejet. Sprejet je bil tudi nujni predlog poslanca Kovača proti 160odstotnim šolskim dokladam v gorlski okolici. Vlada se poživlja, da prispeva v sanacijo. Ob 8. zvečer je bila seja zaključena in prihodnja seja bo v soboto ob 10. uri dopoldne. PODALJŠANJE ENOLETNE PROSTOVOLJNE VOJAŠKE SLUŽBE. Budimpešta, 26. februarja. »A. E.« poroča, da vojna uprava namerava enoletno prostovoljno vojaško službo nadomestiti z dveletno na ta način, da bo enoletni prostovoljec po skušnji povišan za podčastnika. VELIKA NESREČA V TOVARNI. Berlin, 26. februarja. V tovarni v Bumelsburgu je nastala grozovita eksplozija: požar je na to uničil celo poslopje in 10 ljudi je prišlo ob življenje. GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj, 26. februarja. Gosposka zbornica je sklicana za 5. marca popoldan. SLAVNI AVIATIK PEGOUD OBDOLŽEN TEŠKEGA ZLOČINA. Milan, 26. februarja. Slavni avi-atik Pegoud ie obdolžen nezaslišanega zločina. Prodal ie svoj aparat italijanskemu aviatiku Almistro. Ob enem ie pri Almistru ostal tudi mehanik. ki je bil preje v službi Pegou-da. Freismut. Ta je obdolžil Pegou-da, da je pokvaril pred prodajo shrambo za bencin tako, da bi pri Prvem vzletu moral motor prenehati funkcijonirati. Pegoud se mudi na Dunaju in izjavlja, da je vse obrekovanje! Italijanski aviatjk je že trikrat poizkusil let na kupljenem apa- ratu. .ObQimm m, W dal na dlsnoztcUo italijanskim oblastem In fožll tud! omenjenega mehanika pri italijanskih oblastnijah. IZ SRBIJE. Belgrad, 26' februarja. Pašič ie . na neko interpelacijo odgovoril, da so izmenjanja srbskih in bolgarskih vjetnlkov bila administrativne zadeve v oviro. Sedai je le še pet srbskih vojakov v Bolgariji. SRBSKA VLADA ZAHTEVA KOREKTURO MEJE. Belgrad, 26. februarja. Srbska vlada bo — kakor poroča »Tribuna« — pri velesilah zahtevala korekturo severne albanske meje. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-aarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinar|ev. — Eri malih oglasih m nič popusta in se plačujejo vnaprel; zunanji Inserenti v mamkah. Zaklluček malih oglasov ob -6- ur* zvečer. Rabljen šivalni stroj se ceno proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni.« 1643—1 Bratje! Smrtna kosa ugrabila nam je brata Avgusta Heuffel bivšega odsekovega podstarosto. Pogreb vrši se danes popo-Iudne ob pol 5. uri iz hiše žalosti v Vodmatu. Na tej njegovi zadnji poti spremimo ga korporativno. Zbirališče ob tričetrt na 4. uro v telovadnici. — Na zdar! Odbor. Za sotoslarsla in pMarsta dela se slavnemu občinstvu priporoča Fran Keber, Trst, ul. Chiozza 59. Dobro upeljana, veliko let obstoječa, prvovrstna krojaško obrt z obširnim krogom najboljših stalnih naročnikov, na najbolj prometnem kraju-v Ljubljani, se vsled bolezni za fakturno vrednost takoj proda. — Pismene ponudbe na „Prvo anončno pisarno". Kredit Ta fini djražinslsi Konzert - Gramofon velikost skrinji' ce: 38-|~ 38-|-22; livrsik r 50 -j- 45, kolesje: Prazi-ssion, zvočniea: Omega, Stark-ton, z 10 novimi dvostranskimi ploščami en album :: za dvanajst pIoSč in 1000 ff. 'gel stanc z embalažo vred samo K 00. 3STa,j novejši : gramofon: brez livnika, velikost skrinjice: 44 -f- 38 -J- 31 z vsem kakor zgoraj navedenim, za gostilničarje z vmetom 6 ali 10 vinarjev s^iiio 09 kron« Ti gramofoni se prodajajo samo v svrho reklame do 1. marca 1914, pozneje pa zopet po prejšnjih znatno višjih cenah. A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. Zastopnik avstr, gramofonske družbo na Dunaju in dragih svetov, tvrdk. Edina, tvorniška zaloga gramofonov in godbenih automatov. — Največja zaloga plošč na Kranjskem. — Lastna dela v n ic a za popravo vseli vrst godbenih strojev. ' r1M Vsled zboljšanja na denarnem trgu. Vsakovrstna posojila, kakor tudi zjedinjenje starih dolgov v eno ceneno posojilo za vse solventne osebe brez izjeme, zlasti definitivne nastavljence. Pogoji nad vse ugodni. Osebni kredit brez življenske ———————— police od 3 mesecev do 30 let Police do 70. leta tudi za odklonjene. Prenotaclje tudi na drugo mesto. Velika hipotečna posojila Prošnie pismeno, pritožiti je 30 vin. v znamkah. Za ustmene rešitve uradne ure od 10. do 11. K1IF,D1TXA 1‘IS.tHVt, Ljubljana. niza bet n a cesta štev. 4. Na debelo in drobno! Izredno nlr.be cene! Prenočile. - Gostilna. - JBulfet. TKNT | Hinko Kosič [trst ulica Carrailorf 15 (vogal (rieppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom In v Trst prihajajočim potnikom. , SANATORIUM: • EMONA j 1 LdUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA 4 | SEF-ZDli/M-JK,PRIMARIJ ■ DR FR. DERGANC /J Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. * . Žanih cenah. . * . * Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Teleplion 132. . Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Litografija. >■ Cene najnižje! hh Notni stavek.