II * K a x X Senator zahteva od vlade, da nastopa proti Rusiji bolj odločno PRESELITVE. — Poročali smo že, da so novi mogotci izselili iz Slovenije mnogo ljudi. Nemce vračajo v Nemčijo. Toda z njimi tudi mnoge, ki so Slovenci, pa partizanski gospodi niso povšeči. Nekaj vlakov poedincev in družin so jugoslovanske oblasti enostavno aretirale, odpeljale v taborišča, odtam pa spet naložile in odpeljale na avstrijski teritorij. Nekateri teh nesre-čnežev so se po navodilih angleških oblasti v Avstriji vrnili nazaj proti jugoslovanski meji. Toda na meji jih je ustavilo jugoslovansko vojaštvo in zagrozilo, da bo vsak ustreljen, kdor bj poskušal znova prestopiti mejo. Sedaj so Angleži te izgnance nastanili po raznih taboriščih. Tudi v Bosno so iz Slovenije izgnali veliko število ljudi, žrtve tega preseljevanja so tisti, ki ne soglašajo s komunističnim režimom. Vse v imenu svobode in demokracije! Kaj se pravi biti pregnan v Bosno vemo. To pomeni počasno smrt. Marsikdo bo pa že med potjo izginil. Tito tako ponavlja prav tisto, kar je delal s Slovencj Hitler. Tudi ta je izseljeval naš narod. Razloček je ta, da so takrat to delali stari sovražniki našega naroda, sedaj pa to delajo podivjani rojaki. NAJHUJŠE KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE, -j- Tudi v tem Tito posnema Hitlerja, da goni svoje nasprotnike v koncentracijska taborišča, kot je Nemec poprej gonil nemštvu nevarne ljudi v Dachau. Najhujše tako taborišče je sedaj v Kra- ljevem v Srbiji. Tam umirajo' ujetniki v ogromnem številu radi slabe hrane in radi mučenj. ENAKOPRAVNOST. — Dru-I žinam tistih mož, ki so bili pred in med vojno v protikomunisti-čnih organizacijah, ne dajejo oblasti nobenih nakaznic za živi-j la. UPORNIKI SE šE DRŽE po raznih krajih Jugoslavije. Veliko preglavice delajo Titu zlasti četniki po vzhodni Bosni, ki so še veano v zvezi z Mihajlovičem. i Ljudstvo jih skriva in podpira; proti komunistom. Na Sloven-' skem se drži nekaj skrivačev nd j Pohorju. Tudi na Hrvaškem je1 več takih manjših čet, ki se ne uklonijo. Kakor so poprej Nem-' ci imeli Tita za upornika, tako! smatra sedaj njegova oblast te! ljudi, ki hočejo ohraniti svobodo j za upornike. Usiljenca Tita ne; priznavajo za postavno oblast. PROTI ŠKOFU DR. JOŽEFU SREBRNIČU pripravljajo po poročilu "Glasa zaveznikov" komunistične oblasti nov proces. Zbirajo menda podatke, da bi ga obtožili sodelovanja z okupatorji. Škofa Srebrniča so že imeli titovci več mesecev zaprtega lan- Tito je kriv, da ni država priznana Washington. — Državni tajnik James Byrnes dolži maršala Tita, da Zed. države še do danes niso priznale Jugoslavije oziroma jugoslovanske vlade. Zed. države so zahtevale od Titove vlade, da prizna vse pogodbe in sporazu me, ki so obstojale med Zed. državami in Jugoslavijo ob času, ko je Titova vlada prevzela deželo. Državni oddelek je še 22. decembra izjavil, da misli priznati Titovo vlado. Toda Tito ni izpolnil še do danes gornjih zahtev. (Tito najbrže še ni prejel tozadevnih navodil iz Moskve; op. wed.) Senator Vandenberg je poročal zbornici o poteku konference v Londonu ter poudarjal, da mora biti ameriška zunanja politika prav tako odločna, kot je ruska, če hočemo ohraniti mir. sko poletje. Takrat se jim je zdelo, da še ni čas in da še niso dosti močni, da bi ga postavili pred sodišče. Načrt je iznebiti se vseh svojih nasprotnikov, toda polagoma in postopoma, da se tisto lujdstvo, ki je še verno, pa verjame partizanom, ne razburja. Tudi take backe je treba počasi predelati, da bodo proti škofom, duhovščini, veri in da postanejo dobri titovci. Sovjetija sama ne more izumiti atomske bombe New York. — General Groves, ki je načeloval vladnemu projektu za izdelavo atomskih bomb, je izjavil, da bi vzelo Rusijo eno celo generacijo, predno bi producirala atomsko bombo, tudi če so njeni agentje dobili kake informacije glede tega v Kanadi. "Tudi če damo mi Rusiji vso tozadevno pomoč, ne more pro-ducirati atomske bombe prej kot v 5 ali 6 letih," je izjavil general napram časnikarjem. Rekel je tudi, da ameriški eksperti niso bili posebno v skrbeh, ko so slišali o poskusu Rusije, da bi dobila v Kanadi v roke tajnosti atomske bombe. TAMBORINI JE NEKOLIKO NAPREJ PRED PERONOM Buenos Aires. — Poročila iz štirih provinc, ki so preštele glasovnice zadnjih volitev kažejo, da je kandidat demokratske stranke, Jose Tamborini, za nekaj tisoč glasov naprej pred polkovnikom Peronom. V treh provincah je Tamborini naprej, v eni pa Peron. Vzelo bo morda še ves mesec ' ali še dlje, predno bodo prešteli i vse glasovnice. NOVI GROBOVI Joseph Marino V Lakeside bolnišnici je umrl Joseph Manno, star 35 let. Stanoval je na 1109 Norwood Rd. Rojen je bil v Penila. Tukaj zapušča soprogo Vie-tiorio rojena Skufca, štiri brate in štiri sestre. Pogreb se bo vršil iz 'hiše njegovih staršev, 10815 Mt. Carmel Rd. /v petek zjutraj ob 8:30, v cerkev sv. Vida ob 9 in na Kal varijo. --o-— Z 40 točkami bodo prišli domov s Pacifika Yokohama. — Poveljstvo 8. emeriške armade naznanja, da vsi oni vojaki, ki imajo 40 točk ali več, ali dve leti vojaške službe, vštevši od 30. junija, odidejo v petek proti kadrom ter da bodo v dveh ali treh mesecih že doma. -o- Cenzura v Rusiji bo hitrejša Moskva. — Ruske oblasti so odredile, da bodo od 1. marca naprej vsa poročila inozemskih poročevalcev cenzurirana na brzojavnem uradu in ne več v uradu zunanjega komisarja. S tem bodo šle depeše hitreje iz dežele, kolikor jih bo pač šlo. Rusija simpatizira z Egiptom proti Angliji Kaira, Egipt. — Voditelji dijakov, ki grozijo, da bodo v petek razglasili "sveto vojsko" proti Angliji, so dobili zagotovilo od svojetskega poslaniki* (Mborima, da Rusija simpatizira z Egiptom proti Angliji. Ruski ambasador se je zadnji četrtek oglasil pri kralju Farouku, trdijo dijaki, in je izjavil, da bi morala Anglija vzeti svoje čete iz Egipta. V torek večer so se zglasili dijaki pri čiborimu ter mu predložili zahtevo Egipta, čiborim je nato izjavil napram dijaški delegaciji: "Rusija simpatizira z problemi malih narodov ter stoji za principe demokracije. Mladina je bila vedno predstraža zahtev naroda." Washington. — Senator Arthur Vandenberg iz Michigan;! je poročal senatu o svojem delu kot ameriški delegat na konferenci organizacije združenih narodov v Londonu. Poudarjal je, da mora biti ameriška zunanja politika jasna in odločna, ker le potem bomo kos odločnemu nastopu Rusije. Senator je povedal zbornici, daj se danes ves svet vpraju.ie: "Kaj j zdaj Rusija namerava," V odgovoru na to vprajanje, je rekel senator, leži bodočnost in usoda sveta, da obdrži mir. "Bilo bi povsem brez pomena, če bi mižali pred laktom, da se borita danes dve ideologiji: demokracija na zapadu in komunizem na vzhodu," je rekel Mr. Vandenberg. "Med tema dvema je treba najti sporazum in skupno bazo, na katero bomo postavili mir za oboje." Dalje je izjavil senator, da Zed. države in Rusija prav lahko žive v sporazumu in harmoniji, ako bodo Zed. države govorile ob vsak; priliki prav tako jasno in odločno, kot govori Rusija. Ako Zed. države prav tako trdno zasledujejo svoje namene in svoje ideale, kot to dela Rusija ; ako se enkrat iznebimo tistega strahu, ki nam ga vsiljujejo razni sopotniki, da Vsa ruska bojna sila je prešla Stalinu v roke Moskva. — Ruska bojna sila, armada, mornarica in zračna armada, so zdaj združenj pod en komisarijat in vrhovni poveljnik vse te bojne sile je zdaj maršal Stalin. Tako je odločil vrhovni sovjet, ki je tudi postavil Stalina na vrhovno poveljstvo vse bojne sile. Časopis Izvesti j a je v uvodniku izjavil, da se bo zdaj sovjetska bojna sila pod poveljstvom Stalina izdatno izboljšala ter se razvila v močan zid proti vsem sovražnikom Sovjetije, v dobrobit naroda in za "dosego miru vsega sveta." -o-- Španska je zaprla sama mejo proti Franciji ter jo prehitela Pariz. — Španija je odgovorila odredbi francoske vlade, da 1. marca zapre mejo proti Španiji s tem, da jo je včeraj sama zaprla. Ves promet preko mostu v Hendaye je bil ustavljen. S tem je Španija prehitela Francijo za dva dni. Iz Hendaye se tudi poroča, da jc prišlo na mejo mnogo španskih čet, največ Maročanov. .Francoska vlada je iznova ur-i'irala angleško in ameriško vla-3o, naj bi skupno prekinili diplo-natske od noša je s Španijo ' Francoske levičarske stranke poli vi je jo ves svet, naj bdjkotira Španijo, dokler ne dobi druge vlade. Iz Madrida se pa poroča, da je: general Franco bolj odločen kot kdaj prej, da ostane na vladi kljub vsemu pritisku zunanjih Iržav, da odstopi. i —,-o-- Vojaška sodnija na j; Havajih ni smela soditi civilnih zadev Washington. — Najvišje sodišče Zed. držav je odločilo, da vojaška sodnija na Havajih med vojno ni smela razsojati v civil- j nih zadevah, čeprav je bilo otočje pod obsednim stanjem tekom' vojne. Radi te razsodbe bo imela vlada Zed. držav kmalu na rami mnogo tožb za odškodnino. Vojaška sodnija je namreč sodila na Havajih v 37,500 civilnih slu- j čajih in vse te sodbe so bile glasom razsodbe najvišje sodnije i nepostavne. Obsojeni bodo zdaj | tožili za odškodnino. -—o- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI ! REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON — Iz diplomat-' skih virov se poroča, da sta angleška in francoska vlada v principu odobrili predlog Zed. držav, da vse tri države skupno apelirajo na španski narod naj odstrani vlado generala Franca. DETROIT — Ford Motor Co. naznanja ,da bo začela v pon-deljek obratovati v svojih tovarnah Rouge in Highland Park. Tovarni sta počivali od 25. j an. radi opomanjkanja jekla. Nad 38,000 delavcev bo s tem začelo delati. DETROIT — Stavka pri General Motors je danes 100 dni stara. Nobenega izgleda še ni da bi bila stavka kmalu ^on-čana. r I I Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Teta štorklja— V sredo zjutraj je obiskala teta štorklja družino Mr. in Mrs. John Evatz in jim pustila 6 fun--ov 2 unči težkega sinkota. Mamica in sinko se dobro počutita v Womans bolnišnici, čestitke! kaznovanje 10 letnice— Poznana Mr. in Mrs. Frank Ftode iz 6310 Carl Ave, .sta v ne-leljo v ožjem družinskem krogu praznovala 40-letnico srečnega zakonskega življenja. Tem potom se želita vsem skupaj prav iskreno zahvaliti za lepa darila in čestitke, ki sta jih prejela, "opravek— Pravilno bi se moralo glasiti, rla je umrl Anton Rusjan in ne Rusja, kot smo včeraj poročali. Smrt v domovini— .Frank Kebe, "75 South 6th St. Beech Grove, Indiana, je prejel iz domovine žalostno vest, da so mu na 27. novembra 1945 umrli ljubljena mati Marija Sparem->lek. V Beečh Grove. Ind. zapuščajo poleg sina Franka tri vnuke, v Clevelandu, O., pastorko Mary Taufar ter dva brala Franka in Johna Leskovec; v starem kraju zapuščajo sina Janeza, hčer Antonijo ter vnuke. Naj bo blagi materi lahka, rojstna gruda, preostalim izrekamo naše sožalje. .......................... Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Koritu ik Frank; piše mu Koritnik Marija iz begunstva. Doma je iz Dev. Marije v Polju št. 27. Vlom v hišo— V hišo Geo. Demchaka. 1095 E. 171. St. vlomili tatovi in odnesli 50 kosov srebrnega namiznega pribora. Vlom so izvršili ponoči. Rop na cesti— Na St. Clair Ave. in 93, cesta je nek moški pograbil denarnico iz rok Mrs. Elizabete Malovac ter zbežal. V torbici je bilo $4, Mrs. Malovac stanuje na 688 E. 118. St. Vile rojenice— Družino Mr. in Mrs. Albert Skully, 9109 Columbia Ave. so obiskale vile rojenice ter jo obdarile s krepkim sinčkom, ki je že tretji v družini. Mati in dete se dobro počutita v St. Lukes bolnišnici. Tako je postala poznana Mrs. Frances Skully iz 1105 E. 64. St. zopet stara mama. Čestitke! Jole je v La Sal le— Naš zastopnik Jože Grdina je bil v La Salle, 111. in bližnjih m-I selbinah. Poslal nam je 15 novih j naročnikov. Zdaj bo obiskal men-| da tudi Joliet in Chicago. Ka-| mor gre, Jožetu uspe z novimi naročniki. Je že zakej! -----o———,—. I V Albaniji so usmrtili zopet 28 oseb Scutari. — Albanska vlada je zopet usmrtila 28 oseb, katere je spoznala krivim zarote proti se-dan j i komunistični vladi. Mec . usmrčenimi so bili tudi trije du-, hovniki jezuiti. STARE AVTNE ; LICENCE SO DOBRE , DO 31. MARCA l, Državni registrar za motorni ) vozila, Frank M. Quinn nazna iija, da so avtne licence iz let; - 1945 veljavne samo do 31. mar i ca. V istem času naznanja 4 , prostorov v okraju Ouvahogt - kjer se bo lahko dobilo avtne li cence za 1946. ogrožamo rnir. če smo bolj odločni napram Rusiji in če prevzamemo moralno vodstvo, ki smo ga tolikokrat prepustili drugim. Položaj zahteva potrpljenje in dobro voljo, je rekel senator, nikakor pa ne umikanje s pozorni-ce. Mi moramo zasledovati sa mo eno pravHo: Kaj je prav Kje je pravica? In tam naj zavzame Amerika svojo pozicijo Zed. države morajo potegniti jasno črto, je izjavil senator, preko katere ne more zdrava pamet. Toda kako naj naši zavezniki vedo, kje je tista črta, če ne bomo vedno govorili samo to, kar mislimo ter poudarjali, da mislimo samo to, kar govorimo. Samo na ta način si bomo zado bili spoštovane in zaupanje od strani Rusije. Oboje je pa po trebno za mir, je izjavil senator Vandenberg. RUSKO ČASOPISJE JE PROTI VRNITVI ŠPANSKEGA KRALJA SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI S KAKIM DAROM! Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Dne 3. julija 1944 so bila pogajanja med partizani in Nemci v Biljah pri Gorici. Za Osvobodilno fronto so bili navzoči: Franc Bevk, dr. Jože Vilfan in Jože Sre-brnič; za Nemce znani vojni kriminalec, general Glo-botschniffg s svojimi oficirji. Sklenili so premirje za Goriško. Dhgovorili so se, da drug drugega ne napadajo. Dokument pogodbe je spravljen za čase, ko pride obračun. Kdo so bili torej resnični kolaboiatorji z Nemci? Ne samo naciji ampak vsa Nemčija je odgovorna za vojno, trdi pastor Frankfurt. — Pastor Martin Niemoeller, ki je prebil 8 let v koncentraciji, ker se je postavil Hitlerju po robu, je oni dan izjavil, da niso samo naciji krivi voj-1 ne in vojnih zločinov, ampak da mora nositi krivdo ves nemški narod. Kadar nastane vprašanje, kdo je kriv vseh teh umorov,. nihče noče priznati krivde, ampak jo vsak zvrača na Hitlerja in Himmlerja. Nobena zgodovinska preiskovanja pa ne bodo mogla oprati krivde vse Nemčije, je izjavil berlinski pastor. Luteranski pastor Niemoeller je bil v prvi svetovni vojni poveljnik nemške podmornice. Moskva. — Sovjetski časopis "Rdeče brodovje" močno kritizira gibanje, da se vpelje v Španiji monarhijo, ičasopis dolži Anglijo, da odprto podpira re-storacijo španske monarhije ter pristavlja, da to idejo podpira z vso močjo tudi Vatikan. Rdeči časopis trdi, cla je to gi-.[banje delo "črne reakcije." —-o- V Braziliji so prijeli nemške vohune Rio de Janeiro. — Tukaj so prijeli sedem Nemcev, med njimi eno žensko, katere so obtožili vohunstva v Braziliji, Argentini in drugih republikah Južne Amerike. Na čelu jim je bil nemški inženir Konrad Frede-rich Blass. Preti jim smrtna ka-zen. °AROM! AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ SLOVENIAN MORNING bgggxgjj IN LANGUAGE 0NLY_ AMERICAN HOME _DAILY NEWSFAPER W. 42 — .....-..... - .............." ' ...................................~ .....r'" " '.....* CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 28, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL fill .5» k ie veste |i Skih 1nftnK1 Je bilo pred vojno I C 00 taksijev. V 5 le-: 0,000 T ? števil° znižalo naj so napravili v j h 194, ^ Več prometa kot v s H; let' ,iih zaslužek je bil li 10 več kot $620,000,000. Is Vp/ * * z 1 1909 ;wa*-cl Harriman Je le- c "itietu ^'?zela Po svojem po- p Premoženje vred- i i ;bivati i00,000'000- Začela s llli dar 1 VSeh strani pisma,11« N. Ak0°i! V ta in dru2 naJn lfjek,]n bila hotela flati vse, I s biOr,°Sil pa zahteval, I č ^ Hor • imeti $267,000,- £ % Je nJ'ena tajnica izra- z; T Vd * * 8' MikaVSeh nalezlJivih bolezni z: jSo^bolj razširjena in j b ietikj VSeh delih sveta. Ba-j .i« ,v OlovJJ štiri vrste in te, kije, l0%io ?m telesu- ne napa- j S'o i,lf,°Veško telo. ampak is , kot o, nekaterih vrst ži- * l('ii bacnC' leV0V in slonov; n % ' v govedu pa prav ži !» P0d!lCloveka- ovce. praši- d kdne. p S'ka * * * 11 11 Postaj'ma danes 950 radi'i" p 8°'°00nrIJ Po domovih več ■Indija'T diskih apara- k Hivaii1 šte''e takrat toli- T Pol ' ima samo 9 ra- R Uforato m 2°0.000 radij- di '%225 V" Vzrok je, kqr je r< narečij in je- n St&dohodek družine *20 na leto. Drug C Ov v j j malo radijskih v ker 300, 8 ' °<1 ti zlVl v 700,000 c Hoon\3ih ima pa samo K . elektriko. No, d * * š( SNsm'16 Herbert Hoover, = Hve7'k Zed. držav, edi- C S^el S Vini Zed- držav- ? hUniv^Castnih diplom od li u „2 in kolegijev. * * th, iP j. v h%m v edlm muzikalični K S ki £ rabijo profe- Wot Je izumil Ameri- C s^"- i Srgnsfssss *fSliv nižja šolska iz- jL v t.na na materinstvo. jfNief. llanien 2,638,060 1 i/ f5 49 ter pro- 0 ii,4 So dovršile od ' ^ -le, J j 8 s°le i,! ' one- ki so ime-)j L jf;SW.Tj0 Povprečno po s k' so dovršile £ I >in o^ Povprečno 1.75 j < ^Non' 80 dovršile ko-'1 l)0vPrečno 1,23 otro- r P 1940 se je 1 ^ od ajcev v Zed. J ' v05'4«* na 77,506, 5 >lo J Jftem času se je j aN^10 Japo»cev od i 'J j ah za 845 odstot-;, . * » I: / WiJ 'H * i ! vrednosti v po-1! ' fr « Z&u \nho vselej last . X ^ dyigne iz mor-' l>aWrovafea družba' : ^ i^n,no, postane za-' ^ j : \ ^ I i !v J^ivbv Ja- — Indski vo- Sbm1, "aj ne 8tre" I ' '.iHi n 6 na ukaz An-1 j domači-' ftCSmr mirni^ potom' Ce bo pa i Ht^iucijo, bodo dali J1 kamenje. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) I 1 2 ^ AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 28, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER lJAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za. Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po požti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. U Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 42 Thiurs., Feb. '28, 1945 upati Rusiji. Ali je, na primer, držala ikako obljubo, dano v Teheranu, na Jalti ali v Potsdamu z ozirom na vzhodno Evropo, z ozirom na Bližnji, Osrednji in Daljni vahod? Ne, nobene besede ali obljube ni držala, ampak kar naprej zasleduje imperialistične cilje, ki so bili cilji še ruskih carjev. In če so ti cilji nevarni naši zapadni hemisferi, potem, je čas, da se tudi Amerika zbudi in se pripravi, ker vsaka imperialistična ekspanzija jQ seme za novo vojno in Moskva zdaj tako seme pridno meče na vse strani. HNt BESEDA IZ NARODA Rusija nima brez vzroka toliko uradništva po svetu To se sicer ne obeša na veliki zvon, toda sumljivo pa je, zakaj bodržava Sovjetska Rusija tako velike diplomatske štabe v Kanadi, v Zed. državah, v Havani in Rio de Janeiro, to se pravi, da ima izdatno število konzularnih in ambasad-skih uradnikov vzdolž vse zapadne hemisfere, vse od Otta-we v Kanadi, pa do Brazilije. V glavnem mestu Kanade, v Ottawi, je na primer 240 sovjetskih atašejev. Mnogi izmed teh prihajajo in odhajajo preko meje v Zed. države in nazaj v 'Kanado tako pogosto, da jih je že težko nadzorovati. Da bi imela kaka inozemska država tako velik diplomatski štab v Kanadi so smatrali za sumljivo zadevo še prej, predno so prišli na sled zaroti, da se dobi v roke tajnosti atomske sile. Obratno pa ima na primer Anglija v Moskvi samo 20 oseb pri diplomatskem štabu, Zed. države tudi nekako toliko. V tako majhni deželi kot je Kuba, obdržava Sovjetija nič manj kot 136 atašejev. V Mehiki jih je imela pa še celo več do misterijozne smrti ambasadorja Oumanskija. V Ottawi imajo Rusi poleg poslopja za poslaništvo v najemu še 10 drugih hiš za atašeje. "Slučajno" je nekdo pogledal v notranjost teh hiš in videl, da so vse sobe natrpane s posteljami. Vsi ti lahko potujejo v Zed. države in nazaj z diplomatskimi vizami po mili volji, zato sodijo, da je rusko poslaništvo v Washingtonu, ki vodi diplomatske posle v Zed. državah in v Kanadi. Ameriška vlada je postala nedavno pozorna na imenovanje novega ruskega poslanika za Brazilijo. Je to neki Jakob Suric, ki je bil pred vojno ruski poslanik v Berlinu, temeljito izšolan komunist in najbolj pretkan ruski diplomat. Zato sodijo, da bo postal Rio de Janeiro središče sovjetske aktivnosti v Južni Ameriki. Zakaj je Sovjetska Rusija tako zainteresirana v zapad-no hemisfero, dočim bi človek mislil, da ima polne roke in dovolj dela po Evropi in Aziji? Vsak si lahko sam odgovori. Značilna pa je trditev Walter Winchella zadnjo nedeljo na radiu, da ima Sovjetska Rusija v Zed. državah domalega 1,500 svojih tajnih agentov. Sodimo, da ve ameriška tajna policija za vsakega, lahko pa tudi ne. Lahko pa trdimo, da je FBI pozorna na vsakega, ki odprto ali tajno deluje v tej deželi za Rusijo, najsi bo iz simpatije do komunizma, ali kako drugače. Nekega dne bo moral Stric Sam vzeti metlo vroke. fo bodo frčale smeti in druga nezaželjiva navlaka iz Amerike. Ali že sejejo seme za tretjo vojno? Mnogo se šušlja in namiguje dandanes o tretji svetovni vojni. Nekateri jo že kar vidijo pred vrati. Nekateri kar naravnost trdijo, da bo prihodnja svetovna vojna med Zed. državami in Rusijo in da to ni več daleč. Tega, seveda, ne more nihče danes vedeti, ker vojna zavisi od akcije te ali one države. Lahko so na obzorju samo temni oblaki, ki niso nevarni, lahko je morda samo kak mal oblaček, ki pa ima mnogo skritih strel. Da se nekaj pripravlja, ni nobena tajnost. ;Kaj, bo pokazal čas. Dejstvo, da je poslala Moskva v Kanado vohune, ki so skušali dobiti v roke tajnost atomske bombe (ali so jo morda res dobili), ni nobena šala. Tudi ne more nihče reči, da bi Sovjetija rada dobila v roke tajnost atomske sile, da bi ž njo orala svoje obširne stepe. Ne, tako naivni nismo. Vsekakor je pa čudno, da je Rusija poskušala za vsako ceno dobiti v roke tajnost atomske sile, dočim je pristala na to, da bo varnostni koncil organizacije združenih narodov dobi vse potrebne informacije glede te sile, kakor hitro bo ta koncil močan dovolj, da bo to lahko obvladoval. Toda Moskva ni hotela držati te obljube in ni mogla čakati, da bi obenem z drugimi državami spoznala tajnost atomske sile, ampak jo je hotela dobiti v roke prej kot drugi. Zakaj? Kar je čudno je to, zakaj se Rusija tako zanima za to tajnost, ko vendar ni" nikdar odprla vrata doma kakim drugim državam, da bi poznale njene vojaške tajnosti. Zed. države so dale Rusiji tekom vojne mnogo svojih vojaških tajnosti, ki so bile za Rusijo velike vrednosti, v zameno pa ni dala Rusija nič. Saj celo niti ameriški, niti angleški vojaški izvedenci niso smeli na rusko fronto, da bi tam proučevali učinke bojne opreme, ki so jo dali Rusiji. Ampak seveda, Rusija mora poznati do pičice vse tajnosti drugih držav, svoje pa lepo zase obdržava. Pa se dobe ljudje, ki zahtevajo, da moramo Rusiji izročiti vse naše vojaške tajnosti. Nič pa ne vprašajo, kako je to, da smejo ruski poročevalci in drugi po svoji mili volji hoditi po tej deželi, dočim ne smejo naši poročevalci in celo diplomati po Rusiji nikamor drugam, kot kamor jim ruski komisarji dovolijo. Nekateri zagovarjajo Rusijo, češ. da mora imeti tukaj svoje agente v svojo protekcijo. Taka trditev je naravnost abotna. Saj vendar ne bo nihče trdil, da iščejo Zed. države kasne koristi od Rusije, kako rusko ozemlje, ali kaj takega, z drugo besedo, da bi silila Amerika v ruski zelnik. Res pa je, da Zed., države, če govorimo samo o sebi, ne morejo za- Preko najvišjega mostu na svetu Manhattan Beach, Kal. — Iz lepe Kalifornije se bomo podali proti domu enkrat začetkom marca. Mnogo lepih krajev smo tiukaj videli in občudovali. V sredo 20 feb. smo se podali Jack Krstin, njegova hčerka Joan in jaz v San Francisco, da si tudi to mesto ogledamo, ko smo že tukaj. Vozili smo se z letalom. Ob 9. zjutraj smo odrinili iz Los Angelesa, ob 11 smo bili pa že v San Franciscu, razdalja 850 milj. Zemlje pod seboj nismo videli nič, ker smo se vozili nad oblaki. Ko smo dobili sobo v hotelu, smo se podali na razgled po mestu Vreme je bilo prav lepo in gorko. Ljudi pa toliko na ulicah, da se je vse trlo. Drijgi dan smo se odpeljali v Oakland in sicer čez slavni Golden Bay most, ki je dolg 4 milje in pol, visok pa 519 čevljev nad vodo. Most je stal malenkostno vsoto 77 milijonov dolarjev. Most je v dva nadstropja, po prvem vozi železnica in busi, zgorej je pa za potniške avte. V Oaklandu smo si ogledali ladjedelnico, kjer je jako zanimivo. Na nekem poslopju nas je zmotil napis: Ameriška Jugoslavija. Hajd notri, kakopak. Na eni strani je bara, na drugi pa restavracija. Gospodar je Dal-matinec, ki je nama z Jackom postregel z imenitno slivovko. Akrabolt je nama dobro naredila. Mož je prijazen in tudi dobro slovensko govori. V soboto smo se odpeljali pa zopet nazaj v Los Angeles. Zdaj smo imeli pa lepo in čisto vreme, da smo lahko gledali kraje pod seboj Leteli smo nad visokimi gorami, pa tudi nad lepimi dolinami in ravninami, po katerih smo videli posejane mične vasi. (Jack, če verjameš, al' pa ne, da sem videl z eroplana, kako je neka ženska sedela na pragu in krompir lupila). Naj zadostuje za danes, kaj več, ko pridem domov v našo lepo Ohio. Sprejmite vsi skupaj najlepše pozdrave iz sončne Kalifornije, Joseph Cekuta. -o-:— Prišla je, prišla pustna nedelja Cleveland, O. — Ne da mi žilica miru, da vam ne bi povedala, da se zopet pripravljajo naša dekleta Baragovega pevskega zbora za predpustno zabavo pri pogrnjenih mizah. Ja ta dekleta! Zopet so se zmislila nekaj novega. Skoraj bi menda bilo boljše, da bi ne povedala, kaj bo letos, pa vem, da sem bila jaz radovedna, tako vem, da ste tudi vi vsi. Ne bom vam predstavljala, kdo in kaj so ta naša dekleta, kdo je ta zbor, saj so znane že čejo okrog in gledajo, da so vsi gostje postrežem in veseli. Saj pa tudi so! Kaj bo letos na njih* programu, naj tu samo malo omenim. Povabile so ruske, poljske in slovaške plesalce — to se bo plesalo. Imele pa bodo tudi našo slovensko starokrajsko ohcet. Tam bo pa tudi jok — "Nevesta se joče, se tašče boji . . ." Godba najboljša in sploh vse prvovrstno kot vsako leto, čeprav smo se vsako leto pogovarjali, da boljše ne more biti, pa bo letos še boljše. Saj je vojska minila, naši fantje so se že povečini vrnili nazaj in vse je nekam bolj veselo. In da se ne zatre iji pozabi ta prelepa predpustna navada, zato pridite vsi, stari in mladi in tudi novi znanci in prijatelji teh deklet in lepe slovenske pesmi. Pridite vsi, da skupno zapojemo in v veseli družbi zaključimo veseli predpustni čas ter se veselimo, da nam je Bog dal dočakati konec te strašne vojne, da smo bili obvarovani človeških hijen, da nam ni bilo treba bežati in se skrivati kot divji zajci, ni nam bilo treba prelivati nedolžne krvi, kot so naši starši, bratje in sestre v naši ljubi, lepi in sedaj razdrapani r o j s t n i domovini. Pridite vsi! In veste, na pustno nedeljo se pleše za repo, da bo bolj debela. Ta vesela zabava se bo' vršila v dvorani šole sv. Vida v nedeljo 3. marca ob osmih zvečer. Na svidenje! Frances Kodrich. -—o- Vabilo k molitveni uri Drage mi sosestre, članice Zveze Oltarnih društev slovenskih župnij! Naznanjam vam, da smo sklenile na glavni seji, ki se je vršila februarja meseca pri sv. Vidu, da se uredi za uro skupne molitve dne 3. marca od 3 do 4 popoldne v cerkvi sv. Pav- \ la na E. 40. St. in Euclid Ave. "Pridite, molimo!" tako nas kliče gospod Jezus v presvetem Rešnjem telesu in tako nam pravi tudi naša dobra vest. Ker potreba je veliko veliko moliti, vsaj tako nam naroča naša mati Marija, da se tako potolaži jezo božjo in da se ljudje pomirijo in spametujejo Zato je tako hudo na svetu, ker vse premalo mislimo na to, da smo odvisni od Boga, pozabljamo, da je ,On naš njegove poštene in odkrite dopise. Tudi jaz ljubim resnico in pravico. Ljubi Bog, bodi nam milostljiv in daj nam pravo pamet in stanovitnost v dobrem. še enkrat vas vse članice in prijatelje in prijateljice ter znance vabim k molitveni uri v nedeljo popoldne. Naš duhovni vodja, Father Slapšak bo poskrbel vse potrebno, da bo zopet lepo. Pridite pa ene pol ure prej, da bomo molile rožni venec. Pozdravljeni, Katherine Roberts, preds. Beseda od svojcev iz domovine gospodar in Oče. žal da mnogi dobri pozabljajo, da je še ravno tisti Bog, in ravno isto sonce sije in teče ista voda, kot je pred leti, ko so še verovali v istega Boga, kot je sedaj in ki bo ostal na vekomaj. Nikakor ne morem mislit, kako to, da sedaj kar naenkrat ni to njim več resnica in da še celo nekatera naša društva ,ki so bila ustanovljena na katoliški podlagi, sedaj zavračajo resnico in se tako odvračamo od Boga. Kristus je rekel, da če ga mi ne bomo spoznali pred svetom, da tudi On ne bo nas poznal v večnosti. Zato pa, sestre, članice 01- i-sem, ne samo med Slovenci pač pa tudi med drugimi narodnostmi — po sirotišnicah, bolnišnicah, v zavodih za onemogle itd. Ne dajejo v javnost, kadar gredo razveseliti te reveže, ki so v okovih bolezni ali onemoglosti, Posebno so zaposlene krog božičnih praznikov. V tem so tihe in skrite, kot skromne vijolice. A, na pustno nedeljo, takrat se [>a rade pokažejo v vsej svoji gloriji. Vsako leto postaja zbor boljši, močnejši in ljubši. Kakor vsako leto, bo tudi letos donela slovenska pesem, da bo odmevalo po vsej Glass Ave. Pele bodo dekleta, peli bodo vsi, plesali bodo mladi in metoda j a tudi mi (ta stari). Postrežba pa kot v starem kraju na žegnanju — pri pogrnjenih mizah in natakarice pa bodo seveda.naša dekleta, ki se kaj pridno in urno su- Joseph Blaz, 2117 Ralph Ave., Clev. O. je prejel od svoje nečakinje Pavle Blaž, doma iz vasi Gornji Bernik, fara Cerklje in ki se sedaj nahaja v begunstvu na Koroškem, naslednje pismo: 17. XI. 45. Dragi stric! Cela družina te prav prisrčno pozdravljamo. Mi se nahajamo na Koroškem, samo ata je doma in gotovo mu je žal, da ni šel z nami, kakor dobimo pošto, kako jfc hudo v Jugoslaviji. Brat Ivan je v ameriškem ujetništvu in nič ne vemo zanj. Veliko jih je že šlo domov, a za našega pa ne vemo še nič, ali je že doma ali pa je še tam. Zelo sem razočarana, če je že doma, ki ni na svobodi, je ravno tako zaprt kot naši domobranci, ki so se borili proti komunizmu. Ko bi ti le mogla jaz vse popisati, kaj vse so partizani delali z domobranci — žive so rezali — in to je živa resnica, ker smo pač sami to poskusili. Mene so nameravali ubiti, ker nisem marala partizana. Rada bi vam popisala našo pot na Koroško, a mi je skoro nemogoče. Brat Lojze je padel v Tržiču. Prešli smo skozi strašne borbe. Sploh mi ni mogoče popisati vse gorje, spotoma smo pa še zgubili vso obleko in kar smo imeli s seboj za jest. Ostalo nam je samo* kar smo imeli na sebi in to smo prinesli s seboj, drugo pa je ostalo vse na cesti. Oče je ostal doma, ker ni hotel iti z nami. Rekel je, da če ga tudi takoj ubijejo on ne gre nikamor. Pisala sem že domov, pa ni nobenega odgovora. Ne vem je li živ ali mrtev. Ko bom dobila kaj pošte, vam bom takoj pisala, kako je z njimi, če piste či sto pozabili na nas. Teta v Bukovici je še živa. Ru-dolja je bil na Ruskem na fron ti in je padel; Janez je bil v Dachau, v nemškem logarju in je skoro gotovo že doma. Teta iz Šenčurja je bila tudi preseljena in je sedaj tudi že gotovo doma. Sin je bil pri partizanih in je padel. Cela Slovenija plačuje strašno in sedaj še partizane zapirajo. Sedaj smo tu v taborišču pri Celovcu in čakamo kakega preobrata, da bi šli domov; jaz bi šla pa najraje v Ameriko, a če ne bo drugače, mi ne bo kazalo drugega kot vrniti se domov, potem pa kar bo že. Ko smo odhajali od doma, nam je ata rekel, cla pride za nami, pa gotovo ni j mogel, a nas je pa kar priga-I njal, da smo šli na trnjevo pot i v tujino. Mislil je menda, da bomo rešili vsaj lepe konje in kočijo, a partizani so nam vse uro-pali, da smo čisto ob vse in kot tarnih dijhštev, prosimo, molimo veliko, da bi ostale močne in stanovitne v Jezusu. Ne dajmo se zapeljati od nekaterih pre-vzetnežev, ki hočejo izruvati iz naših src vero, katero so nas učile naše dobre matere in me kot katoliške žene in matere jo hočemo obdržati, kot svoj najdražji zaklad. Hočemo, da bodo tudi naši otroci podedovali trdno vero v Jezusa, saj to je najdražji kar jim pač moremo dati. še bi imela veliko napisati, a vem, da primanjkuje prostora v našem edinem katoliškem listu Ameriški Domovini. Vsa čast in podpora uredniku, ki tako neustrašeno in odločno piše za pravico. Hvala tucli Rev. Slajetu za sem že omenila, ostalo nam je samo, kar smo imeli na sebi. Za kakšno obleko bi Te prosila, če je sploh mogoče poslati. Danes bom končala to .pismo, bomo pa drugič kaj več in bolj natančno popisala. Saj bi rada že danes še kaj napisala, pa ne morem, ker me čakajo za to pismo. Bodi pozdravljen Ti in Tvoja žena. Pozdravi tudi teto Johano. Z Bogom — Pavla Blaž. -o- Ameriški Rdeči križ nudi pomoč vojnim veteranom v bolnicah Bolni ali ranjeni vojak, ki bo morda moral ostati v bol- nišnici še tedne ali mesece, preden bo docela okreval in se vrnil v civilno življenje, se še vedno lahko obrne na Rdeči križ za pomoč in drugo, prav kot prej, ko se je boril na fronti. V bonišnicah širom dežele vzdržuje Rdeči križ danes isto službo kot jo je izvajal v bolnicah preko morja v času, ko so se še vršile bitke. Osobje Rdečega križa pomaga bolnim in ranjenim vojakom reševati osdbne in družinske probleme, dalje skrbi za razvedrilo in zabavo veteranov v bolnicah s tem da jim oskrbuje knjige, revije, razne igre, godbo, itd. Uslužbenci Rdečega križa tudi pišejo pisma za one veterane, ki vsled ran in poškodb ter pohabi j eno-sti v rokah ali drugače ne morajo sami pisati svojcem in prijateljem, a onim, ki so izgubili dar vida, čitajo iz listov in knjig. V slučajih odpustitve iz bolnice in iz vojaške službe obenem zaradi trajne pohabi jeno-sti, je Rdeči križ vedno pripravljen pomagati. V vseh takih slučajih obvestijp vojaške in mornariške bolnice Rdeči križ, ki potom svojih tozadevnih u-službencev informira odpuščenega veterana glede vladne podpore in drugih pravic iz vidika njegove poškodbe ali po-habljenosti. Ako tako želi mu tudi pomagajo napisati tozadevne prošnje in mu oskrbijo zveze z drugimi potrebnimi u-radi ali predstavniki bolnic, kjer se je prej zdravil. Na njegovo željo ga tudi priporočijo lokalni organizaciji Rdečega križ v kraju kamor se iz bolnice poda. Domača služba Rdečega križa-je pripravljena pomagati njemu in njegovi družini \ raznih problemih tikajočih se njegove podpore, odškodi ine in drugega. Ker se mnogi veterani še dolgo ne bodo mogli povrniti v civilno življenje se aktivnosti Rdečega križa v veteranskih bolnicah širijo. V sporazumu l Veteransko administracijo daje Rdeči križ na razpolago svoje plačane uslužbence, ki skr-be, da se spodbuja in koordinira v kolikor mogoče večji meri nudenje prostovoljne službe v veteranskih bolnicah. Sredi .januarja letos ' so uslužbenci Rdečega križa pomagali v 30 veteranskih bolnicah, kj,er so vodili in nadzirali delo prosto, voljnih delavcev in delavk iz o-koliških krajev. Vsi oni, ki se priglasijo za prostovoljno delo v veteranskih bolnicah, pomagajo veteranom in bolniškemu osolbju v najrazličnejših ozi-rih, celo v učenju preprostih ročnih del in rokodelstev. Poleg vse navedene pomoči, ki jo nudi Rdeči križ bolnim ki ranjenim veteranom v bolnicah, pa izvaja tudi dodatne aktivnosti, ki so neposredno v zvezi s tem delovanjem. Lansko leto je Rdeči križ potom prostovoljne dela mnogih svojih prijateljev širom dežele omogočil, da se je poslalo v bolnice tukaj in preko morja nič manj kot 680,-000,000 navitkov obvez. Prostovoljni delavci in delavke so tudi ukrojile milijon raznih o-blačil za bolnike tukaj in v raznih drugih deželah. Tudi civilni bolniki v bolnišnicah te dežele so deležni pomoči cd strani Rdečega križa. Lansko leto so prostovoljne bol-ničarske pomočnice, ki jih je izuril Rdeči križ, dale 14,736,-326 ur svojega časa na razpolago 2,596 civilnim bolnišnicam širom dežele. 1 Od 24,766,000 milj, ki so jih preteklo leto prevozila vozila Rdečega križa, jih je bilo mnogo, ki so služile v svrho prevoza pohabi j e-nihmalčkov in slepcev, b&disi v razne bolnice ali pa tudi na vesele izlete v naravo. Vse to je vključeno v programu ameriškega Rdečega križa, ki rad služi vsem, ki so v potrebi, v naši deželi ali pa drugod po svetu. Če verjamete al^ Okidoki, pa se P°PeIjj£ Žirovnico in potem n''j mogočno Slivnico na Boste videli, kako so men od coprnic vrtele, da Je 1 no, če nisem kar tam ' strepetal, kar se bo, se J katerim zelo škoda zdel0' J tem bi jim ne kalil v0 ./J lahko pobirali iz nje 111 svoji mili volji. Sam ko sem jo unesel. Torej nekega jutra 5 J od sestre Francke 11)11 J voljenje, da grem jI prijateljčke v Žirovnici sem pa čisto pozabil vPr J sem že tam za Prt^jJ se spomnil na to sP° J nost, pa nisem hotel M tega časa, ko bom Prir J mov, bodo pa oče že P° J mojo nerodno diplomaCl J odpustili iz samega neZljI veselja, da je Jap&MI tanček, zopet srečno o ^ J Ko sem jo tako ubi''M šili cesti proti svetov1'J Cerknici, sem pridno P" J menje ob cesti in sl ^ A polne žepe. šel sem 11 H liki ■ nevarnosti nasp^.J sem se dobro zaveda J njo pripravil, kot ^J dober vojskovodja $' Jj ali pa na obrambo, » I sovražna sila, s katel° bi. -A Vedel sem «am ,' M bo vse gladko iztek10'^ J bom plazil po cesti l> J vo žago. Najsi se b JI stisnil v hrib, v katelyJ sta vsekana, pa nisenlj.jpl bi ušel paznim oče1"J gunevetov. Bilo jih ,J J par, ki so bili ko^ J osovnik, pa so bil1 ...(in hudnika poredni. NJ ^ | slaba lastnost je Pa ^fl jem trdnem in ose" M čanju, da niso v 1 niševsklh f a n t ic ^ ra konca očesa, če s° . pji zagledali gori na ces ' J tekel ta ali oni, kd°r jJ straži in če je M ' jii sam, je moral teči- V^ji ko* sem se prvič s^i mi. Oče so me PoS .i 1 tOP* C ju v Cerknico P" ^ Menišiji takrat še ^ naprej prišli, dablS J dajali meso. Jedli stega, ki smo ga P^ j o; njaku. Ampak ka oče slabo počutili) so nekaj župce in P° Jtl pavca, kar jim je .ji to ljubo zdravje. * {« cer na zelo redko ca J} sih pa le. In m°ral s nico. Dospel sem go, ko zagledam, ga gori od žage P° 1 ^ijj fantiček. Edino, k8^

ki je vr- . svotico. V goz-)i!0 7 J0leS vsega druge- < CST' ki gaje še 1 i mi l V nova cesta> 0 ^ ril JI, .tak°J prvi dan S ? u ar pod 2°ro->sifv„ bll° nikjer, pač i Wani' ki bili po- ' na - gd Z6l° varčni, de- i izkupičke in za- •< ta čas v t6m bol-i' ker ni 1 '"e v V.Sej občini nobene J U ;relj° 80 obhajali iji po Popoldanski služ- < v c^^H zdaj v tej I )?0f>h so • m V koristnih 'ev' PočLJ'm tako mineva- ■ i ime]i Pri vsaki hi- i >tolkov!» doma' veči" 1 !,i "avad* 80 si ga 1 Samo °b večjih Nr se i naP°rnem delu. 1 Hlo ? tistie£a časa ni i V, .! bi bil Cm j an 1 iw,d?in°'Patudi ■ u,l0 U11 clohnec priženil ' % sremehkužne, malo < t Pa t 0 :Se jim zdele do- J 'ilj)la menda nobena po^tela iti tedaj tja ; Nila n Pesmi: "Ne bom ^ftogij visoke gore, ne : U o* ,lfl glav'ci vode." : Nmu KV^ trden in ISed na &kodo • ■ • |jo^,naj|^jših hiš je r%en grunt zem- I Sčrt' v hlevu dya" p, v \dru'go lepše od ts v^lnjaku štirje in : I^čred pra®ičev, 'poleg !% «aovac, ki je ime- 1° Co" ~Zdu' VSe t0 t/C?' Toda je fodlo?- trebalo je mi-Pi gosPodarstivo in K š ?jSim rokam. C nede]je p°- I-p rnovčeve hiše, t 0o n0Vec "Prav na 1% asi vlekel dim iz ri'j\je razveselil, ISSt*1 "Vendar vas IN ' ko sem že toiiko |%.dvbi vas videl. Sto-1 I' "išo, saj menda { I "Sii7j»ega opravila, H ^ dalje." sv&t, m sedla sva v lb4 W kvorjevo miz0-IkHi J6 snela °b mo- IS kfa°čllike m spra-ISlic Jf bila čitala iz t\ l> kamor jo je bili V^. videl še cel kup tudi vezane l> j6to0brezo- Pozdra-E| ^anc kakor bi bila IJ '<■ nir. a; dasi nisem še do tis takrat. §>! iti ,.Pollč jabolčnika, IfCl?kaj za pod branil, mlad je li-kaCU got°vo ne dela Ifoi' ^lii % 2ačel te dni iKrnese' starest, ta J,: ' v^sih sem bil i ' 6 Ue še hudega," pki ste še in 'li'% >. 13 2 marsikaterim 1 Srj" ftVi dele te besede, T* je rekel je: volja, go- I i^°vnice apelirajo na dobra srca n 0 je požar uničil poslopje deškega semenišča V štorih Uršulinske akademije, Villa Angela, if^i'1'' j,e filvd. Poslopje, v katerem je bila kapela, staff >Cl<^ice ter več šolskih sob, je popolnoma uni-fl^.^tn jJe graditi novega. iSi Vfie b°-Sl°Pj'U je prebivalo 68 redovnic in novinke, ki f s.. strehe. Zato je treba takoj zgraditi novo f Za kar je pa potreba denarja. Sestre uršulin- &tjs?,ria dobra srca, da bi pomagala po svojih mo-Pf^Y^k .Mnogo slovenskih deklet je že pohajalo in ki so priznane dobre vzgojiteljice, I ot Prav, da jim tudi Slovenci pomagamo v tej tvNak i Sel hotel kaj pomagati, lahko odda v uradu aH pa izroči v našem uradu proti potrdilu. °d° čč. sestre večno hvaležne. vanj, temveč bila jih je sama žalost. Nikoli se ni Bran kaj posebno zmenil zanje, danes pa jih je skribno motril pa opazil pri tem prasko na čelu, pri o-nem na ustih, na licu, pri tretjem krvave podplute na vratu. Krvi sicer ni bilo videti, saj se morajo otroci pred odhodom iz šole vedno lepo, umiti in očedi-ti. Bran jih je nagovoril, toda zbegani so se izmikali odgovorom, v strahu, da jim je strašni učitelj za petami, Edini Drejc je skočil k Branu pa se stisnil k njemu. Bran je pogledal bratca in opazil na čelu temne lise, okrog ust sledove krvi, oči posinjele, zbegane. Drugi so odšli naprej in medtem ko sta stopala zadaj, se jima je pridružila še Lenca. Tudi ona je skušala biti vedra, njena živahnost pa je bila tako čudno trudna. Bila je suhotno, a brhko dekletce. Branu ni hotela kazati nikoli neprijaznega obrazka, iker ga je imela tako rada. Vso pot je pravila, kako jih je danes učiteljica oštevala, ker ji ni nobena odgovorila po volji. Lasala jih je in zbadala z iglo, nje pa danes ni, je dostavila tiho. Zakaj nje ne, bi rad vedel Bran. In dekle se je končno vdalo, da je lasala tudi njo. Doma je Bran pritegnil Draj-ca za sabo v hlev in ga brez nadaljnjega pričel slačiti. Ko mu je snel srajco, je pa obstal: po vsem životu krvave podplute in rane. Bran je samo kimal pa vprašal fanta, zakaj ni nič povedal. Deček je zaih-tel pa polagoma vse priznal, tudi to, kar je bilo danes. Bran se je zdrznil. je bil kljulb svoji silovitosti le velik slabič. Prvo je učencem zapretil, da ne sme nihče raz-našati tega, kar se godi v učilnici, ven, ne domov, ne nikamor. Kdor bi kaj zinil, ga bo zadela posebno, stroga kazen. Ni bilo več ligurske redne vojske na Pogroju, ne Bombe, ne nikogar, ki bi suna Sukuma pozval na odgovor, in vendar se je bal javnosti, dasi jo je ustrehoval in ji bil stirahoten bič. Šolska okna in vrata so bila venomer zaprta. Bran se je pa tisti dan posebno pogosto oziral po šoli, prav ko da neprestano razmišlja o njej ali pa 0 sušičnem učitelju, ki tako izpodmolato gleda. In kako naj bi uganil Bran, da se prav cisti čas sun Sukum vnema za njegovega Drejca. Šlo je namreč za to, ker je bil Drejc izpljunil Sukumov vdihljaj, in naravno, da je bil Sukum užaljen, pa je dečka mlatil, dokler ni znova o,dprl ust in sprejel nov vdihljaj . Na Svetovitu je zvonilo poldne — in tedaj se je usulo iz Šole. Bran je počakal, da so se približale gruče, pa videl, kako so klavrno povešali šolarji gla- 1 ve. Nikakih vikov, ne poskako- No, sun Sukum je o,b takem odgovoru kar mirno pokazal jezik pa šolarju pomigal s kazalcem prav pred usta: naj tudi on pokaže jezik. In deček je s strahom iztegnil jezik, Sukum pa položil nanj dva prsta — in deček je poskočil, kajti od jezika mu je kanila kri. Zato se je naslednji učenec ustrašil govoriti po domače, pa je rajši molčal. Tedaj mu je pomagal Sukum. Lepo prijazno mu je odprl usta pa mu lepo prijanzo vdahnil svojo modrost . . . Deček je sicer osupnil, Sukum pa ni pu stil izpljuniti vdahnjene čednosti. Na ta način so se šolarji le marsikaj koristnega naučili. Bran je kosil dober streljaj od šole, a nikakor ni mogel točno dognati, kaj uganja sun Sukum v šoli. Tudi včeraj so trije ugibali o tem pod Svetovi-tom, vendar si niso bili povsem na jasnem; kajti sun Sukum CLEVELAND ORCHESTRA ERICK LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA Čet., 28. feb. 8:30 Sob. 12. mar. 8:30 YEHUDI MENUHIN, violina CE 7300 ZVIŠANJE CENE, ki so dvignile od 1939 življenske potreb-šč ine v clevelandski okolici za 30%, so tudi izdatno dvignile stroške za dobavo električne postrežbe. Vendar The Illuminating Company še nadalje daje elektriko za 'rabo v domovih po nizki predvojni ceni, določeni v 1940. Po teh cenah dobite več elektrike za svoj denar, več kot rabite elektrike za boljšo razsvetljavo in električne potrebščine. V zadnjih šestih letih, ko so se dvignile cene življenskim potrebščinam za 30%, se je znižala povprečna cena. edinici elektrike, ki jo dajemo za domove, za 15%—in še vedno se niža. Danes dobivajo naši hišni odjemalci povprečno 18% več elektrike >za denar, kakor je bil to slučaj pred šestimi leti. •Številka od U. S. delavskega urada za imenik cen, poprej indeks za cene življenju AMjL-KISkA DOMOVINA. FEBRUARY 38, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATIČIC MM) COST of 1 IWW<* \ I © iliffliililwwi ššmmSBSm^ w mšmmimmmL j ,J§§ mKmmmmffl t. kT i flliPp i • km \ t J irS ■ —-__ ALWAYS AT YOUR^SERVICEr « MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE ¥ ČETRTEK - SAM® EN DAN m THE MAY CO RAZPRODAJA KONCEM MESECA Z ZNIŽANIMI (0i r našemu oddelku z oblačili na tretjemu I Obleke, suknje, suits, športna oprava za po • 1 . . MM t ■ j , , i. • - znižanih cenah trt 'j) I Juniors, dekleta in zene T" I Dekliške suknje z kožuhnimi okraski Budget obleke 40 Sukenj, preje $58 . -.............$50 26 Sukenj, preje 49.95-$58 $40 135 oblek, preje 8 95 /I 10 Sukenj, preje 79.85488 $66 g5 oblek< za dckleta> žene, preje 8.95. J 13 Sukenj, preje $88-99 $77 , - ' ,:f 35 Sušeni, preje R99-S113 $87 110 oblek« za dekleta, preje 10.95 -- Jl| 24 Sukenj, preje $128-$139 $115 32 Maternity Jumpers, preje 14.95 7 Sukenj, % dolžine, preje $137 $66 TRETJE NADSTROPJE ONTA*10 I 20 Sukenj, -A ciol/.ine, preje $58 $50 8 Sukenj. "A dolžine, preje $68 $60 Športna oprava Ženske suknje z kožuhnimi okraski 8Q oblek preje g gg J 65 oblek, preje 10.95 do 12.95 8.8» j! 59 Sukenj, preje $48 .........- ...................- $40 g Sukenj# A1 pil je 38.50 .i 14 Sukenj, preje $58....... .............-..... $44 __ , ,. . _ oQ .1 29 Sukenj, preje $68 .........................-..... $56 95 Dezmh Piscev, beli, preje 7.39 _ J? 41 Sukenj, preje $58 ..... _____________ $50 10 Dežnih plaščev. Navy, preje '22.93 45 Sukenj, preje $68 .............................$60 45 Jopičev, vseh vrst, preje 8.37 do »}' 67 Sukenj, preje $78 ... $67 17 95 5.»5 1 Sukenj,' S MM*! 1 ........Z=% 12 ^ckets, Shetland, preje 19.95 *> J 7 Sukenj, preje $150 .....,........... $127 22 95 -................. 3> 1 80 Bluz, nekoliko zaprašene, preje jj- 3.95 do $5....................... 2.99 , Dekliške neokrašene suknje 100 Bluz. Volneno Jersey. Preje 6.50 A°icV $15 ... ................... 4.85 181 Sukenj, preje $39.95-$45 ......................$30 172 Sukenj, preje 49.95-58 $40 _ . 5 Sukenj, preje $78 $58 Junior športna oprava 14 Sukenj, preje $88 ................$68 39 Sukenj, preje $35-39 95 .........................$20 17 jumpers, preje 7.95-8.95 J 11 Sukenj, preje $39-$49 ...... $24 ln . ' ±. J 10 oblek, bluza-krilo seti, preje c d® fl 7.95 do 16.95 ............ ....................3.8' fl Ženske neokrašene suknje 60 bluz, preje $5 ..................!'1 15 Jackets. Pisani, Loafer, preje 16-25 j 115 Sukenj, preje 39.95-$45 .......................... $36 45 Sukenj, preje 49.95-$55 ...................$40 .. ... j v , . , . 64 Sukenj, preje 69.95-$75 ...................$57 Mesim in deželni oddelek 3 Sukenj, preje $45 ......... ...................... $20 ' jjfih 83 Oblek, preje 8.95-$15 ................ ci° ( Junior suknje » preje J"?*5 -..............4 ' ' 34 Oblek, preje 16.95-17.95 ..... . rj^1 „ , . , . • 21 Dežnih plaščev. Belo plastični. PrcjC 3 Suknje, po ena vsake vrste, preje $45 $20 26 z kožuhovino okrašene, preje $58-71.50 $36 PRITLIČJE ONTARIO 11 z kožuhovino okrašene, preje $118 .........$77 156 neokrašene, preje 39.95-49.95 ............$30 49 neokrašene, preje 49.95-$58 ----------------$40 Kožuhi 6 neokrašene, preje $35 ................................$20 . 15 neokrašene, preje $39.95-$45 ...... $24 . _ .. _ . . _ ± = , » „rPie F 29 z usnjeno podlogo, preje 49.95 ____________ $38 5 Sable-Squirrel Scarfs, 5-kozne, pr« j $15 vsaka koža, sedaj vsaka ____________" 'p 1 Stencilled Kidskin suknja. Preje $10 ' J Dekliške obleke 3 Sable-Muskrat suknje. Preje $225 . i 1 Natural Ombre Muskrat suknja. 'P^ ^ 29 Demi-Miss volnene, preje 22.95 ................17.85 $225 ...............................................l\f 8 oblek, preje 7.95-$15 .....................................$5 1 GraY Kidskin suknja. Preje $198 »i 20 oblek. 2 komada, preje 10.95 .................- 7.85 1 Natural Red Fox. Preje $198 "" > 13 volnenih oblek, preje $15 ........................11.85 3 Dyed Blue Foxes. Preje $198 .. ,,00J 2? ........~""4 «5« 2 Sou,h Gray tembs. Preje J1 jI 1 Crepe obleka, preje 59.93 —---------------.$28 „ . . . , . o« 2 crepe obleki, preje $98..............................$58 9 Moulon Lamb 5ukenl' pre3e «139 2 Costume suits, preje $98-$115.....................$58 , ^ 6 Ted Stein suknje, preje 79.50 ........__________.--.$58 Vsi kožuhi so podvrženi 20% J i "Kako? V usta ti je 'plju-, nil?" "Ja." "Pa si izpljunil?" "V prvo sem, v druigo pa nisem smel . . ." "Jezus!" se je prijel Bran za glavo. Kar zacepetal je pa planil iz hleva v hišo. Tu je pograbil Lenco in jo potisnil v kamro. — "Sleci se!" ji je rekel — in medtem ko je dekletce odkrivalo svoj životek, je Bran poklical noter še mater. In mati in sin sta videla na Lenčinem telesu temne podplute. "Kdo te je?" je vprašal Bran. Dekletce je med jokom vse priznalo, Mnogokdaj plane v učilnico on — in vse -deklice Se zgrozijo, kajti v roki ima šibo in strašno divje gleda. On pa naglo odfoira in jih nažene v posebno sobo kakih osem ali deset. Tam se morajo sleči, potem pa skakati okrog njega, medtem ko on švrka s šibo po go|ih telesih, jih ščiplje in boža pa neznansko čudno vrešči in sope. Učenk je strah, izmikajo se, jokajo in begajo, dokler se on onemogel ne umakne. Potem pride njegova žena, sila resno se drži pa spravi deklice zopet v svojo učilnico. Mati in sin sta se spogledala. Kaj storita? "Doma bo ostala!" veli Buri inka. "Oba ostaneta doma!" veli Bran. "Vsi naj ostanejo doma, noben ne sme več tja noter!" povzdigne mati. Bran jo pogleda in uzre \ nji zopet t.i«to silno mater strašno kakor grom neba, a do- bro liki sam božji kruh. Da, t nihče ne sme več prestopiti ti- < ste zloceste hiše! To je beseda! ] Toda ko o tem dalje razmiš- i 1 ja, se mu vse sproti razblini. ] Kako vso vas, vse Pogorje pri- i praviti do tega? Mar ne bo i stvar izdana še preden bo pri- < dobljene zanjo pol vasi? Saj 1 so postali ljudje tako čudno i molčeči in trdi, zaupaš jim lah- ' ko ko grobu; a mnogi so se ču- : dno sprevrgli, postali so mehki ' in mahedravi, vse izvohajo in ' izblebetajo. Ko so bili po večerji odmo- < lili, je šel Bran bezat še to in ; ono okrog hlevov pa zapirat vrata. Pokukal je na skedenj, ped kozolec, ipogledal na vrt in okrog hiše. In ko se je do-ciobra stemnilo, se je spel na .švi.rii. Tu je bilo vedno nekaj sena nametanega po podu. Bran je odbrskal seno, nekoliko pridvignil desko, a hkrati izvlekel izpod nje — puško. Da, pravo vojaško puško, polno na-|bito. Previdno jo je dvignil | Bran, obrisal z nje seneni drob , pa legel. Ko je vas dodobra u-jtihnila, je stisnil puškino cev • pod kamižolo pa se tiho splazil dol. Za kozolcem je preskočil plot, za Šjmnovim fvrtom se j spustil dol mimo bajt pa šel dalje za višinjskimi oizarami,ji odkoder je zdrsnil navpik k, i Pečinki. Prebredel jo je kar v ] škornjih. Ko je stopal proti ] Pustim leham, je pokukal me-'i sec izza Svetovita — in Bran's se je počasi in previdno bližal 1 šoli. iSun Sukum je zahajal|< vsak večer med šajmule pa se'] navadno pozno vračal. Mnogi večer je bil pri simbi, z njim m se posvetoval in popival pozno j; v noč; saj je imel pri simbi ve-j, lik vpliv, da, govorili so celo,1 da je njegova desna roka. Ni j, čuda, da so se ga tako neznansko bali. Največkrat je pa va-l soval na Jasinju, kajti onclot-nemu krdelu je bil zapoved-nik. In tu je svojim (zvestim j razkrival razne načrte, z njimi koval 'blaginjo Pogorju in z njimi se radoval. O tem je vedelo vse Pogorje. Sicer pa on ni tega pred nikomer skrival, kajti bil je izredno ponosen na svoje krdelo. Bili so v njem najdrzovitejši leopardi, kakor jih je nazival, neustrašni, silo-. viti. In ko so ga spremljali ponoči domov, se je čutil med nji-! mi popolnoma varnega. In kc*! so se pred šolo z velikim hru-| pom poslavljali, je on vsakega! posebej poljubil. Bran je čakal v seči. Bila je; nirna noč, in tudi vaS' :udno tihotne, kak°r } Res, nenavadno n""?®, Pogorju. Bran je bl1 ^ In gotovo bi ga čil? spanec, da mu ni vrta . vi strašna in silna ;e ne vdala vsem r° kam Pogorja . • • Zjutraj za rana se ( odpravil 'kosit. Bil je kakor deževen tlan-je vstala. Dvakrat Ij usta, da bi sina nekaJ^ a jih je zopet zaprl3- , besede je odšel sin K pa spotoma mislil 118 mu uspelo. Slo je « J tru, ni dosti manj^ ni zalotil prvi njal na svisli. ni bilo. Predsinoci^, velik ples, ki je tra, in tako sc J mirovali, kajti kdo ^ noč rogovilil? ni pomislil. In ko s ^ ca in Drejc v šolo g ^ sla koruznih žga"ceV ,j ga je kar zaskelelo da morata zopet v 1,1 .jj bolan je gledal za j sta ipa šla plaha, j roti, ki nirnta opore- (Dalje pribo^. -—