Nada v GROSELJ OB STOLETNICI ROJSTVA PROF. MILANA GROSLJA Pred sto leti se je 19. septembra rodil moj oče, akademik Milan Grošelj, dolgoletni profesor in predstojnik na Oddelku za klasično filologijo. Taka obletnica si nedvomno zasluži omembo v reviji, posvečeni slovenskim kla- sičnim študijam, ki jih je v svojem - žal razmeroma kratkem - življenju temeljno sooblikoval. Čeprav imam osebnih spominov nanj zelo malo, saj je umrl, ko sem imela tri leta in pol, me je vendarle spremljal na vsej živ- ljenjski poti: v spominih, ki mi jih je stalno pripovedovala moja mati in rgegova bivša študentka, klasična filologinja Andreja Grošelj; v načinu, kako me je po zgledu njegovih seminarjev sama poučevala latinščino; v znans- tvenem profilu mojih profesorjev na fakulteti, njegovih nekdanjih študen- tov; v izdajah latinskih beril, v znanstvenih prispevkih in nenazadnje v spo- minih mnogih ljudi, ki so ga poznali in je nanje naredil tak vtis, da so o njem radi pripovedovali še desetine let kasneje. Ta prispevek seveda ne bo sistematičen pregled ajegovega dela - vse to je že bilo napisano in zahteva kompetentnejše znanstvene uvide od teh, ki bijih mogla podati jaz - niti ne more biti občuteno podoživetje njegove osebnosti. Zato pa naj ob tej priložnosti vsaj znova opozori na njegovo vlogo v slovenskem znanstve- nem in pedagoškem prostoru z nekoliko bolj osebnega vidika. Bibliograftja prof. Grošlja, ki je bila objavljena po njegovi smrti l. 1979 v reviji Linguistica, obsega 85 enot (kajige, razprave, ocene in poroči­ la, uredniško delo ter »razno«). Na prvi pogled se to ne zdi veliko, toda kakor opozarja prof. Erika Mihevc-Gabrovec v svojem pregledu njegovega dela v isti reviji, je potrebno upoštevati naravo prispevkov. Izpostaviti velja dve skupini: znanstvene študije (skladenjske, slogovne, etimološke in lek- sikalne) ter šolske in poljudnoznanstvene publikacije. Ker je bilo največja ljubezen prof. Grošljajezikoslmje,je le\ji delež znanstvenega dela posve- čenjezikovnim razpravam, te pa med drugim prinašajo približno 460 eti- mologij, od katerih so mnoge našle svoje mesto v pomembnih domačih in tujih slovarjih. Če upoštevamo bogato znanje jezikov, suveren pregled nad njimi in izvirnost v razmišljanju, ki jih zahteva postavljanje znanstvenih etimologij, in če pomislimo, daje bila do takrat večina »lažjih« besed že razrešena, se njegov znanstveni prispevek pokaže v drugačni luči. Medna- rodnega priznanja so bila deležna tudi njegova slovnična razmišljanja, zame osebno pa so bili največje vrednosti njegovi literarnovedski prispevki, ki KeriaIV-2 ° 2002, 17-19 18 Keria IV - 2 ° 2002 jih je številčno sicer malo (morda desetina vseh razprav), vendar so s svo- jim pretanjenim dojemanjem izraznih možnosti v jeziku na besedni, stavč­ ni in besedilni ravni, ki seje kazalo tudi v njegovem poučevanju, soobliko- vali literarno dojemljivost njegovih študentov in bralcev. Naj omenim nje- gove študije Horacija, ki jih je objavil tako v znanstvenih krogih kakor v obliki komentarja k šolskemu berilu, in njegove analize pri seminarju, ki jih sama sicer nisem bila deležna, vendar so posredno močno zaznamova- le pouk, s pomočjo katerega sem spoznavala skrite globine antičnih avtor- jev in s tem dobila tudi ključ za raziskovanje besedil drugačnega izvora in tipa. Tudi uvide v najrazličnejše jezikovne vidike, ki sem jih dobivala na predavanjih Lingvističnega krožka Filozofske fakultete, posredno dolgu- jem njemu, saj je bil eden pobudnikov za njegovo ustanovitev. Za promovi- ranje slovenskegajezikoslO\ja nasploh pa sta bili neprecenljive vrednosti reviji Živa antika in Linguistica, katerih soustanovitelj je bil in okoli dvajset let tudi sourednik. Poleg svojega znanstvenega delovanja je prof. Grošelj pomembno zaznamoval slovenski prostor kot pedagog, tako s svojimi šolskimi berili kot s poučevanjem. Obsežno komentirane izdaje Salustija, Cicerona, Ovi-·