Japonci so hoteli vojno že leta 1941, ! tako trdi bivši državni tajnik Cordell Hull
čno tolmačena s tem, da so jo japonski propagandist! razvpili kot "ultimat."
Za njim je pričal bivši poslanik na Japonskem, Joseph Grew, ki je zanikal, da bi kdaj rekel, da je nota državnega tajnika Hulla užgala vojno z Japonsko. Rekel pa je, da so se Japonci v istem času, ko je Mr. Hull poslal Japoncem noto o mirovnih pogojih ali predlogih, že odločili za vojno.
Mr. Hull je dalje izpovedal, da so Japonci 20. novembra predložili ameriški vladi zahteve, ki bi se jih lahko
smatralo za ultimat. In vendar ameriška vlada njih zahtev ni kratkomalo zavrnila, ampak je hotela zagrabiti za Vsako slamico, da se odvrne vojna ter s tem da naši armadi in mornarici čas zft priprave. Izjavil je tudi, da se je s predsednikom Rooseveltom razgovarjal glede naše bojne mornarice in da je op, Hull, bil mnenja, da naj ostane naša bojna mornarica v Havajskih vodah. Rekel je tudi, da predsednik Roosevelt ni hotel kongresa opozoriti na pretečo nevarnost na Pacifiku, ker bi s tem
j V zvezi s kampanjo za prodajo bondov zmage bo velika prireditev v S. N. D.
Zdaj je v teku kampanja za 8. vojno posojilo, ali kakor pravimo: posojilo zmage. Slovenci na St. Clair Ave. so priključeni 4. diviziji, ki bo priredila zanimivo prireditev 5. decembra ob
#7:15 zvečer v SND na St. Clair Ave. Glavna atrakcija na tej prireditvi bo oddaja nagrad (12 nagrad) in sicer za $1,000 bondov zmage.
Prva nagrada bo bond za $100, štiri po $50, ostale pa po $25. Nagrade bodo dobili oni, ki bodo prodali največ obveznic v tej kampanji. Vsak dobi samo po eno nagrado in za nagrado bo šteta samo prodaja "E" obveznic.
Kdor bi se rad udeležil tekme za nagrado, naj gre v enega izmed naslednih denarnih zavodov, kjer mu bodo dali vse potrebne listine: North American Bank, 6131 St. Clair Ave., St. Clair Savings & Loan, 6233 St. Clair Ave., Cleveland Trust, Addison & Superior, Cleveland Trust, St. Clair in 55. St., Cleveland Trust, 4008 St. Clair Ave. Lithuanian Savings & Loan Co.,. «712 Superior Ave.
Tekma bo zaključena opoldne na 5. decembra. Do takrat mora prinesti vsak tekmovalec svoj duplikat o prodaji obvezpic na North American banko, 6131 St. Clair Ave. Banka bo potem sestavila listo tekmovalcev in zvečer isti dan bodo razdeljene nagrade v SND.
Kdor bi rad posegel v to tekmo, naj se odloči takoj. Tisti pa, ki nameravajo kupiti kako obveznico pri 8. vladnem posojilu, naj jo kupijo od tekmovalcev in tekmovalk, ki žrtvujejo svoj čas, da pomagajo Stricu Samu do potrebnega denarja. Kdor le more pogrešiti kak dolar, naj kupi vladno obveznico. Posojilo vadi je naj. bolj varno, pa nosi zraven še lepe obresti.
NOVI GROBOVI
Frank B$ck
Včeraj zjutraj ;ob 3:35 je umrl Frank Beck; po domače Rušovar, star 68 let. Stanoval je na 15105 Hale Ave. Doma je bil iz vasi Praproče pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tukaj zapušča pet sinov: Franka, Rudol-pha,- Augusta, Joijepha in Alberta, tri hčere: Julia poroč. Potokar, Victoria poroč. Gom-bač in Mary poroč. Kadunc in brata Antona, v stari domovini pa brata in eno sestro. Soproga Mary mu je umrla leta 1935.
Pokojni je bil-član društva sv. Vid'a št. 25 KS*U, društva Kras št. 8 SDZ, podružnice št. 14 SMZ, unije koti ar j ev 416 ter delničar Slovenske zadružne zveze. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje.
Jo/in Oblak
Sinoči je umrl v St. Alexis bolnišnici John Oblak, stanujoč na 424 E. 158. St. Pogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri.
Marvarjev pogreb
Pogreb za pokojnim John Marvarjem bo v četirtek zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal varijo.
Darovi za begunce
V našem uradu smo prejeli sledeče darove za slovenske begunce:'Marija Matko iz Thompson, O. je poslala $10.00, Mr. in Mrs. Troha iz 19707 Arrowhead Ave. sta darovaja tudi $10.00. Iskrena hvala vsem skupaj za velikodušen dar v odpomoč, našim revežem, ki so v tujini brez vsakih sredstev.
NOVICE IZ WILLARDA
Poročila sta se Frank Mako-vec in gdč. Mary Seliškar. Potočne obrede s sv. mašo je opravil g. župnik Raphael. Obilo sreče v novem stanu!
Mrs. Math Derganc, ki je bila dlje časa v bolnišnici, je zdaj | doma in zdravje se ji obrača na boljše. Tudi Mrs. F. Champa, ki je bila operirana na želodcu, je veliko boljša in je upati, da v kratkem ppoolnoma okreva. -o---—
Ford bo ustavil obrat v River Rouge
Detroit. — Ford Motor Co. naznanja, da bo ustavila ves obrat v tovarni River Rouge in v drugih tovarnah, ker primanjkuje delov za avtomobile in tru-ke vsled stavke pri General Motors.
Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama
Iz evropskih bojišč se je vrnil na 60 dnevni dopust Captain Benedict J. Dascher (Zdešar), sin Benedikta in Mary Zdešar, 3 7207 Parkgrove Ave. Služi že 3' leta in pol pri 6. inženirski brigadi ter je bil po Angliji, Franciji, Belgiji in v južni Nemčiji. Za svoje izredne čine v vojni je prejel bromasto zvezdnato svetinjo in predsednikovo pohvalo.
M M M
F/O Anthony L. Znidarsic, sin Mr. in Mrs. Anton Znidar-šič iz 5814 Bonna Ave. je dospel h Chatham Field, Georgia, kjer je dobil časten odpust iz armade. V službi je bil okrog 3 leta
t:
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN "	^^ m.m. A m
IN LANGUAGE ONLY AW/HT-H^A^f »»✓-v* itr*	SLOVENIAN MORNING
__AMERICAN HOME
___________ CLEVELAND 3 p.. TUESDAY MORNING, NOVEMBER 27, 1045	~ LETO XLVIII-VOL. XL /III
.................•—i.....•■■•--------------------------.................S_Li!___LL'JJ '... ............................-m—' i r ...................m. i	_____
gospodarskega stališča
■f1 Preiskovalni laborat(
■	?'naše] baterijo, ki lahk Kjna.ihujš0 tropično vroč:
■	70 stopinj pod niči Ej 0 Jo bo kdo začel iv i za Publiko, se še ne ve,
■	* * :J:
lbl Predsednik rad videl mL nSres posegel' med delo K lnvstavkarje ter napra K c številnim stavkam, p; K. ^Renje najbrže prisi I h'so, da stopi v akcijo
K * * *
I uradnik je rekel Hjl 1Jate]jem, da ,bo same n°v avto pred letom K.0^ se dobro pozna z |L' prodaja avtomobile. ■T1'če bo treba kaj "pri-
I * * *
lfn-S'aviu vzrok nemirov L Perziji. V provinci
iC'kjer se -ie dvi£nii
L1 Vladi in zahteva sa-|l'.So ogromni zakladi |(|jl^So na vrtani. Rusiji L!in bi rada, da bi po-E najprej samostoj-I 1 Pa postala ena sov-LePttblik. Anglija in I ^ So proti temu, toda Ij.^ijsko lastnino niti L J "ajbrže tudi Angli-I- tU!1ila z orožjem, jo I eot.oy0 pohrustala Ru-,.
L, * * *
L, Pravijo, da stavka L 'h delavcev (CIO) I/31 Motors ni toliko I3že 30% zvišanja v Rje l)jačah, kot je bil po-f^'n Pokaže svojo moč [. 6£a; delavca. Gene-I'^ie boji, da bi dru-ii|e lepo izdelovale
|'jv0|eria avtna industrija I J Materiala na raz-
K * *
rt, .(iCo. ima po-pte n°Vil1 Prevoznih le-l^1-11 Air Lines. Naro-10 milijonov do-lr^ko letalo bo lahko IJ'kov in letelo z br-
J na uro. *
liiij, e kma,lu ne bodo ■'M«!Z.a Plotovi no, iz ka-ioft uJe zamaške na Špa-I .žalsko in Severno" |(l^;'užnih in južnoza-fv^Vah je naša vlada Itjjj, bilijonov teh dre-|\ !jg0Jili iz želoda te-Pd, eti -ie pa treba, r%rev° najboljšo skor-
ICtarost 60 let Ta_
I«, eč za 250 funtov Pi, torej še nekaj IV ■ nekega dne bodo Plte 111616 to robo doma.
|H»yVe^aVe' Če ven10' da
P Ifin P°rabile pred voj-%°'°00 ton plutovine.
I ;<. * *
I ^°t0Va stvar, da kon-P^Prejel postave, da fCn°vim hišam. To
iN wikom pogum za I cen. Poroča Pa se>
gradbenemu ma-dvignila, pa ne ve-
l'b0% * *
Ijlidj Vzrok pomanjkanju! rji, vlo> ker ne bo dovolj j ,°z na razpolago za: L;0 cUstilerij.
ijv;0—
P , Ie *?GNANCI SO SI i ŽIVI.JE- I I 1/vGAJMO JIM!
Najnovejša poročila trdijo, da so zmagali v Avstriji katoličani
Dunaj, 26. nov. — Dočim so včerajšnja poročila javljala, cla so pri volitvah v Avstriji, ki so se vršile v nedeljo, naprej socialisti, pa javljajo poznejša poro. čila, da! je naprej katolišika stranka. Manjka poročil še iz 16 volivnih okrajev.
Glasom teh poročil ima katoliška stranka 76 mandatov, socialisti 70 in komunisti 3.
Med onimi, ki so bili zopet izvoljeni, je socialistični vodja Kari Renner, načelnik sedanje začasne vlade ter Franz Henner, komunist, sedaj minister notranjih zadev.
Vse te tri stranke so se pa še pred volitvami domenile, da bodo sestavile vlado iz vseh treh
Piketne straže so bile postavljene okrog 600 prodajalen Ward Co.
Chicago. — Unija CIO je poklicala na stavko 75,000 uslužbencev pri Montgomery Ward' Co., ki ima v 24 državah do 600 prodajalen. Pri vseh prodajalnah so bile včeraj postavljene piketne straže.
Samuel Wolchok. predsednik' unije je povedal, da bo unija'; •stavkala en teden, potem bodo i šli stavkarji nazaj na delo, nato | bodo pa zopet stavkali en teden.! I To bo unija ponavljala toliko ča.j ! t-a, da bo dosegla zahteve od; j korporacije za višjo plačo in ra-' zne druge ugodnosti.
strank, ne glede na to, kako bodo volitve izpadle.
Z dežele se poroča, da so se ljudje v velikem številu udeležili volitev. V nekaterih okrajih je šlo na volišče do 90% vseh upravičenih volivcev.
-o-
Zed. države apelirajo na zaveznike, da vsi odidejo iz Perzije
Washington. — Ameriška vlada je stavila Angliji in Rusiji predlog, da oborožene sile vseh teh treh držav odidejo iz Perzije do 1. januarja. Ta predlog je izročil ruski vladi poslanik Harri-man v Moskvi. Istočasno je pa -izjavila ameriška vlada, da bo odpoklicala svoje čete iz Perzije do 1. januarja, pa če se Anglija in Rusija s tem strinjata ali ne.
Državni oddelek tudi poroča, da je bil sličen predlog kot Rusiji, izročen v roke angleški vladi.
Istočasno se pa poroča, da je perzijska vlada poslala v Moskvo že več protestov in sicer radi tega, ker ruske čete še niso odšle iz glavnega mesta Teherana in da so ruski častniki preoblečeni v civilno obleko ter kot taki izvajajo razne aktivnosti.
Pritožila se je tudi v Moskvd, ker so ruske čete ustavile vladno vojaštvo, poslano v nemirne severne kraje, dočim Rusi dovolijo rebelom svobodno kretanje.
Naciji so podžgali Japonce na vojno in zahtevali boj z Rusi
igral naravnost v roke japonskim vojnim lordom, ki so iskali vzroke za napad. Saj so Japonci smatrali za nekako' napoved vojne celo to, ker so Zed. dr-1 žave eno leto prej sprejele postavo za' obvezno vojaško službo.
"Japonci so hoteli vojno, kakor so bili domenjeni s Hitlerjem in Mussoli-nijem in od vojne bi jih bilo odvrnilo; samo to, če bi se jim bili vdali na celi,1 črti in jim dali vse, kar je zahtevala1 Japonska, Nemčija in Italija," je izja-' vil Mr. Hull.
Nuernberg, Nemčija. — Ameriški tožilci, ki prednašajo doka-! ze o krivdi nemških nacijev, ki sede pred sodnim tribunalom zaveznikom, iz raznih listin dokazujejo, da je imel Hitler načrt, da se umori nemškega poslanika v Pragi, da bi tako dobil povod za vpad v češko. Dalje je iz listin razvidno, da so naciji podžgali Japonce k napadu na Pearl Harbor in da je nemški general Thomas zahteval napad na Rusijo, da se tako dobi živež za nemško armado.
Iz stenog-rafski'h zapisnikov je očitno, da je bil Hitlerjev na- -črt vpasti najprej na češko, po- ' tem zaseči Poljsko, nato Belgi- i jo, Holandsko in Dansko, zatem pa napasti Rusijo.
Ameriški tožilec je čital iz listin, da je bil napravljen na- i črt za invazijo v češko 21. apri- ] la 1938, ravno en mesec potem, 1 ko je pobasal v malho Avstrijo, " to je takrat, • ko je hitel Hitler -zatrjevati svetu, da Nemčija ni- 1 ma namena razširiti oblasti na * sosedne dežele.	'
Branitelj finančnika Hjal- f mara Schachta, ki sedi tudi med 1 obtoženimi, je rekel, da bo prinesel dokaze, da je bil Schacht i soudeležen pri bombnem napadu (
-	na Hitlerja 20. julija 1944 in da
-	je hotel že leta 1938 vreči Hit- ■ i lerja s prestola.
Kar je značilno pri tej obra- j;
-	vnavi proti nemškim vojnim J , zločincem je to, da jih tako zelo 1 i "zapušča" spomin. Rudolf Hess, i 1 eden prvih nacijev, se ne spomi-
-	nja nobene stvari. Julius Strei- ] ■ cher je hlinil blaznost, toda 7 I zdravniki so po preiskavi clogna. 5 : li, da je čisto normalen. Zdaj jej * • prišel pa še bivši zunanji mini-j'
ster Ribbentrop z izjavo, da ga1' vedno bolj zapušča spomin.
--o--1
Švedinje jih ne puste [ izročiti v roke Rusom j
Stokholm,- — Švedsko žen- £ stvo je s protesti obsulo šved-
1 /
sko vlado, ki je odločila, da se izroči 167 Litvincev, Latvijcev i in Estoncev, ki so se borili v c vojni proti Rusom na strani ^ Nemcev, v roke ruskim obla- C stem. Ako jih bodo peljali pro- 1 ti pristanišču, da jih nalože na ladjo, bodo pred truki metale -J* smrekove vejice, kot to delajo pred mrtvaškimi sprevodi. 0 Ujetniki so zagrozili, da bodo v raje izvršili samomor, kot pa da bi prišli Rusom v roke.
ŠOLSKI BUS JE STRMOGLAVIL V VODO, 16 OTROK JE UTONILO
Wenatchee, Washington. — Na deležni cesti blizu mesta Chelan, je skočil šolski bus, v katerem se je vozilo nad 40 šolarjev, s ceste in 50 čevljev globoko v jezero Chelan. Prvo poročilo je javljalo, da je utonilo vseh 40 otrok, poznejša poročila
pa trdijo, da jih je utonilo 15 ali 16, ostali so se pa rešili.
Iz Seattla so poklicali potapljače, ki bodo preiskali bus v vodi za trujpli otrok.
Nesreča se je pripetila ob času snežnega viharja, ko je bila ce-J •)ta pokrita z gladjrim ledom.
i Razne drobne novice iz
1! Clevelanda in te
okolice
lože je v Sheboyganu —
j Naš zastopnik Jože Grd i na ": pošilja pozdrave iz Sheboygana, 11 Wisconsin. Poslal sem je vče-, raj tudi 8 novih naročnikov. ', Rojaki mu gredo prijazno na ro-i ko- t" se bo vrnil nazaj v j Cleveland, a spotoma se bo usta-. vil v Chicagu. Pozdravi iz Floride— i. Frank M- Jakšič,.žena Ančka Iln sv«k Matt Grdi na pozdravlja I jo iz Miami Beach, Florida, kamor so se šli sončit za nekaj France pravi, da tam ne bo ostal. En Čevelj parcele za hišo stane namreč $1,400, a hiša ne srpe biti postavljena za mani kot $50,000.
Po pisma naj pridejo—
Od svojcev iz domovine imajo pisma pri nas sledeči: Sešek | Franc, Philip žele, Johan Laz-nik, Frank Platna r, Evlalila Rednak, Anthony Skrabec, Raymond Skully,. Stanko Dolenc. ' Lepa bo ična darila—
Mandelnova trgovina z obuvalom na 6107 St. Clair Ave. naznanja, da ima zdaj veliko izbiro raznega obuvala, zlasti pa hišnih copat za vse člane družine, ki so idealno božično darilo. Father Baznih piše—
Vojaški kurat (stotnik) Rev. Louis Baznik pozdravlja vse svoje sorodnike in prijatelje v Clevelandu. Zdaj Se nahaja v Kanalu ob bistri Soči, kjer se med ondotnimi Slovenci prav dobro počuti.
Dr. Oman ordinira—
Slovenski zdravnik dr. Michael Oman je zdaj delno zopet v svojem uradu na 6411 St. Clair Ave.
Vest iz domovine—
Mr. Kadunc, 307 E. 156. St., )"e prejel pismo od sestre iz Žužemberka. Sestra med drugim omenja, da Jeršetova mama sprašujejo, če kdo kaj ve tu-taj za Tomažičeve otroke.
ORLANDO BO MORDA IZBRAN ZA PREMIERJA
Rim--Vittorio Emanuel Or-
ando, 85 let star italijanski državnik, znan kot eden izmed 'četvorice velikih" v prvi sve-;ovni vojni, bo morda dobil na-ogo, da sestavi novo vlado.
Kot, se poroča, bi bile ž njim :adovoljne vse stranke. Vprašanje je samo še, če se ne bodo ipirali komunisti.
NAJNOVEJŠEVESTI
DETROIT. — General Motors je sinoči zavrnila sugestijo av-tne unije CIO, da bi začeli zopet pogajanja glede izboljšanja mezd in plač. Korpora-cija je uniji odgovorila, da pogajanja nimajo nobenega pomena, dokler unija ne odneha nekoliko od svojih zahtev. Dalje korporacija dolži unijo, da je poklicala na stavko svojih 225,000 članov v času, ko so bila pogajanja še v teku in ko korporacija še ni odgovorila, če sprejme zahteve unije ali ne. Dokler je v teku stavka, se General Motors ne bo pogajala z unijo, je odgovor korporacije zdaj. JERUZALEM. — Angleške čete so se umaknile iz židovskih naselbin severno od Tel Aviv. V spopadih je bilo ubitih 7 oseb in 75 ranjenih.
[ in sicer je bil inštruktor za le-i talstvo v Floridi.
. m M um
Štiri dni dopusta je imel C. M.
; M. Charlie Perushek, Willard, [ Wisconsin. Parnik, na katerem služi, je bil dvakrat torpediran ' od Japoncev. Charlie je prav zauber mornar in v službi Stri-, ca Sama ostane še eno leto.
m fNt m«
Pfc. Martin A. Stergar, sin Mr. in Mrs. Martin Stergar iz 3764 E. 77. St. je doma s čast-, nim odpustom od armade. Slu-,
-	žil je na Pacifiku na otoku Ti-' 1 nian, bil je na Burmi in v Indiji.1
-	Vsega skupaj je služil skoro 3
-	leta, od teh dve leti onstran mor-i ja.
vvasnmgton, zb. nov. — Eivši državni tajnik Cordell Hull je danes zopet pričal pred kongresnim preiskovalnim odsekom, ki išče vzroke napada na Pearl Harbor. Izjavil je, da so bili Japonci v novembru 1941 odločeni za vojno in nič na svetu bi jih ne moglo usta-j viti. Vsled tega so tudi zavrnili ameri-; ško pomirjevalno noto, katere bi sicer .noben mir ljubeči narod ne zavrnil.
Mr. Hull je tudi izjavil, da je bila njegova nota Japoncem z dne 26. novembra od njihove strani nalašč napa-
s
"" AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 27, 1945
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto 96.60. Za Cleveland. Do poitt. celo leto 97.60. Za Ameriko in Kanado, pol let« 93.50 Za Cleveland, po polti, pol leta 94.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leto 92.00. Za Cleveland, po pottl četrt leto 92.26. Za Cleveland in Kuclld. po raznaialcih: Celo leto 96.60. pol leto 91.60.
Četrt leto 92 00 Foauaesna itevilka I eente
SUBSCRIPTION RA.TBS: United States and Canada. KM per ftax. Cleveland, by mail, 97J9 Per rear.
C.	S. and Canada. MM for C month«. Cleveland, by null. 94.00 for fl month«.
D.	S. and Canada, 92.0« for 9 month«. Cleveland, by mall, 93M for S month«.
Cleveland and Kuclld by Carrier. M JO per year; 98.60 for 9 month«. 92.00 for I month«. Sin«le cop!*« 9 centa.	!
Entered as second-cleat matter January 9th. 190*. at the Poet Office at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 276 Tues., Nov. 27, 1945
Zakaj smo proti partizanom?
Partizanstvo je za enkrat zmagalo v stari domovini. Zmagalo je v najbolj krvavi domači vojni, kar jih je naš slovenski narod kdaj doživel: Zmagalo je s pomočjo velikih zaveznikov. Ne vemo, koliko časa se bo komunizem,veselil te zmage. Dandanes živimo silno hitro. Mi vemo, da ne bomo s svojim pisanjem spremenili usode slovenskega naroda, ker ameriški Slovenci v tej veliki igri dveh nasprotnih si svetov ne igramo kake odločilne vloge. Vse to pa nas ne straši in nam ne jemlje poguma, da ne bi služili resnici in pobijali laži. In komunizem, ki se je skrival za partizan-stvom je zmota in njegova kričeča propaganda s proslavljanjem partizanstva je laž. To laž razkrinkavamo v našem listu in ameriške Slovence hočemo obvarovati pred usodnimi zmotami komunizma. Pri tem se zavedamo tiste besede pisatelja Sheena, da treba sovražiti zmoto komunizma in ljubiti posamezne komuniste. Zato nam ni čisto nič težko priznati, da so tudi med partizani v starem kraju bili ljudje, ki so bili na splošno dobri. Kot smo že večkrat pisali znova poudarjamo, da je bilo med partizani precej zapeljancev, ki so šli za partizanstvom prepričani, da je to res boj za osvoboditev Slovenije in niso videli komunističnega ozadja. Iz poročil, ki prihajajo iz stare domovine, se vidi, da so bili zelo mnogi tudi prisiljeni, da se bore na strani partizanov. Bojimo se le, da je marsikdo šel dober v partizane, pa iz te družbe ni več prišel dober. Poročila nam tudi jasno govore, da so mnogi, ki so podpirali partizane, šele sedaj, ko se je komunizem pokazal v vsej svoji goloti, spoznali, da so delali nekaj nespametnega.
Radi tedaj priznamo, da niso bili partizani hudobneži ali zločinci. Tudi niso vsi pregledali komunistične igre. Toda partizanstvo samo na sebi je bilo zlo, ki je prizadejalo in prizadeva slovenskemu narodu strašne moralne rane in materielne izgube.
Danes ni več nikogar, ki ne bi vedel, da je bilo vodstvo partizanstva trdno v komunističnih rokah. Sedaj, ko je partizanstvo zmagalo, izvaja komunizem svoj totalitarni nauk. Vse, kar ne misli tako kot vodilne glave, mora izginiti. O svobodi ni ne duha ne sluha in sovraštvo je dnevno povelje. Če je kdo še kje dvomil o tem, so mu škofje povedali, da je v Jugoslaviji preganjanje Cerkve, odkar je prišlo partizanstvo na vrh. Žato mi odklanjamo partizanstvo v starem kraju že radi komunizma.
Odklanjamo ga dalje radi strašnega gorja, ki ga je s svojo taktiko prinesel nad naš narod. Ali je komu koristilo, da so partizani izzivali strahotna maščevanja okupatorjev? Komu je koristilo, če so ubili enega Laha, pa so ti potem po-žigali vasi in pobijali nedolžne kmete ali pa jih odvajali v taborišča? Da, koristilo je, toda samo komunizmu. Iz razdraženih in obupanih ljudi so dobivali komunisti nove pristaše. Ne bo se zlepa pozabilo, kako so partizani klali svoje nasprotnike. Morili in mučili, pobijali cele družine do zad-njegav otroka. Teh grozodejstev je ogromno in se jih ne da zabrisati. Tudi to je bilo v računu voditeljev partizanstva. S terorizmom so hoteli izsiliti slepo pokorščino. Neštetokrat so pokazali, da jim ni glavno boj proti tujcu okupatorju, ampak da jim je poglavitni namen streti domače nasprot-. nike komunizma. Za zmago komunistične ideje so bili pripravljeni uničiti tudi ves narod.
Obsojamo vsak umor. Ni je sile, ki bi upravičila uboj človeka razen v samoobrambi. Pri partizanih pa slišimo naravnost ukaze za umore. Kardelj, sedanji podpredsednik Titove vlade, je sam lastnoročno pisal in ukazoval: "Pobij-te vse duhovne, inteligente in kmete." Kidrič, predsednik vlade v Ljubljani, je sam zaznamenoval v spisku komunističnih nasprotnikov, kdaj so koga spravili s sveta. Sodišča partizanov, ki so na primer obsojala v Kočevju one, ki niso hoteli marširati z njimi, so bila sodišča sestavljena iz morilcev. Nihče pod božjim soncem jim ni dal pravice, da sodijo svoje nasprotnike. Taki sodniki so v resnici razbojniki, četudi danes sede na odličnih mestih. Pa sta sedela na odličnih mestih tudi morilca — Hitler in Mussolini. Poročali smo že, kako so brez čuta odgovornosti partizani pognali v zrak vlak pili Košani, kjer je izgubilo življenje skoro sto naših slovenskih ljudi, ne da bi imel sovražnik od tega kako škodo. Pred nami je poročilo, kako so partizani 13. aovem-bra 1944 vrgli v zrak vlak pri Sapjanah. Ubitih je bilo 12 oseb in 32 težko ranjenih. Vsi domačini! Noben nemški ali italijanski vojak ni pri tem trpel. To so morilci proglašali kot boj za svobodo.
Odklanjamo partizanstvo in njegova zločinska postopanja, ker ni dvojne morale. Zločin ostane zločin, naj ga stori kdor hoče. In kdor proslavlja zločine je sam sokriv tujega greha. Ne dajmo se varati! Božje zapovedi so veljavne za vse čase. In za partizana veljajo kot za vsakega drugega. Po naravnem zakonu ne zraste iz hudobije nič drugega kot hudobija. Prazno in smešno je proslvljanje morilca kot junaka. Obravnava proti Hitlerjevim sodelavcem bi morala vaškega izučiti.
Strahotni so zfasti umori v množicah. Krimske jame. v Kočevskem Rogu bodo stoletja vpile o podivjanosti, ki je vladala v partizanstvu. In zadnji zločin nad domobranci! Do 8,000 mladih fantov so poklali, potem, ko je bilo vojske že konec. Poklali so neoborožene.. Poklali brez obsodbč. Poklali, ko se jim od njih ni bilo treba ničesar več bati. Po-
klali kot živali po prejšnem večdnevnem mučenju. Če je uboj vnebovpijoč greh, ki kliče maščevanje iz neba, potem taki umori v množicah tem bolj vpijejo, da mora enkrat priti do strašnega obračuna. Božji mlini meljejo počasi pa sigurno.
Sedanji vladajoči partizani v Jugoslaviji so prišli na svoja mesta skozi potoke ljudske krvi. Z rokami, okrvavljenimi z bratovsko roko, so se polastili moči. Čaka jih Kaj-nova usoda.
Strahotno gorje je prineslo partizanstvo nad naše ljudstvo v starem kraju. In to gorje še ni končano. Komunistično partizanstvo ni prineslo svobode, ni prineslo miru, ni prineslo ljudstvu pravic, ni prineslo demokracije.
To so razlogi, da smo proti partizanstvu. Ali se zde komu premajhni? Ali more kdo zagovarjati, kar so partizani delali? Tajenje ni zagovarjanje. Ali more kaka sentimentalna dušica res verjeti, da so klali otroke iz samega navdušenja za narodno svobodo? Za svojo dolžnost smatramo, da" razkrinkavamo vso to zlobo in laž, ki se skriva za proslavo titovskega banditstva s ciljem — zmaga komunizma. Boj proti komunistični laži je naša naloga. Prav nič nas pri tem ne moti,|če sedaj piše kak partizan, naj je tudi "dober" partizan, kaj je vse doživel1. Tak gleda male dogodke okrog sebe v svojem malem krogu. Piše proti domobrancem, ker je to na dnevnem redu komunističnih predavanj, katere mora poslušati, in pa ker s tem "pere" sam sebe. Po navodilih se mora vse hudo naprtiti domobrancem, čeprav jih do jeseni 1943 sploh ni bilo. Vsi ti pisci proti domobrancem se drže načela, da se mrtvi ne morejo braniti, vsi vedo v svojem partizanskem junaštvu, da je zelo lahko skakati po mrtvem levu. Vse take stvari pa ne morejo zakriti strašnega dejstva, kako gorje je prineslo partizanstvo nad' stari kraj, vse to ne more priklicati v življenje pomorjenih, pa tudi ne more zakriti nedvomno dokazanih grozodejstev partizanstva. Zlasti pa vse to ne more prikriti strašne resnice, da je iz partizanstva zrastel sedanji komunistični režim v Jugoslaviji. Kakoršno drevo, tak sad.
rali na tuje po svetu. Saj si lahko misliš, kako je bilo. Ko smo se vrnili, smo našli vse prazno in razdejano. Ne vem kaj bo. Dolga so bila štiri leta z doma. Prihodnjič bom napisal kaj več. Samo da smo zdravi in prav tako tudi Tebi In Tvoji družini že. limo. še enkrat vas pozdravljamo vse oče, bratje ter sestri Tončka in Mici. Z Bogom!
i
Beseda od svojcev iz domovine
Mrs. Tončka Penko, soproga Joško Penkota, glavnega blagajnika SDZ, je prejela od brata Janeza in vasi Selce, fara Slaving pri Postojni pismo, katero se v odlomkih glasi: "Ostal sem še živ in precej pri dobremu zdravju. To je bila nenavadna vojna, kakoršnje ne pomni zgodovina in kakoršnje si nikdo več ne želi. Prestali smo toliko gorja, eni več in drugi manj, kakorkoli je naneslo, da se ne da popisati. Okušali smo take sladkosti, da je bilo groza. In t-eh vojnih grozot niso prestali vsi, posledica: iz vasi je 10 do 13 fantov ubitih in ena dekle. Zdaj je mir."
Pismo nadaljuje: "Ves čas vojne smo imeli v hiši vojake, prvo Italijane, potem Nemce in za njimi Jugoslovane. Sedaj ni nobenih in lahko si mislite kakšno sled so pustili za seboj. Draginja je grozna, slaba srajca stane 1,200.00 Lir (812.00) in Se to je težko dobiti. Kratko rečeno: smo brez vsake spodnje in zgornje obleke raztrgani in lačn'" kakor še nikoli v življenju."
Sporočilo končuje: "K ljub vsemu gorju in grozotam, ki smo jih prestali, nisem zgubil upanja na boljše čase, čeprav imam 60 let življenja za seboj."
To pismo je značinlo ker je eno prvih iz Pivške doline. Pi--ec tega pisma je mož, ki je mnogo hudega in gorja prestal v prvi svetovni vojni, bil dvakrat ranjen in prestreljen skozi kolke radi katere rane je ležal nad eno leto v vojni bolnici. Je možak, ki je prenašal svojo kruto usodo z jagnjetovo potrpežljivostjo in i-kozi katera usta ni prišla nikoli pritožba. Je mirnega značaja in najrajši nosi bolest v svojem srcu. Kdor ga pozna nam bo pritrdil, Kratko in jedrnato je v pismu zapisal; "Zdaj je mir," ker ni nobenega več pri nas. S tem ,ie povedal vse.
"Smo raztrgani in lačni, kakor še nikoli v življenj u"-dovol j jasno izpričuje posledice grozot."
Mary Udovec, 3599 E. 78. St. je prejela od svoje sestre Anes Prebil žalostno pismo. Glasi se: "Pri nas, v vasi Podzavrh fara Boštajn pri Sevnici, so se tekom vojne dogodile žalostne reči. Oče in jaz sva bila še leta 1941 internirana v Nemčiji. Oče so tam po enem letu in pol umrli in so pokopani v Geinsburgu, mati pa so bili internirani in zaprti v Celju, pa so od žalosti umrli. Po strašnem t rpljenju sem vendar prišla domov. Naš dom je res silno zapuščen. Sama sem doma, brez obleki1, brez živeža in brez denarja. Pri hi-
ši ni nobene živine in nobenega orodja. Vse je zapuščeno.t
"Kako bom čez zimo preživela, me resno skrbi. Prosim Te, če mi moreš kaj pomagati, za kar Ti bom zelo hvaležna in Bog naj Ti stotero povrne. Ostani zdrava in bolj srečna, kakor smo Tvoji nesrečni rojaki v stari domovini.
Anna Godlar, 21670 Fuller Ave., Euclid, O. je prejela pismo od svoje sestre Terezije Kink, roj. Kuhar iz- vas Ravne, fara Zdole, pošta Videm ob Savi. Pismo obsega osem strani in sestra pravi, da če bi pisala tri dni skupaj, bi ne mogla popisati vsega gorja, ki so ga tam prestali v zadnjih štirih letih. Pravi, da je ravno toliko še, da so ostali pri življenju.
Dalje pravi: "Najstarejši^in, iz prvega zakona, Ivan Stergar, je bil 5. decembra ranjen in 6. decembra pa je umrl, ko je bil star 24 let. Eno leto se je vežbal in potem pa je bil vse skozi v hudih bojih. Velika je žalost nad izgubo tako dobrega sina. Ivan ,ie tudi imel že vse pripravljeno, da bi bil šel v Ameriko, kajti vse potrebno mu je bil poskrbel njegov stric ,naš brat George Kuhar, a konzul ni dal privoljenja. Sedaj že oba počivata v grobu. Drugi sin Franc je tudi že bil v vojaški službi in sicer od marca pa do avgusta 1945. Star je komaj 17 let. V veliko pomoč mi je 19 let stara hči, mlajša dva 11 in 7 leta stara pa hodita še v šolo.
Letina je zelo slaba vsled dolgotrajne suše, o mali maši so že vse grozdje trgali, ker ie bilo že vse dozorelo. Pomanjkanje je vsega. Dobi se sem in tja obuvalo in obleka, a je silno drago in poleg tega pa ljudje tudi nimajo denarja, saj ga na kmetih še nikdar niso dosti imeli."
Pozdravlja dalje še živeče brate Johna in Joe Kuhar, ter sestri Urško in A nO in njih družine. Hudo .jo je pretresla novica, da je brat George umrl že pred tremi leti, ker ga je videla še tako močnega in zdravega zadnjič leta 1929, ko je bil doma na obisku.
Frank Godlar pa je prejel kratko pismo od svojega brata Alojzija Godlar iz vasi Veniše, št. 25, p. Leskovec pri Krškem. Pismo se glasi:
Dragi mi vsi skupaj !
Najprej vas vse skupaj poidol-gem časii zOpet Vre prav lepo pozdravim. Naznanjam vam, da smo se po dolgem času zopet vrnili na svoje domove. Oče so sedaj stari 76 let in nič kaj preveč trdnega zdravja, pa so mo-
Frances Eckhart, 1021 E. 77. St. je dobila iz domovine pismo od svoje sestre Ivane Anžič, po domače Mrkočova, omožena Jar-šinova v Bizovik pri Ljubljani. Sestra med drugim piše:
"Opisla Ti bom samo malo gorja, ki smo ga prestali v tej strašni vojni. Prišli so Italijani in začeli so vlačiti možke v internacijo, tako da so bežali eni sem in drugi zopet drugam. To je bilo še leta 1941. Pobrali so tri sinove in moža. On je umrl v Italiji leta 1943, za dva sinova tudi nič ne vem kje sta. Mlajši, se je bil oglasil, a ne vem kje ga imajo. Od sestre Roze Brajar, podomače Matjačeva, so tudi vzeli dva; od brata John Bricelj (Mrkočeva) tudi dva. O njih ničesar ne vedo. Ko so leta 1943 odšli Italijani, so prišli pa Nemci, ki so zopet gajžlali ubogi narod, da se niti popisati ne da. Ko je pa tudi Nemce vrag vzel, so prišli pa zopet drugi kri-, ži.
Sestri Micki, ki je poročena v Št. Rupertu, so tudi vzeli dva sina. Za enega nič ne ve, sina Pavla pa so ubili v Dobravi pri Dobrniču. (Tu zapušča brata Franka Grčar in sestro Ano De-kleva. Op.) Naj za enkrat zadostuje, saj itak ne morem vsega popisat, ker bi vzelo preveč prostora in časa. Brata Andreja Bricelj so vzeli leta 1942. Vzela ga je noč in ni ga več. Zapušča ženo in otroke."
Čestitke k 30-letnici poroke
V četrtek, 22. novembra, je poteklo 30 let odkar vozita zakonski voz v Newburgu dobro poznana Josip in Maria Novak iz 3623 E. 82 St. Pa si jih oglejmo, kdo sta ta dva naša rojaka.
Josip Novak je doma iz vasi Rožempel fara Dobrnič pri Trebnjem, še kot mlad fant je imel pogum in se je poslovil od očeta, bratov in sestre ter številnih prijateljev in se odpeljal v Ameriko. Tako je 7. septembra 1903 stopil na svobodno ameriško zemljo. Dasi je imel oče doma velik grunt pa tudi več sinov, zato niso mogli vsi ostati doma. Brat Janez je bil oženjen na domu. Žal, da so ga zadnje leto partizani ubili in prav tako tudi enega njegovih sinov. Drugi brat je bil ubit v prvi svetovni vojni. Doma je še ena sestra. Če je še živa, ne ve.
Naš sedanji jubilant je nosil 12 let fantovsko zastavo po Ameriki in morda bi jo bil nosil še danes, če bi ne bil srečal Potočarjeve Marice, ko je slučajno ali po božji previdnosti srečal ono, katera mu je bila od Boga izbrana za tovarišico skozi življenje. Tako je odvrgel fantovsko zastavo in rekel : z Bogom lejdik stan — in se je 22. novembra 1915 poročil v cerkvi sv. Lovrenca. Poročne obrede je opravil č. g. kanonik Oman.
Mrs. Mary Novak, rojena Kočevar, je v Ameriki rojena Slovenka. še kot šest-letno dekletce so jo starši vzeli v sla-ro domovino, kjer so bili kupili posestvo. Pa kdor je enkrat v Ameriki, ta hoče zopet priti nazaj. Tako je tudi oče Kočevar storil, čez 14 let, ko je Marica odrasla v zalo dekle, jo je oče zopet vzel k sebi v Ameriko. Ona pravi, da se še pogostokrat spominja Žužemberka, posebno še, ko čita o strašnem razdejanju' tega krasnega trga. V Žužemberku je bila tudi pri birmi in tu-
di večkrat pri maši.
Mr. Novak je zelo delaven pri naši cerkvi in je že osem let cerkveni odbornik. Vsako nedeljo vstane zgodaj, da skrbi za red v cerkvi pri prvi sv. maši. Ko drugi še ležimo v gorkih posteljah, je on že na delu. Mrs. Novak pa tudi kaj rada pomaga pri društvih. Bog je obilno blagoslovil njiju zakon. Rodilo se jima je sedem otrok; dva od teh sta umrla že v mladosti, pet pa je še živih. Patricij je prišel od vojakov, ko je dobil častni odpust. Udeležil se je več bojev po Evropi in je prejel tudi več odlikovanj. Cpl. Larry pa š;e sulži Strica Sama, bil je že v več bitkah v Evropi in sedaj pa je že leto in pol na japonskem bojišču. Bil je tudi ranjen, a ne nevarno. Hči Anna pa je doma v veselje staršem. Je fina pevka, ki je že večkrat nastopila na odru.
Vama, draga jubilanta, pa želim še dolgo, srečno in blagoslova polno življenje. Vem, da ni bilo vajino življenje vse posuto s cvetlicami, kajti precej sta tudi že pretrpela, posebno, kadar se je oglašala bolezen v družini. Pa vse sta udano in voljno prenašala. Vedno sta zaupala v božjo in Marijino pomoč. Le še tako naprej. V vseh nadlogah se zaupno obračajmo k Mariji, saj kdor Marijo časti, se ne pogubi. Težave zakonskega stanu naj vama bodo v veselje. Želim pa, da bi bila vajina na-daljna zakonska pot gladka, da bi v krogu svojih dobrih otrok in vnukov dočakala še zlati jubilej — zlato poroko. Kadar pa se oglasi bela gospa in poreče: mera vajinih dobrih del je zvrhano polna, idita po plačilo v raj, kateri je pripravljen vsem pravičnim; takrat pa recita: udana sva v božjo voljo. Upamo pa, da to ne bo še tako kmalu. Na mnoga, leta!	J. Resnik.
žusader Ivan, 1903 žusader Ivan, 1933 žusader Cilka, 1924 žusader Jože, 1883 Žusader Jože, 1927 žužek Marija, 19223 žužek Štine, 1928
IZ RIBNICE in okolice s« deči:
Andoljšek Alojzij, 19°2 Andoljšek Filip, l89' Andoljšek Filip, 1930 Andoljšek Franc, 19°L Andoljšek Janez, 1901 Andoljšek Jože, 1904 (Dalje prihodnjih'
veri
iT P*'
'eii
Orajt, če ste Pri?S 7 ve punce, poslušati nap0 a | " hinjski recept na svetu. ^ ij( začnimo mešati. Ako < ^ kdaj skušali posneti inj' j i» ti na svoji peči in v s^ ^ tfft strolah, se morate, to se i Saj ravnati dobesedno P°. ^ ^ To ni tako kakor je P1'^. fji ife nju, da .se dene vmes P r ijv lov manj ali več, ali ' ^ j t, pri krvavih klobasah, _ce ^ ne nekaj več ali manJ
Razume se, da je ti to operacijo v M ^o! govorite s sosedo, J0 ' ji ^ kličete v vas. Ne sni^ ^ reči, da naj pride zat0\rdiia kaj naučila, ker je o^ ^ ^ •iz dna srca prepričaj. < vse stokrat boljše kot . ^ boljše je, če jo povabi ^ zno prošnjo, da bo kaj ^ ^ ker da daste strašno » j njeno besedo. Tega v.,, ^ ne bo verjela, ampak le lepo med sosedi. f ^ j' Prvo, na kar mo^ ^o
je to, da imate kuh J ■ j
na široko odprto. ^ p ^ • kajte z receptom doo da se ne boste pri °dp' / JJ prehladila. ,Če P» lie ,j j»* ll gla čakati tako dote0, ^ft mi jem roke in ne ^ ^i] boste krehala in	s« %
či v neznansko ve**1 / « močnejše polovice,- , ^ Hti hitela zatrjevati, da J^ju. \ še sredstvo proti P1 vtaknete,noge v kr°f>j{ 11 ma za svoj prehlad ,0, t„ / roki. Saj se P0^- % smo pri nas tudi že o
Ko ste enkrat	'ie
razpostavite tam »a ^ \ le stvari; eno flaš° ^ ''ft flašo viške, eno fla® , & V eno žličko in za j S gverc. Ako teh	\
pri roki, si jih Pr , „0^' 3 treba dedca pošilj^ / ga ne bo nazaj, $t steklenicami ne.	jMi
silil, ga pošljite P \ gverce.'	.^oj ^
Zdaj pa pride ^ ^ \ sto, to je tista stv«1^j. \ tere se vsa ta «tva' dj f{ S kokoš, pa je lahko tu fl % če ni prestar. Ta^ / Jt( kokoši doma, ni s r sitnosti. Eno se ^ y ^ x Drugje morajo P*1 ponj o ali pa k terega slučajno ^
Najboljše je. °e pi^x spravi ob
življenj* {)1jsPl^ sicer ni, toda maflJ '.-itc MC. ste imela, če priP^^®! že ran j ko kokok . č«f>' Al di, če jo opaluzit'-^jei^wk lahko za parado Pu d^ jj res, ker s tem in"" 11 da je tisto res kokc Aj druga žival.	t0 K jjll
Potem d eni te tl* 'SP kastrolo, jo V^'^o ^ H žličko masti, ne»° ; te s sol j p, da
to pa zlite nanjo gtr(1t-«| rana. Potem ^^ j zadevo potisnite v kurite pod njo? Jj^Mm Pustimo, naj se^ i^M. na gorkem kakih .^'uJX I bomo, jutri nada j ceptom. PrečitaJ* krat, da ne boste ^ J .1' ker je vsak ^ važen za dobro 1
Naši begunci
Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva.
Dolenjci na Koroškem
Iz VEL. LAŠČ in bližnje okolice so sledeči:	'
(Nadaljevanje)
Šega Jože, 1927 šega Štefanija, 1924 špover Marija, 1914 " Tešar Marija, 1923 Tešar Peter, 1892 Tešar Štefanija, 1927 Tomažič Neža, 1895 Tratnik Franc, 1898 Trhljen Stanko, 1927 Turek Ivan, 1899 Ustnik Frančiška, 1899 Ustnik Frančiška, 1924 Ustnik Jože, 1937 Ustnik Marjan, 1935 Ustnik Milena, 1930 Ustnik Valerija, 1940 Vesel Franc, 191.1 Vidmar Lejze, 1926 Vidmar Ivan, 1928 Vidmar Janez, 1899 Vidmar Jože, 1923 Vidmar Joža, 1924 Vidmar Ludvik, 1928 Vidmar Marija, 1923 ,Voja Zdravka, 1929 Zabu,kovec Jože, 1924 Zabukovec Jože, 1908 ' Zagone Ana, 1919 Zagone Karel, 1910 Zakrajšek Frančiška, 1909 Zakrajšek Franc, 1908 Zakrajšek Jože, 1913 Zakrajšek Jože, 1906 Zakrajšek Jože, 1893 Zalar Jože, 1928 Zaletel Franc Zgonc Ivan, 1921 Zgonc Jože, 1931 žgajnar Josipina, 1927 žgajnar Jože, 1913 žgajnar Marija, 1927 žnidaršič Alojzij, 1915 žnidar Marija, 1885
r AMERIŠKA DOMOVINA. NOVEMBER 27, 1945
Pisana mati
SPISAL J. F. MALOGRAJSKI
^jrmniiiiuniiiiniiiiiiciiiiiiiiiiiiiriiiiitiiHiriEiiiiMiiniiicsiiiiiiiiiiiiriiHiiiiiiiiiniimiiniiirsiiiniiiiin^^	S r no svoj jm lastnim ljudem. Ze-
jj 1 o potrebno je to. Samo nada-! ljujte in pošljite kolikor največ i morete. So pa med vami tudi i taki, ki ne vedo, komu bi po-i slali naravnost v staro domovi-! no. Če vas je takih samo dva i tisoč, pa vsak od teh pošlje LI-| GI nekaj funtov takega blaga, bo Liga za begunce lahko veliko storila. Vsi ostali desetti-soči in stotisoči pa pošiljajte naravnost v stari kraj.
Naslov za pošiljanje takega blaga ima LIGA dvojen: Rev. M. J. Butala, 416 No. Chicago Street, Joliet, 111. In:
Rev. Francis Baraga, 6019 Glass Ave., Cleveland 3, O. Pošljite tja, kamor se Vam zdi bliže in bolj na roko. Ligai vam bo ob svojem času dala račun tudi o razpolaganju s prejeto obleko. Torej nikar ne j odlašajte s to tako potrebno
mislil nanjo in zate ^s'kclo v dvomu, je 1: ni prišel glas k drugod. Zdaj pa 11 glasil Nejče, je bi-da ne more biti "žlnego Tonica. ^ toalo pomislil. Ve-frpba tu hitre po-.. tvega življenje, kdor
Vrnost.
f'te lestvo in počasno!" ukaže, po-3re po zbranih ter
gve gori?" '"ie imej kdo čas odštel že sam po lest-
« tako zlobne ženske, 3.Jflla že toliko žalega, ,.v '^varnost!" — ta ^nila skozi glavo. 3 morda, otroka in ^orda nesrečno, da jj.[e tako hudobnico!" Q nekaj . . . En hip lž ' kajti sturilo se in otroka, potem da mu ukazuje**0 bližnjega, stori-^ nameraval in zatrl .J1, zatrl tudi strah 'k* ga je morda ča-
*Cev name." veli, "in "it i
t 1 Kadar bom zgo-e vname obleka na
^goraj pri oknu. Ne-*11111 ga je obdajala ^ Je, kakor bi mo-jj^aj začeti vse go-j^1 • Toda najhujše, ^ e Sa je še čakalo, i 1 °kno, ob katerega | 'oviii že majhni
wdejal se Je> da
h je blizu okna, topo, ta
!5j!ratn!" zaupije do-sj »kezi okno, koli-v ' "a me ne zaclu-
|Vi
e "ikai-i" j .
i mu odsvetu-
j C strani. "Nikar!" ^ °oupnim glasom |0llil žena. Toda Kole^1, Poslušal. Sra-^ bilo zdelo, če bi t 2daj, ko je bil že H, usmiljenje do
lž • a ni dal°" Za" , skozi okno.
u žala sredi sobe
,ji Skočil je k nji,
it|0 Se vrnil zopet k
j!» hipov je traja-
p! \ ' a zdelo se je nje-
i, 7 »o čakali nanj
,|j veselim krikom
bi tj ' se je prikazal
jjit iy"111 hiteli naproti
ii^eli' dekleta. Bile
„„ ij^^ebno. Vsak hij
$ Sv0 s<ž zaduši in bil b
fi ^ 0tllagal, ako bi n<
^ W?Z nJeSOve obleki
■4 V° in vnela bi s<
,tfj L tako točno izpol
ij,°vega povelja te:
(LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
I	IZVRŠEVALNI ODBOR:
g	Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Joliet, 111.
|	1. podpreds.: Prank Tushek, Joliet, 111.
=	2. Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, 111.
|	3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111.
|	Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OPM, Box 608, Lemont, 111.
|	Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, 111.
1	SVETOVALNI ODBOR:
1 Predsednik: Rt. ReV. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. 5 Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran-kar, Rev. Prank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovic, John Germ, Prnk Wedic, Anton Grdlna, Mary Polutnik, Catherine Rob-5 erts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Minn.
Člani: JJohn Terselich, John Denša, Prank Lokax, Jean Težak
ZA PUBLICITETO:
Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan, Rado Staut.
5 niti.....................................................................umnimi.....tu.....iiiiiinuiiiiiMHCMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiniiiHiiiiiiicS
Zahvala
Tem potom se želimo zahvaliti vsem volivcem v Euclidu, ki so glasovali zame ter vsem, ki so mi pomagali do tako lepega števila glasov. Bodite prepričani, da sem vsakemu in vsem prav iz srca hvaležen.
Matt F. Intihar.
DOBER KUP — Naprodaj je hiša na Addison Rd. za 4 družine, lesena, 4 soba in kopalnica vsako; gretje s pečmi. Poslopje v prvovrstnem stanju. Samo 55,000. Porath Realty, RA 5777. Mr. Mack, zvečer ' GL 3514.	(280)
DELO DOBIJO
Naši brezdomci prejeli pomoč
Poročali smo že, da je Liga poslala na begunski odbor v Rim svoj prvi prispevek v znesku 5,000 dolarjev. Tudi smo omenjali, da Liga posreduje za podporo beguncem pri raznih drugih dobrodelnih ustanovah. Danes lahko poročamo, da se delo naše Lige tudi res že občuti med begunci v taboriščih in drugod.
Iz Rima smo prejeli naslednje pismo, datirane 7. novembra 1945:
"Prečastiti g. Pater:
Hvala Bogu, da so.se naše zadeve, kar se tiče pomoči od vas iz Amerike, tako lepo uredile z War Relief Service pri NCWC (National Catholic Welfare Conference). IVionsignor Landi je bil sam pri meni in drugih in smo se sporazumeli, da bo &lo odslej vse bolj hitro od rok. Prinesel nam je veselo novico, da je LIGA K ATOL. SLOVENCEV poslala preko njega 5,000 dolarjev. DE O GRATIAS! — Dovolite, da se takoj najiskre-neje zahvalim v imenu beguncev: Bog plačaj stotero in tisočero! Te dni bo imel naš pomožni odbor sejo in bomo potom poslali urad"mj»-Kt hv a 1 o na LIGO in tudi poročilo, kako se bo ta denar razdelil. Naj Vam povem, da nam je prišel kakor iz nebes, ker so potrebe naših beguncev po taboriščih posebno sedaj pred zimo velike. Poleg drugega bomo mogli tudi našim otrokom po taboriščih kaj malega dati za Miklavža.
Naš pomožni odbor se je ravno nekaj preosnoval in sem jaz prevzel mesto podpredsed-j nika. Vseh članov je 11. Usta-' novili bomo tudi poseben ženski pododbor. Imena vseh bomo poslali.
Msgr. Landi nam gre v vsa-; kem oziru z največjo priprav-j ljenostjo na roke. (On je v Ri- I mu zastopnik ameriške NCW- | C). Dobil je tudi nekaj denarja §' od NCWC za vse jugoslovanske 1 begunce. Takoj je stopil v sti-!| ke z vodstvom papeževe pod- | porne akcije in so že določili, || da bodo za prvo pomoč poskr-j! beli dobre zimske površnike na-j g šim beguncem v taboriščih.
Prosim, da bi sporočili našo najlepšo zahvalo na urad Lige in tudi na urad NCWC. Ljubi Bog naj vsem obilno povrne njihovo ljubezen do naših beguncev.
P. Anton Prešoren, S. J."
Tako se torej glasi to pismo. Nobenega dvoma ni, da bo vam vsem, ki ste podprli LIGO, da je mogla tako razveseliti naše nesrečne brate in sestre, vsebina tega pisma v veliko zadoščenje. Gotovo čutite, da je s tem vaša žrtev, pa naj je bila še tako velika, bogato poplačana.
Gotovo pa tudi razumete, da s tem delo Lige ni naredilo več kot šele prvi korak. Ta prva zahvala od begunskega odbora naj vam bo samo v spodbudo za nadalnje delo. nadalnje zbiranje, nadaljne USPEHE! Ko boste zdaj v dneh bližajočega se Božiča mislili, kako bo.ste za praznike razveselili tega in o-nega, nikar ne pozabite razveseliti naših BEGNCEV in IZGNANCEV !
Društva in župnije in posamezniki, pošiljajte syoje darove, na našega blagajnika, Mr. Jožefa Zalarja v Jolietu!
Ponovno pa spet tudi apeliramo ha zbiranje ponošene OBLEKE, PERILA in OBUVALA. In sicer za vse: moške, ženske, dekleta, fante, otiroke. Prav dobro vemo, da mnogi pošiljate
Ne čakajte, kadar ste bolni!
Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravi ie-
zadevo.
Rev. Alojzij Medic, OF M,
tajnik.
-o-
Prebivalstvo Zed. držav
Urad za ljudsko štetje v Washingtonu poroča, da znaša dandanes skupno število prebivalcev v naši deželi 139,-682,000. Od zadnjega uradnega ljudskega štetja 1. 1940 je število prebivalstva naraslo za 8 milijonov.
-o-
Kupujte Victory bonde!
MALlOGLASf
Pohištvo naprodaj
Proda se moderno pohištvo za 4 sobe, preproge, svetilke, električni toaster, percolator, roaster, ure, wafle, gladilnik, radio, rjuhe, zastore, kuhinjska poseda in drugo. Zglasite se na take reči naravnost v domovi-'705 E. 162. St.
Nudimo v nakup
Lepe SKRINJE IZ CEDROVINE. Z bombažem napolnjene in innerspring MODROCE. POSTELJE, različne velikosti in fedre. Nov MAYTAG PRALNI STROJ na razstavi, ki si ga lahko že zdaj naročite.
Pridite, oglejte si in naročite pri nas trpežno blago.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK
n j u zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno.
DR. PAUL W, WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave.
Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru.
Telefon: MAin 6016
(Tues.-x)
Novo vodstvo!
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215. _(M-T-x)
JOHN ZULICH ~
INSURANCE AGENCY IVaidtoe 4221
18115 NEFF ROAD
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY,
potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno dejo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 b'J.
Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE C0.
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dofora plača. Ko->;ar zanima, naj se zglasi na )60 E. 185. St.	(x)
ženske, izkušene
za izdelavo oblek na stroju
Izvrsten zaslužek od kosa. Plača oti ure garantirana
Lampl Sportswear Mfg. Co.
2570 Superior Ave. ____ (277)
MALI OGLASI
Furnezi!
Popravljam« vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487

Dve sobi se odda
Odda se 2 opremljeni sobi, vsaka soba zase; se lahko tudi kuha. Vprašajte na 1^45 E. 59. St.	(276)
Par išče stanovanje
Starejši zakonski par išče 3, 4 ali 5 sob blizu 185. ceste. Kdor ima ka jprimernega, naj pokliče Montrose 4157-W-3. (277)
1 KE 5030
POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA
Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materija! za prenovljenje in popravljanje hiš.
STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako = želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna od- | plačila. Se priporočamo za naklonjenost.	č
KOVAČ BROS.
GENERAL CONTRACTORS
956 E. 185. ST.	IV 5888
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
Ako iščete dobrega popravijalca za vaSe čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tues. r)
Posestvo naprodaj
Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530.	(x)
r»i».»T>»»TtmiimiTT»T»mmnniIIUlIIimm
SKEBE & ULLE
PLUMBING and HEATING CO.
15601 Waterloo Rd.	KEnmore 7248
aXXXXXXXXXXXXX«XXIXXXXXXXXXXIXXXXXXXXXXXXYXXXXXXXZX}
primanjkuje vsakojakega materiala, tako
■ jy's'1 'italijanski kmetje pomagajo tudi z vojnimi sliki je videti dva Italijana, ki postavljata
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči \\ Vara in Vašim Otrokom	\)
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
i
topovskih izstrelkov.
Zlata poroka dvojčkov. — Dvojčka Hillis in Willis,, danes stara po 71 let, sta pred 50 leti poročila dvojčici Zora in Nora (od love na desno). Ta dva' zakonska para sta pred kratkim obhajala zlato poroko v ShandonCal. Pač rede,k slučaji
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto
Članstvo 39,889 Premoženje $6,000,000.00
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, »avaruj se pri najboljši, pošteni in uadsulveutni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruje« » smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke »a takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje
dobe od $250.00 do S5.000.0Q.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če še nisi član ali članiea te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi sc in pristopi takoj.
/.a pojasnila o zavarovanja In za vse drage podrobnosti ne obraile na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
j Glasno jokaje ga je sprejela spodaj žena in ga objela vpričo vseh ljudi. Sosedje pa so ga glasno hvalili ter mu stiskali roko. Marsikdo je vedel sam o ! sebi, da bi tega ne bil storil, zlasti pa ne za sovražnico, kakršna je bila Mlakarica Korenu. Tembolj so čislali njegovo človekoljubno dejanje.
Koren je bil nekaj časa kakor omamljen, tako sta ga bila prevzela vročina in groza, ki jo ! .je prestal. A ko se je opomo-I gel, je bila njegova prva skrb !za dekleta, ki ga je bil rešil iz ognja. Z vodo so jo bili pripravili do zavesti in Koren je uka-I zal, da naj jo polože na rjuhe ter jo tako dvignejo. Deklica se je vila v groznih mukah ter je-čala, da se je vsepi smilila.
Mlakarica je letala kakor blazna serntisrtja, ko je videla, da gori tudi njeno domovar je. Ah,, j kako se je maščevalo nad njo I samo njeno zločinsko početje! Že ta zavest jo je uničila in stria. Ko pa jo je nekdo še opozoril, da se je opekla ,n j ena hči in ko se je nato pririnila do nje ter jo videla polno ran, ji je prešinila nepopisna bolečina srce in glavo. Nikogar ni ljubila, samo do svoje hčere je gojila veliko, morda celo preveliko ljubezen. In zdaj je ležala ta njena hči. v katero je stavila toliko nad, o kateri je mislila, da jo čaka še tako lepa bodočnost, vsled njene lastne krivde, neusmiljeno opečena po rokah in obrazu pred njo. Njena lica za večno spačena in vedela je, da njene Tonice ne bo nikdar nihče snubil, ne sosedov Nejče, ne kdo drugi. In vse to je ona . . . ona, mati njena, zakrivila!"	.
Udarila se je s pestjo po čelu, da je čudno zazvenelo, potem pa se vrgla na tla ter se sklonila nad svojo hčer. Strmela je nekaj časa z izbuljenimi očmi vanjo, potem pa je začela trgati obleko raz sebe in z groznim, tulečim glasom je zakričala :
"Jaz sem .jo umorila ... jaz sem zažgala! U-u-u! Vrzite me v ogenj, jaz sem zažgala."'
Pristopila sta orožnika k nji in jo uklenila. Ona pa ni vedela nič. kaj se godi ž njo. Šla je, kamor sta jo gnala, a med potjo je venomer vpila:
"Vrzite nre v ogenj, jaz sem zažgala, jaz sem umorila hčer!" Strah je navdajal vsakega, ki jo je slišal.
Ogenj so bili omejili. Razen Korenovega skednja in Mlakarjevega domovanja je bilo ostia-! lc vse nepoškodovano. Ali o-genj je-zahteval vendar še eno žrtev.
(Dalje prihodnjič) -o-
— Število ženskih delavk v • ladjedelnicah se je bilo tekom vojne več kot potrojilo.
THROUGH
U. S. Army
VICTORY
GUARO I AN
ATVh?frlSKA DOMOVINA.. NOVEMBER 27, 3 94
, jaz imam ndj" minski načrt na
Armadi, ki me bo dobro plačala. Dobil bom iz" vrsten pouk v dobri stroki. Pa tudi ti boš dobil3 svoj družinski delež.
Cf
"To ni slaba priložnost; ali ne, moja draga^ Ali nisi vesela, da si žena Armadnega člana.
Ja novi Armadni Pokojninski Načrt me ne velja niti penija, pa vendar morem iti v pokoj po 20 letih službe z lepimi mesečnimi dohodki, dokler bom živel. In zapomni si—še vedno ne bom imel 40 let!
"Ako bi hotel PLAČATI za kak načrt, ki bi dal iste pokojninske dohodke, kot jih bom dobival kot Master Sergeant, bi mi od moje plače vzeli $84 vsak mesec.
"In zapomni si, kaj to pomeni za naju. Lahko bova napravila, kar si mnogi ljudje nikdar ne bi mogli privoščiti. Potovati. Obiskovati razne prostore. Storiti marsikaj. Najbolj važno pa je, da imava finančno varnost.
Med tem časom pa bom imel dobro delo v
Priložnost stopiti v pokoj vsak čas po 20 letlfl vojaške službe ob polovični plači in do treh tretin plače po 30 letih, je samo ena važna prednost, ki jo nudi novi Armed Forces Recruitment Act iz leta 1945. Berite vse poglavitne stvari te nove postave. Prepričajte se, zakaj se na tisoče fantov priglasi v novi mirodobni redni armadi Strica Sama. Najboljše je, da se zglasite v vasi najbližji Recruitni postaji in boste dobili vsa pojasnila.
1.	Pristop za IV2, 2 ali 3 leta. (Enoletni vstop dovoljen za vojake, ki so sedaj v Armadi z vsaj 6 mesecev službe.)
2.	Pristopna starost od 17 do 34 let vključno, razun onih, ki so sedaj v armadi, ki se morejo nanovo priglasiti v vsaki starosti in za bivše vojake, pri katerih je odvisno od dolgosti vojaške službe.
3.	Vojaki, ki se zopet priglasijo, obdrže svoje sedanje čine, ako se priglasijo v 20 dneh po odpustu in pred 1. februarjem 1946.
4.	Najboljša plačilna lestvica, zdravniška oskrba, hrana, stanovanje in obleka v zgodovini naše Armade.
5.	Povišanje bonusa za zopetno priglasitev $50 za vsako leto v aktivni službi, odkar je bil plačan zadnji tak bonus, ali pa od zadnjega vstopa v službo.
6.	Do 90 dni plačanega dopusta, kar je odvisno od dolgosti službe, s počitniško plačano vožnja domov in nazaj, za vojake, ki so sedaj v Armadi in se zopet priglasijo.
7.	3'0-dnevni dopust vsako leto s polno plačo. ,
8.	Odpustna plača (na podlagi dolgosti službe) vsem vojakom, ki so odpuščeni, da se zopet priglasijo.
9.	Na izbiro izstopiti s polovično plačo za celo življenje po 20-letni službi—ali tri četrtine plače po 30-letni službi. Vse prejšnje dejanske vojaške službe štejejo za pokojnino.
10.	Koristi po GI postavi glede pravic.
11.	Podpora za disužino za čas vojaške službe za one, ki so odvisni od vojaka, ki se je priglasil ali nanovo priglasil pred 1. julijem, 1946.
12.	Izbira oddelka službe in prekomorskega kraja v Zračni službi, Ground ali Service Forces na 3-letni službi.
13.	Prednost dobrot Natipnal Service Life Insurance.
14.	Rezervni in A. U. S. Commissioned častniki, ki so bili odpuščeni iz aktivne službe, se morejo priglasiti v Grade 1 (Master or 1st Sergeant) in še morejo obdržati svoj rezervni čin.
MESEČNA PLAČA—ENLISTED MEN
poleg hrane, stanovanja, obleke in zdravniške
MOŠKI ZDAJ V ARMADI, ki reenlisiajo Pr®'
i
1. februarjem, bodo reenlisiani v sedanje**1
nu. Moški, ki so bili častno odpuščeni«
reenlisiajo tekom 20 dni po odpustu v *s
činu, ki so ga imeli ob času odpusta, P0(*
1946
gojem, da reenlistajo pred 1. februarjem- *
SEDAJ SE VPIŠITE Z VAŠI NAJBLIŽNJI U. S. AR RECRUITING POSTAJ'
SERVICE FORCE«
AIR fORCEt • W0UHD FORCES
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Ta glas, ki je priletel do Svantovitove sohe, je prevpil ves ostali hrup . . .
"Izdala vas je in hotela je iz- -dati tudi nas . . . Poglej, mož, | da vidiš lase svoje zveste žene!'
—	Bogovom se je zaobljubila in jim zato žrtvovala ono, kar je[ bilo baje tebi najljubše!— Svo-j je bogate, svilnate lase . . . Vendar bodeš proklet tudi ti, mladi gad, ki si je rodil iz starega j zmaja. Po zemlji se boš plazil,; in nikdo ne bo smel streti tvoje' glave!"
Najstarši žrec je govoril te besede z najstrupnejšim glasom in se ni niti ganil s stopnice. nad katero je bila Svantovi-tova soha.
Njegovi tovariši so se zbrali okoli njega in pred njimi so napravili trdno zaščito bodrcki se-ljaki s svojimi telesi . . . Toda to ni bila niti desetina onih, ki so prišli danes sem.
Najstarejši žrec je še vedno govoril. Njegov glas se je zdaj spreminjal v najstrašnejši zv'ok.
"Samo pojdi — pojdi — prebodi me prvega . . . toda tvoj lastni strup ti pljunem v obraz
—	pojdi!"
Mladi mož pri vhodu je bil kakor okamenel.
Tudi desnica z mečem mu je omahnila . . .
Danci okoli njega se niso niti zganili.
Jitruške ni bilo več videtd, kakor da se je med nemirom vrgla v peneče se valove.
CLEVELAND ORCHESTRA
Vladimir Golschiniuui, dirigent. Četrtek, 29. novembra, 8:30 Sobota, 1. decembra, 8:30 Program vključuje dela od BERLIOZ, SIBELIUS, ANTHEIL in
KHRENNIKOFF. ___CE 7300_
Toda tihota ni trajala dolgo. r
Začulo se je žvenketanje je- r kla, stokanje ranjenih, posled-jnji vzdihi umirajočih. Vlhevci r |so se branili na življenje in ], 'smrt, okoli njih je bilq samo še j 'nekoliko seljakov . . . Svantovi- j 'tova soha je bila zopet razbi-j ta, beli konj umorjen in za ne- y dolgo so se valili proti oblakom kolobarji sivega, dušečega dima. j
Daleč od tod je sedela na j morskem bregu žena, katere o- « 'taličje je bilo podobno Morani- j; Jnim licom, s postriženimi lasmi, j v belem oblačilu in z lipovim ( vencem, ovitim nad senci . . . Njene oči so se vpirale na mor- ( sko gladino . . . Nekoliko ptičev \ je poletavalo nad njeno glavo, t Bili so to sokoli, pregnani iz ar- i konskih razvalin . . . Ce bi se bila žena obrnila proti zahodu, i bi bila videla stebre dima, ki so j se v večerni zariji rdečili kakor kri . . . Toda ni ji niti prišlo na l misel, da bi pogledala v to ; stran. Neprestano je zrla s kal- i nimi očmi v valove, kateri so ji, j kakor se ji je zdelo, namigavali in jo klicali k sebi.
"Ne morem ... ne mroem se vrniti . . . nikdar več ne ... j moja krivda je velika ... Le j pojdi . . . pojdi, ti divja morska žena, novo družico dobiš . . . Tvoja dedovina ne osiroti Ali slišiš, morska žena?"
Sokoli, poletavajoči nad Ji-truščino lavo, so se vzdignili v vrtoglavo višino, ker so se zbali glasov te ženske.
"Pridi . . . pomagam ti v vsem ... v vsem ."
Lahko šumenje valov se je polagoma izpremenilo v burno divjanje, pri katerem so skoro ogluševala ušesa. Od polunoči so pričenjali pihati močnejši in - močnejši vetrovi. Zdelo se je,
da se v somraku prikazujejo na valovih najstrašnejše postave z . zelenimi očmi, belimi lasmi in seženj dolgimi rokami . . . Vsak trenotek so se bolj in bolj bli- * žale obrežju . . .
"Saj te pričakujem. Ali že greš? Ti grozna morska žena!"
Na bregu je bilo že popolnoma temno, ničesar ni bilo mogoče razločiti in nemogoče je po-ivedati, če je Jitruška še vedno sedela tukaj, ali . . . Res nemogoče. Niti sokolje oči bi je ne mogel opaziti.
Na obrežju je bilo slišati samo konjska kopita in temno klicanje: "Jitruška moja . . . Oglasi se . . . vse ti odpustim. Moja dobra, nesrečna žena. . . . Vse si slutila naprej, vedela si za nesrečo."
Topotanje konjskih kopit je postajalo hitrejše in hitrejše.
Ta večer je bodrski knez po-slednjič iskal svojo soprogo, in bil ji je tako blizu . . . tako popolnoma blizu . .. In bil bi ji odpustil.
Vendar je v nesreči že tako, da zapuščata človeka sluh in vid in mu v glavi šumi, da vsled tega neredkokrat pride celo ob razum.
In takrat so bučali vetrovi, umelo je morje in bila je temna, nepregledna noč.
Če se je za trenotek posvetila kaka zvezdica, se je takoj zopet skrila za oblake . . . Kak čudež potem, da sta se soprog in soproga zgrešila.
V arkonskih razvalinah je o-stalo nekoliko Dancev na straži.
Tu je že vse pogasnilo . . . in valovi, ki so bili pred večerom pobarvani s človeško krvjo, so bili že tiudi tako temni, da ni bilo mogoče razločiti vode od
•	brega. ...
Danci so se pritiskali drug k
•	drugemu, krčevito so stiskali ' mrzlo orožje; obhajala jih je
•	čudna groza, nikakor se niso mogli ubraniti, da bi jim kostij
i ne prestresal mraz, najhladnejši mraz, kakoršen zavlada v nji-i hovih rodnih krajih meseca de-) cernbra.
) Nedaleč je čuk umrlim s sko-i vikanjem naznanjal pozno uro, i in v bližnjem borovem gozdiču , so mu pomagale sove ...
Danci že niso mogli dočakati jutra. ... tn komaj se je na vzhodu posvetila zora in je temna morska gladina zardela v
prvih njenih žarkih, so zavriska" li iz najpolnejših grl. Toda v tem trenotku jim je glas obtičal v grlu, kajti pred očmi jim
je švignila vitka ženska postava v belem oblačilu . . . Videti je bilo, kakor da hoče v razvaline; toda komaj je zagledala
\70\0
nožka lica, jim.je izt> Dred očij, kakor bi i«1 ' ia krila . . .
(Dalje prihodngj^
POGLAVITNE TOČKE NOVEGA ENLISTMENT
MONTHLY RETIREMENT
Starting	INCOME AFTER:
Base Pay	20 Years' 30 Year'
Master Sergeant Per Month	Service
or First Sergeant . $138.00	$89.70 $155.2?
Technical Sergeant 114.00	74.10 128.25
Staff Sergeant . . 96.00	62.40 108,0°
Sergeant .... 78.00	50.70 87-75
Corporal .... 66.00	42.90 74-2?
Private First Class . 54.00	35.10 60,7
Private..... 50.00	32.50 56,2
(a)—Dodatno	20% poviška za prekomorsko
(b)—Dodatno	50% za letalsko posadko, Padal»^emO
(c)—Dodatno	5% povišanje plače za vsako 3"ie službo. ^^
1268 Ontario St
—. - ^	*	-at	-T J3S,	-I' IE "^SSu	-JSS: "-5ET m"
MandePs nudijo
idealna božična darila
Mi smo pripravili najbolj popolno zalogo prvovrstnih sliperjev za vsakega člana družine, vseh vzorcev in mer.
Podloženi z ovčjo kožo z USNJEN IMI podplati in petami iz kavčuka so zdaj na razpolago zavsakega.
ZA ŽENSKE so sliperji obrobljeni z lično kožuhovino.
ZA OTROKE so na razpolago "Bunny" sliperji.
ZA MOŠKE so usnjeni sliperji z elastiko ob strani.
Na stotine drugih vzorcev na izbiro, ki jih je preveč, da bi jih omenili.
NE ČAKAJTE! KUPITE KMALU, DA BOSTE LAHKO IZBIRALI IZ
ZALOGE!
MandePs Shoe Store
6107 ST. CLAIR AVE.
poleg Grdi na Shoppe