Političen list za slovenski narod.
f* poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
B fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr.
: I
Naročnino in oznanila (inserate) orejema uoravništvo in ekspediclja v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
Štev. 42.
V Ljubljani, v torek 21. februvarija 1893.
Državni zbor.
Z Dunaja, 19. februvarija.
(Konec.)
Rinaldini tolovaj!
Pa še neki drug medgovor je prav po nepotrebnem razburjal najprej nekatere poslamške kroge, potem pa liberalne nemške časnike.
Že zadnjič sem omenjal, da je dr. Laginja v četrtek govoril o razmerah na Primorskem in pri tej priliki prijemal tudi cesarskega namestnika v Trstu, kjer so slepi za razmere na Primorskem. „Ali za moža, rekel je Laginja, „ki ima že osodepolno ime, ta slepota ni noben izgovor." Pri izrazu, da ima cesarski namestnik osodepolno ime, zakliče dr. Lu-eger: „RinaIdo Rinaldini!" in Spinčič še pristavlja: „je bil tolovaj!" Rinaldo Rinaldini je bil namreč glasovit tolovaj na Italijanskem, o katerem je celo med Nemci razširjena narodna pesem. Podpredsedniku baronu Chlumeckemu se je pa poročalo, kakor da bi bil Spinčič prt besedi »osodepolno ime" rekel: „Rinaldini (namreč tržaški namestnik) je tolovaj!" Chlumecky je poskočil s svojega sedeža in s silnim krikom kakor še nikdar prej, zarohni, da zarad tega nezaslišanega izraza o javnem upravnem uradniku k redu pokliče govornika. Spinčič se je takoj oglasil k besed', da bi bil pojasnil to reč, ali podpredsednik mu je ni dal. Ker .je reč pa tudi v steuografičnem zapisniku tako zapisana, kakor da bi bil Spinčič rekel: Rinaldini bandit!, šli so nekateri poslanci, ki so slišali in videli, kaj in kako se je govorilo in godilo v petek K podpredsedniku in mu razložili, da je stenografični zapisnik napačen in da naj ga veli popraviti. Res je baron Oblumecky zapisnikarjem v javni seji naročil, da naj reč pre-iskajejo in potrebno ukrenejo.
Še nekatere druge ovire
so krive, da se je razprava o proračunu justičnega ministerstva tako zelo zavlekla. V četrtek je pred sklepom seje namreč poslanec Hauck stavil predlog, da naj se prične v prihodnji seji razprava ob odgovoru ministerskega predsednika na tri interpelacije Hauckove. Chlumeckj je rekel, da zbornica ni več sklepčna in da bo dal Hauckov predlog drugi dan na glasovanje. Ob enem napov^ prihodnjo sejo na petek in naznani dnevni red. Poslanec Lueger se oglasi k besedi, ali podpredsednik mu odgovori, da mu je ne more dati, ker zbornica ui več sklepčna, ter med velikim nemirom ob 7j6. ur> sklene sejo.
S tem pa reč ni bila dovršena, ampak v pri-četku prihodnje seje, t. j. v petek se je vnel razgovor o tem, ali more in sme zbornica še zborovati, ako ni zadostnega števila poslancev navzočih, ali ne. Mazarjk je trdil, da mora zborovanje v tem slučaju takoj prenehati, dr. Lueger pa je še dostavljal, da tudi predsednik ne more več napovedati seje in narekati dnevnega reda, da je torej baron Cblumecky napačno ravnal, ker prejšnjega dne njemu ni hotel dati besede, sam pa je predlagal, da naj bo prihodnja seja v petek ter ob enem našteval točke dnevnega reda. Chlumecky je odgovarjal, da ima dr. Lueger prav, in da je prav zarad tega v pričetku današnje seje še enkrat napovedal dnevni red in si zanj izprosil pritrditve zbornice. V tem pa Masaryk in dr. Lueger nimata prav, da bi se sploh ne smelo nič razpravljati, ako v zbornici ni zadostnega števila poslancev. To je pač potrebno, kadar je treba kaj sklepali, med govori pa ne, ker se poslanci ne morejo siliti, da bi poslušali govornika, katerega ne marajo. Reč je bila s tem rešena, ali
Letnik XXI.
gl	■	_u
poteklo je za te malenkostne reči mnogo drazega časa, ki bi ga bili za kaj boljšega porabili.
Vsled tega v petek ni bila dovršena razprava o justičnem ministerstvu; govorili so Schonborn, Heinemann, Wrabetz, Byk, Podlaszecki in Pergelt. katerih govore sem razpravljal že prej, potem je bila sklenjena razprava in sta bila kot glavna govornika izbrana od nasprotnikov dr. Herold, od zagovornikov pa dr. J a q u e s. Podpredsednik baron C h 1 u-m e c k y je predlagal prihodnjo sejo za soboto ob J/s7 uri zvečer. Dr. Kaizl pa je predlagal, da naj bo seja ob 11. uri dopoldne, ali ta predlog je bil odklonjen z 69 glasovi proti 64.
Vsled tega je bila seja sinoči; ali govorila sta le glavna govornika dr. Herold ij9 dr. Jacjues, ki sem ju tudi že gori omenjeval, in sledili so še nekateri dejanjski popravki, katerih sem se tudi že prej spominjal. Ura je bila že */4ll predpolnočjo, ko bi bil imel govoriti poročevalec dr. M a d e j s k i; zbornica, ki je za govorom Jaquesovem odklonila s 104 glasovi proti 3 Luegerjev predlog, da naj se seja sklene, bila je po dovršenih dejanjskih popravkih zadovoljna, da je podpredsednik sam ob sebi sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za jutri ob 11 uri dopoldne. Najprej bo rešeno justično miui-sterstvo, potem pride na vrsto finančno ministerstvo, s katerim bodo rešene tudi še nekatere peticije, ki so ž njim v tesneji zvezi.
Z Dunaja, 20. februvarija.
Rinaldo Rinaldini,
glasoviti italijanski tolovaj, bil je danes zopet na dnevnem redu. Ko so bile namreč prečitane došle vloge in je finančni minister odpravil odgovore na nekatere interpelacije, nazuanja podpredsednik baron
LISTEK
II. Šolska podoba.
„Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil j Ivan Novoselc.
(Dalje.)
Dolgo je že tega, odkar pop ne more mahniti s koso, niti udariti z motiko, ali zato on ipak vedno dela. On se brine za celo vas. Malo je na jedni, malo na drugi njivi, sedaj v šoli, potem v ; cerkvi. Imel je povsod posla, vsikam je tudi pri- I speval, in povsod je bila potrebna njegova pamet, j
Kadar je bil kakov težji slučaj v sodniji, koj ! pojdi po popa, in on je to za čas razsodil, da je j bilo vsakemu prav.
Doma je živel skromno in po starinsko. Po-padija mu poljublja roko, ko odide v vas ali ko se povrne domov. Vsa postrežba njuna je bil cerkvenik Dimitrij, kateri se je tudi računal kakor nekaj, kar pripada cerkvi in vasi, torej popu.
Pop je velikokrat govoril v cerkvi. Silno svete in podučljive besede, da te zona spreleti. Liturgija se je brala vsaki dan, a v nedeljo je bila cerkev čisto polna. Prej, že davno, kadar je bil kakšen sopraznik, pa tudi v petek, napolnila se je cerkev žen, ali pop se je enkrat po službi božji v petek postavil pred altar in je povedal, da je Bog pustil nedeljo in praznike za cerkev, da na druge dneve človek delajoč moli Boga, da on za vse moli, pa
morajo oni delati, da je Bogu zoperno ne	delati
v petek, ker je to samo turški praznik in	da bo on vsakega izbrisal iz zapisnika krščenih, kateri od zdaj ne bodo v petek delali.
In verujte, ljudje, v naši vasi ni, kakor v drugi, niti jedne glave, katera bi praznovala petek.
A v nedeljo je cerkev, kakor sem rekel natlačena, pa i polovico cerkvišča je zavzelo ljudstvo. | A kadar hoče pop kaj važnega govoriti, sporoči j županu, da pozove še ljudi, katerih se bodo besede največ likale. Ako je kdo kaj zlega storil, on ga v cerkvi pred vsemi zavrne in opomni, da se pokesa.
Nikdar se ni prigodilo, da se mu ne bi po-sluhnile svete besede. Enkrat je prišla nekakšna manija nad ljudi, da trgajo tuje plote in spuščajo živino. Pokajo kolci, a razbitih glav je kakor buč. Vsaki dan vedno gorje, in župan je bil že sporočil ciganu, da skuje kavelj za zapor in predložil, da se kupi žabica, a pop je neke nedelje stopil pred altar in je pridigal. Lepo je, brate, govoril, kar solze bi te oblile. Ali na koncu ves porudeči in začne se tresti, pravi:
»Kaj je to, bratje, ali ste vi kristijani? kakšno je to zlo prišlo, da je gorše nego na Turškem? Sinoči so me pozvali, da bi molil nad Arnauto-vičem, ko pridem k njemu — a njemu, je Srninič z desko prelomil rebro, in to vse zaradi neke na-dušljive kobile. Kaj iščete vi v ti cerkvi, kateri tako delate? Kaj sem jaz zgrešil Boga, da mi na
moje stare dneve ne date živeti? Kako, pravi, bom šel v nebesa, ko me bo danes ali jutre Vse-višnji pozval, kako mu bom smel stopiti pred lice in dati račun o moji čedi? Ali vi hočete, da jaz zaprem to sveto mesto, da ga ne gazite z bogo-mrzlimi nogami in da me ne očrnjujete vedno bolj pred nebeškim Očetom! Zadnjikrat vam govorim in vas pozivam, pustite pasjo zlobo in nesrečno počenjanje. Ali si čul ti, Rajkovič, ti Ivan-kovič, ti Jovan Bojičič, in ti Nastazij Andrič, ali vi mislite, da ne vidim, da ste vsi štirje v ti božji hiši? Nagnal vas bom, ako bote tako dalje delali, starosti mi, odtod in postavil bom cerkvenika Dimitrija pred cerkvišče s kolcem, da mu polomi kosti, kateri se drzne stopiti z nogo na to sveto zemljo. Preklel bom vas in vse prepirljivce in ubijalce z onim kelihom tam, pa potem živi, ako moreš. Ubogajte me, zadnjikrat vam pravim; vi štirje ste vsega zla krivi. Ali se pomirite, ali pa se bodete od zdaj z Bogom vojskovali!«
Tresemo se kakor šibe — ni šala one božje besede, a grozi se s kletvijo. Ozira se ljudstvo in išče z očmi nje štiri, a oni so pobesili glave, pogledali se po strani in se hočejo objeti kar pred ljudstvom.
A po službi božji: cmok! Pozdravljajo se vsi oni, kateri se poprej niso hoteli ni pogledati, in župan odstranil je kolec, s katerim je bil podprl vrata od zapora. — Govori ljudstvo o popovih besedah, vsakemu je polno sreč in lahko mu je, kakor da se je skopal.	(Dalje sledi.)
C h 1 u me c k y, da ni mogel vstreči želji nekaterih poslancev in v stenografičnem zapisniku popraviti poslancu S p i n č i č u podtikanih besed : »Binaldo
Bmaldini tolovaj!" Izmed zaslišanih prič so nekateri izrekli, da Spinčič teh besed ni govoril, ampak da so drugi poslanci klicali: tolovaj! Ali nekatere druge priče, med njimi dva stenografa, so zopet trdile, da je Spinčič govoril omenjene besede. Ker so pa vse priče v tem edine, da je Spinčič izrekel besedo »tolovaj", zato ni mogel zaukazati, naj se popravi etenografični zapisnik.
Za njim se oglasi poslanec Masaryk in pripoveduje, da je med Laginjevim govorom stal poleg Spinčiča in da je dobro videl in slišal, kar se je godilo. On more potrditi in to potrjuje tudi 9 zaslišanih prič, zgolj poslanoev, da Spinčič ni govoril besed: Rinaldo Rinaldini, ampak je le dostavljal : je bil tolovaj! To pričevanje poslancev mora menda vendar več veljati, kakor pričevanje dveh stenografov, ker steuografi navadno sede pred govornikom in ne morejo prav videti in vedeti, kaj se za njihovim hrbtom godi. Govornik povdarja, da se je krivica zgodila poslancu Spinčiču, ker je bil brez zagre-šenja poklican k redu, in priporoča predsedniku, da naj ne kara govornikov poslušavši ovaduhe, ampak da naj vselej povč, kdo mu je eno ali drugo reč naznanil in na ta način govorniku d& priliko, braniti in zagovarjati se. Konečno predlaga, naj se do-tični medklic v stenografičnem zapisniku popravi tako: (»Klici: Rinaldo Rinaldini! Spinčič: Je bil ; tolovaj!") Pri glasovanju ostal je ta predlog v manjšini, ker so zanj glasovali le češki, slovenski in hrvatski poslanci Levica je bila obsedela in je morala zaradi tega slišati opravičeno očitanje: »Toliko vam je mar za čast poslancev?!"	i
Vse to je trajalo skoro celo uro in bilo je že poldne, ko pride na vrsto
justično ministerstvo
in poročevalec dr. Madejski pričenja svoj govor. Tudi on se je mnogo bavil z znanima Stremayr-jevima odlokoma in skušal kolikor mogoče izgovar-jati najvišje sodišče, češ, da se mu ne more podtikati namen, da je hotelo žaliti narode, in da ostane glede poslovanja njegovega vse pri starem. Tudi Kavnica se je spominjal in mu očital, da njegov preklic ni bil popolnoma zadosten. Omenjal je dalje omejenega števila odvetnikov in sklepal s priporočilom, naj se justični minister spominja ju-stičnih uradnikov in jim zboljša njihovo stanje.
Dr. Vašaty se je za njim še enkrat oglasil k dejanjskemu popravku in je zlasti zavračal trditev poročevalčevo, da ostane poslovanje najvišjega sodišča pri starem. On sam se je 28. januvarija t. 1. pri neki obravnavi prepričal, in to potrjuje tudi dr. Do-stal, da se prvotne razsodbe več ne čitajo v izvirniku, ampak v nemški prestavi, in da bo v tem oziru še huje, ako obveljata Stremayrjeva odloka. Dr. Vašaty ima v tej zadevi prav, in najvišje sodišče se je menda tudi že samo ustrašilo silnega nasprotstva, katero ste zbudili omenjeni odredbi in pri razpravi, ki se je vršila v neki češki zadevi 19. t. m., čitala se je prvotna češka razsodba z razlogi vred v češkem izvirniku, kakor da bi bilo hotelo sodišče dejanjsko pokazati, da ostane v istini vse pri starem.
Razburjena razprava torej že zdaj ni ostala brez sadu, ali upati smemo, da se reč skoraj trdno dožene in da najvišjemu sodišču ne bode na prosto voljo dano, ali naj posluje zgolj nemški, ali naj se ozira tudi na pravice in potrebe druzih narodov.
Ob eni popoludne je bil dovršen in potrjen proračun justičnega ministerstva in je prišlo na vrsto
finančno ministerstvo.
Pri centralH je oglašenih 15 govornikov, in sicer kot nasprotniki: Schlesinger, Kaiser, Weibl, Hoffmann, G e s s m a n n , D o t z , Formanek, Lang C e s t m i r. Kot zagovorniki so vpisani: Weigl, Promber, Pfeifer, Salvadori, Polzhofer, Riegler in Hali-w i c h.
Razven tega se bode še posebej govorilo 1. pri direktnih, 2. pri indirektnih davkih, 3. pri tabaku, 4. pri kolekih, 5. pri loteriji, pri kateri se je dal po stari svoji navadi vpisati dr. Roser.
Danes so govorili Schlesinger, Weigel in K a i s e r, pa pride menda še na vrsto dr. Promber, dasi je že štiri popoludne, ko to sklepam.
Prihodnja seja bo jutri; v sredo zboruje bud-getni odsek in zaradi tega ne bo javne seje, v če-
trtek pa pride na dnevni red podaljšanje davčnega provizorija za mesec maroij, pri katerem nameravajo češki poslanci zbuditi obširno razpravo.
Danes je bilo v zbornici razdeljeno poročilo budgetnega odseka o načrtu zakona, s katerim se dovoljuje prodaja soli za živino po 5 gld. metrični oent in ki Vam ga v prilogi pošiljam.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. februvarija.
Nezaupnica za zdruieno levico. Kakor je bilo pričakovati, nemški nacijonalci že pritiskajo na zjedinjeno levico. Odbor nemškega društva v Warnsdorfu na Češkem je že izrekel levičarjem nezaupnico, ker ne začno uajodločnejše opozicije proti vladi. Za to nezaupnico se ima levica pač sama sebi zahvaliti. Liberalni listi bo dan za dnevom trobili, v kaki nevarnosti je nemštvo pod sedanjo vlado, ker napreduje poslovanjenje, tako, da je nemško prebivalstvo res začelo verjeti, da mu preti kaka nevarnost. Naravno je, da sedaj nemško prebivalstvo ne more umeti, kako da levičarji še morejo podpirati vlado, ki Nemcem dela toliko krivic.
Ceško-nemška sprava. Tudi vlada je baje popustila vsako misel, da bi se kdaj izvele dunajske punktacije. Pravosodni minister grof Schonborn je nedavno v zbornici poslancev pozval Mladočehe, da naj pridejo sami s pozitivnimi predlogi zastran sprave z Nemci. Ta poziv zmatrajo nekateruiki tako, da je vlada se odrekla dunajskim punktacijam in hoče vso stvar prepustiti Nemcem in Cehom, da se sami sporazumejo. To nekoliko dokazuje tudi okoliščina, da se v vladnem programu češko • nemška sprava z nobeno besedico ne omenja.
Civilni zakon na Ogerskem. Gibanje proti civilnemu zakonu je vedno večje. Katoliški poslanci dobili so že cele vrste peticij proti civilnemu zakonu, da jih predlože zbornici. Na teh pe-cijah je na tisoče podpisov. Podpisali jih pa nikakor niso le katoliki, temveč izimši Kalvince spoznovalci vseh ver. Celo več židovskih podpisov je na peticijah. Za civilni zakon pa mej prebivalstvom ni prav nobenega gibanja, če tudi liberalci in vladni organi skušajo pridobiti narod zdnj. Nekateri občinski za-stopi so se pač izrekli ?&nj po vplivu vlade, ali kmalu se je pokazalo, da stvar ne gre dalje. Vzlic vsem prizadevanjem bi lahko sešteli tiste županije na prste jed ne roke.
Ministerski predsednik ogerski je odpotoval na Dunaj, da kroni predloži načrte več zakonov, mej drugim predlogo o uvedenju civilnih matrik. Te predloge predloži vlada v kratkem državnemu zboru, da se rešijo še to pomlad, ako bode le mogoče. Seje v državnem zboru bodo bajd dalje trajale, da zmaga zbor mnogo gradiva.
Bolgarija. Iz vse Bolgarije prihajajo čestitke knezu in njegovi nevesti. Pomenljivo je, da knezu čestita tudi duhovščina, zlasti vsi bolgarski škofje, ki se vendar morajo zmatrati za varuhe pravoslavne cerkve. Eksarh je ugovarjal premembi ustave, ali je najbrž storil to le na željo Rusije, ki je mislila, da s tem bolgarsko duhovščino nahujska proti vladi. To se jej pa ni posrečilo. Zaradi tega pa smemo biti preverjeni, da ne bode ženitev Koburžanov prestol omajala, temveč ga bode le utrdila. Ruska diplomacija je pa gledi na Bolgarijo za jedno bla-mažo bogatejša.
Srbija. Več radikalnih vodij noče prevzeti nobene kandidature, ker vedo, da pri volitvah nimajo pričakovati nobenega vspeha. V mišljenju naroda je popolen prevrat. Od 1200 občin so jih že 1000 dobili liberalci v roko. Res je, da vlada pritiska, ali taka premena bi vendar ne bila mogoča, da radikalci niso izgubili zaupanja prebivalstva. Radikalna stranka je pa sama kriva, ker je prejšnja leta volilcem obetala stvari, o katerih je že naprej morala vedeti, da jih izpolniti ne bode mogla. Liberalci pa sedaj lahko prebivalcem kažejo na te neizpolnjene obljube.
Sleparije pri italijanskih bankah. Zaprti poslanec de Zerbi, ki je bil podkupljen od rimske banke, je v ječi nevarno zbolel in je zatorej dvomljivo, da bi prišel pred sodišče. Mnogim italijanskim politikom bode pač le ustreženo, če se de Zerbijeva stvar kako potlači. Pred sodiščem bi utegnil Zerbi še marsikako sleparijo razkriti. Ze tako prihajajo vedno nove stvari na dan. Tako se je izvedelo, da sta mej dolžniki rimske bauke neki državni podtajnik s 100.000 in neki senator z 2,000.000 lirami. Banka je denar jima dala le sato, ker je
pričakovala drugih uslug; da bodeta kedaj vrnila, na to pač nikdo mislil ni. Polom rimske banke je tndi druge denarne zavode spravil v zadrege. Tako zgubi siciljska banka osem milijonov, kar jo bode že precčj potreslo. Govori se pa, da ni le rimska banka izdajala bankovcev v dveh izdajah, temveč so to fruktifikovale tudi druge banke. Pri neki banki je nekdo te dni predložil dva od nje izdana bankovca po tisoč lir z isto serijo in številko. Banka je pa hitro od njega kupila oba bankovca. Dala je za vsakega 50.000 lir, da sedaj dotičnik nima dokazov proti njej.
Socijalne stvari.
Stavka v premogokopih. V Kopisteh pri Mostu se je pričela stavka v premogovnikih. Stavka se hitro razširja, tako da se je ustavilo delo v 8 jamah. Stavkujočim v cesarskem rudniku so se pridružili še delavci severonemške družbe, družbe v Mostih in nekaterih posameznikov. Vzrok je odpuščenje nekega premogarja. Zahtevajo: 1. da se odpuščeni pre-mogar zopet v delo vzame; 2. da se odpusti nepriljubljen plezalec (Steiger); 2. da se izplača zaslužek za zadnje tri tedne in bo plačilni dan vsaki teden; 4. da se pravila o plačilu in izplačevanju objavijo. Pripetilo se je že tudi nekaj izgredov. Zbral se je bil eden del nemiruežev pred jamo, kjer so delali njih tovariši, ter so začeli tu tako razsajati, da jih je moral razpoditi eskadron huzarjev.
Nevarnost povodnji ob Veltavi. Iz Prage se nam piše: Kadar se bliža spomlad, so prebivalci ob Veltavi vselej v velikih skrbeh in nevarnosti zaradi povodnji. Dogaja se, da jim naraščajoča voda vse odnese ali plavajoči led mnogo škode naredi na poslopjih itd. Letos je odšel led iz Prage še precej mirno, a kraji do Melnika so preplavljeni. Nekatere hiše so popolnoma v vodi. Utonil ni nobeden, ker so se ljudje iz nevarnih krajev izselili še ob pravem času. Sreča je, da voda pada, sicer bi bila škoda, ki je že itak zadosti velika, še večja. Do Melnika se razprostira sedaj ogromno jezero.
Slovstvo.
Rimski Katolik. Naznanili smo že Bvojedobno obseg prvega letošnjega zvezka »Bimskega Katolika". — Ne moremo si kaj, da bi svojih čitateljev zopet ne opozorili na ta zvezek, ko smo ga prečitali z velikim veseljem. Beči moramo, da nas je iznenadila raznovrstnost in temeljitost v tvarinah, nabranih v prvem zvezku.
Kot vvod celemu zvezku je papeževi elavnosti primerna pesem: LeonXIII. — luč na nebu. Zložil je to pesem dr. Jan. Ev. Krek; pesmij tako vzvišenih idej in tako dovršene oblike le malo poznamo v slovenskem slovstvu. —, Za tem se vrsti cela vrsta modroslovno-apologetičnih razprav dr. Mah-ničevih n. pr. Vojskujoče sile v 19. veku; vporabnost in plodovitost-katoliške dogme, Apologetični razgovori, sumljiva znamenja v slovenskih akademiških in dijaških krogih itd. — Pozora vredna je vzlasti dr. Mahničeva ocena oLevstikovih poezijah Dobrohotno, stvarno in pravične je ocenjen Levstik kot pesnik, odločno pa kakor po vsej pravici zasluži obsojeno piof. Le v ca ravnanje pri zbiranju gradiva iz Levstikove zapuščine, ker je proti poslednji volji rajnega Levstika zbral tu v zbirko tudi mnogo umazanost, katere bi Levstik, da je sam izdal svoje pesmi, nikdar ne bil objavil. — Prelepa sta sestavka dr. Jos. Pavlice: Rim bodi narodom sveto mesto in spis o družbi sv. Cirila in Metoda, kot odgovora na Luke Svetec-a nevsprejet popravek. Zanimiva sta spisa tikajoča se vzhodne cerkve. Sploh moramo reči, da bode vsakdo z veseljem in pridom prebiral 1. zvezek letošnjega »Rimskega Katolika". — Želeti mu je zato prav mnogo naročnikov, vzlasti tudi z ozirom nato, ker je list zelo po ceni in se ga pošilja celih 200 — brezplačno! — Vzemi, beri!
Cerkveni letopis.
Papeževa petdesetletnica.
Iz Konjic se nam poroča: Farani te staro-slavne župuije pripravljali so se z dobro obiskovano devetdnevnico na škofjo petdesetletnico sv. Očeta Leona XIII. Na predvečer tega praznika razsvetlili so tržani konjiški vsa okna svojih hiš, svetli knez Windisch-Graetz dal je pa uad svojim gradom zažgati umetalni ogenj, iz katerega so švigale raznobarvne rakete v temen zrak. Baz zvonik, iz katerega je vihrala papeževa zastava, donelo je obrano trijančenje zvonov, od starega grada bučali so pa
topiči po dolini. V nedeljo 19. febr. bila je cerkev skoraj ves dragi dan natlačena vernega ljudstva. Na stotine sv. obhajil darovalo se je ta sv. Očeta. Slovesne sv. maše vdeležila se je rodbina kneza Windisch-Graetz-a, o. kr. uradniki sodniški, kakor davkarijski, ves občinski zastop iz trga in učiteljstvo. Ti polotili so potem lastnoročno svoje darove za sv. Očeta na oltar sv. Jurija. Nabralo se je, kakor izvemo, do 50 gld. in povrh še ces. cekin.
Popoldne ob treh priredilo je tukajšnje „katol. polit, društvo" slovesen zbor v proslavljanje papeža Leona XIII. Trije duhovni-govorniki proslavljali so zaporedoma sv. Očeta 1. kot od Boga odbranega glavarja sv. cerkve, 2. kot „luč na nebu", 3. kot posebnega »prijatelja Slovanov". Odposlal se je ter legrafičnim potom izraz najglobokejše udanosti do 6v. Očeta s prošnjo za njih apostolski blagoslov. Ker je pa to društvo od začetka svojega obstanka (1. 1871) se vedno kazalo ne samo cerkveno ampak tudi dobro patrijotično, predlagal je društveni odbornik, blag. g. dr. Rudolf, da ono najudanejše čestita tudi svetlemu cesarju in sicer k rojstvu nja najmlajšega vnuka, sina nadvojvodinje M. Valerije Salvatorjeve v Lichteneggu. Prvi, kakor drugi telegram vsprejel se je z velikim navdušenjem. Ta zbor, ki je bil nenavadno dobro obiskan, počastil je s svojo navzočnostjo še svetli knez Hugo Veriand Windisch-Graetz ter več gostov iz vunanjih župnij. Škofja petdesetletnica sv. Očeta ostane nam v najdražjem spominu.	—o—
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. februvarija.
(Občni zbor »Vzajemnega podpornega društva") vrši se danes zvečer ob 7. uri v rokodelskem domu. Ker mora po društvenih pravilih biti desetina udov osebno navzočih, zato opozarjamo vzlasti ljubljanske člane, da se udeleže občnega zbora, na katerem se potrdi opravilnik in se voliio člani v nadzorovalni svet in namestniki v ravnateljstvo.
(Katol. tiskovnemu društvu) je neimenovan župnik radovljiškega dekanata poklonil v prospeh družbinih namenov s t o gld. Živel 1 Bog plačaj.
(Zbirke deželnega muzeja Rndolflnnm) bodo od dne 1. marca t. I. namesto v sredo vsaki č e-trtek popoludne od 2—4 pri ugodnem vremenu brezplačno oa ogled. — Vodstvo deželnega muzeja. Miillner, kustos.
(Občinska volitev.) V Sušji pri Ribnici je za župana izvoljen posestnik Fortunat Kozina, za svetovalca posestnika Jakob Lesar in Franc Lovšin.
(Starodavni Kranj) je pokazal dne 18. t. m., o priliki petdesetletnice škofovanja Njih svetosti papeža Leona XIII., da je eminentno katoliško mesto. Ne bom opisoval cerkvene slavnosti, ki se je vršila točno po knezoškofijstva uaredbi. Z veseljem pa bilježim za naše mesto značilen fakt: „Občno razsvetljavo kranjskega mesta sv. očetu Leonu v slavo". Kakor otroci slav6 očetov praznik, tako smo vsi praznovali vrhovnega očeta praznik soglasno, roko v roki. Niti jedne hiSe v vsem mestu, kjer bivajo ljudje, nisi našel, da bi ne bila razsvetljena in ozaljšana. Kar je mesto na predvečer de-janjsko pokazalo, to je osebno poudarjal blagorodni gosp. župan Š a v n i k s svojimi mestnimi svetovalci drugi dan, poklonivši se prečast. g. dekanu, proseč, „da izrazi udanost in pokorščino kranjskega mesta po prevzvišenem kuezoškofa sv. očetu". Slava vsem zavednim slovenskim, a tudi zavednim katoliškim kraajskim meščanom!
(Kmetijska podružnica t Rovtah.) Piše se nam: V nedeljo dne 19- februvarija predaval je v Rovtah gosp. potovalni učitelj Gustav Pire o kmetijstvu. Govoril je o potrebi in koristi kmetijskih podružnic, priporočal zboljšanje travnikov in seno-žeti, prigovarjal je Rovtarjem, da bi vpeljali belanski goveji rod, kar bi bilo tem bolj potrebno, ako se napravi sirarnica, o kateri nam je gosp. govornik mnogo povedal. Kmetovalci so poslušali z velikim zanimanjem poučeu govor. Da bi se le vselej po prejetih naukih ravnali 1 Pri tej priliki se je osnovala za rovtarsko faro lastna kmetijska podružnica, ki šteje že 26 udov. Tudi za siraruico, ki bode imela najbrž svoj sedež na Petkovcu (kjer je podružnica rovtarske fare), se je že oglasilo 15 posestnikov, ki so obljubili dajati v sirarnico mleko od najmanj od 50 krav. Gotovo bode pa pristopilo £e mnogo druzih, zlasti ko bodo videli, da sirarnica res živinorejcem mnogo koristi. Po prizade-
vanju g. notarja Ignacija Gruntarja, ki je prišel v Rovte k predavanju, se je še tisti dan kupilo zemljišče, veliko pol orala, prav blizu farne cerkve za podružnično drevesnico. Gosp. notar je takoj podaril novo ustanovljeni podružnici 12 gld. z obljubo, da hode tudi drevesnico podpiral in pospeševal po svoji moči. Hvala blagemu dobrotniku 1
(Iz Novega Mesta,) 20. februvarija. Veličastne bo bile priprave za praznovanje papeževe 501etnice po svetu. Pri nas se ni8mo kaj posebno pripravljali, ali vendar mislim, da smo storili, kar se more pričakovati. Razsvetljava v soboto zvečer je bila splošna, izostalo je baje par hiš, kojih gospodarji takoj prhajo, ako le slišijo kaj u krščanstvu. Tudi Kandija in bližnji Grm nista zaostala; bil je istinito lep pogled. Iz nekaterih stavb so vihrale tudi zastave: papeževe, cesarske in narodne. Meščanstvo je pokazalo vnovič svoje versko prepričanje. Meščanska godba je svirala po opravljenem cerkvenem opravilu pred kapiteljnom, potem po mestu in Kandiji; mestni zastop je izročil voščila mil. g. proštu, pros^ ga, naj skrbi, da pride njegova častitka po knezo-škofu do sv. očeta; isto so storili gg.: okrajni glavar, predsednik okrožnega sodišča, državni pravdnik v imenu vseh podložnih uradov, in zastopniki meščanskega kora v imenu istega. V kapiteljski cerkvi pri slovesni sveti maši, kojo je daroval g. kanonik Hočevar mod asistenco, so bili tudi pričujoči zastopniki mestnega načelništva in posameznih uradov. Novomeščani smejo biti zadovoljni s svojo svečanostjo, kar pa je gotovo njim samim v največjo čast.
(Iz Idrije) se nam piše: Bolezen nas zapušča polagoma; na novo jih zboli sedaj le malo I Vendar je letos od novega leta sem smrt že dosti ljsdij pokosila. Upajmo, da bode grozovitemu pomoru kmalu konec. — V soboto dne 18. t. m. zvečer nas je po »Zdravi Mariji" četrturno zvonjenje po tukajšnjih cerkvah spominjalo petdesetletnice škofijstva našega sv. očeta papeža Leona XIII. Globoko v srce segali so vsakemu gotovo veličastni glasovi, spominjajoč ga velike in slavne vlade ter zaslužnega občudovanja in spoštovanja do velikega očeta vseh katoličanov 1 Ne da bi bil kdo katerega opominjal ali v to napeljeval, zasvetile so se v mnogih hišah luči na oknih v slavo sv. očeta. Ko bi bilo vedelo prej prebivalstvo, kaj da se namerava, gotovo bi bilo z veseljem še v večjem številu razsvetilo okna v svojih hišah. No, pa kar je bilo, to je bilo dobro in iz srca, čeravno storjeno v naglici. Grad v gornjem nadstropju in pa mestna uradna hiša bila sta tudi razsvetljena. — V nedeljo ob pol devetih dopoldne imeli ste tukajšno veteransko in gasilno društvo slovesno sv. mašo v zahvalo za piečudno rešitev našega presvitlega cesarja Frana Josipa I. iz rok zdiv-janega morilca na Dunaju pred štiridesetimi leti;službe božje se je udeležilo tudi več gg. uradnikov. Po sv. daritvi je g. katehet P i c i g a s držaje se besed evangelijskih o skušnji Jezusa umetno vpletel oni grozoviti čin na življenje Njihovega cesarskega Ve-ličastva kot skušnjavo hudičevo v srcu osurovelega napadnika in je nadalje v svojem jedrnatem govoru v kratkih potezah načrtal podobo socijalizma. Ob devetih je bila velika peta sv. maša za sv. očeta papeža, pri kateri so bili gg. občinski odborniki z županom g. Fr. D i d i č - e m na čelu prisotni, iz-mej katerih izbrana deputacija se je po dokončani sv. maši podala v dekanijski dvorec ter izročila ve-lečastitemu g. dekanu J. Kogeju v imenu mesta Idrije najudanejšo čestitko za sv. očeta, ki naj bi se mu sporočila primernim potom.
(Posnemanja vredno.) V ogerskem komitatu Scatmar združilo se je več vasij v posebno zvezo zoper žganjepitje. — Pogodba je za sedaj veljavna za jedno leto. Zganjarije poprej polne žganjarskih bratcev, so sedaj prazne, kakor bi jih ne bilo. — Kaj ko bi katera slovenskih vasij osnovala enako zvezo! Deželna naklada na žgane pijače bi se sicer na ta način zmanjšala, toda naši deželni očetje bi že znali drugače vrediti deželne prihodke.
(Romanje Čehov v Rim.) „Bratrstvo sv. Mihaela" in katoliška društva v Pragi poživljajo češke katoličane k romanju v Rim, da se letošnja slovesnost sv. očeta kolikor mogoče slovesno na Češkem obhaja. Priredil se bo poseben vlak na Dunaj in z Dunaja v Rim. Dne 13. ali najdalje 14. aprila se sprejemajo oglasila.
(h Spodnje Idrije.) Poročali ste zadnje dni večkrat, kako da tekmujejo zavodi, društva, mesta itd., da dostojniše proslavi 19. dan t. m., spomin 50letnice škofovanja sv. očeta Leona XIII. ter mu
skažejo svojo zvestobo in udanost. Blagovolite še sledeče poročilo sprejeti v svoj cenjeni list: Včeraj 19. t. m. priredile je naša šolska mladina pod vodstvom vrlega in za vse dobro vnetega nadučitelja g. L. Punčuha v šolskih, lepo okrašenih prostorih slovesnost v proslavo 501etnice škofovanja sv. očeta s sledečim vsporedom: 1. »Nj. Svetosti Leonu XIII. v proslavo 50letnice škofovanja". Deklamacija. 2. »Sv. očetu papežu Leonu XIII.'. Petje. 3. »Tedaj". Deklamacija. 4. »Zapuščena sirotica". Petje. 5. »Otrokova prošnja". Gledališka igra v dveh dejanjih. 6. »Deklica in rožica". Petje. 7. »V Rim 1" Saljivo-rssna igra v dveh prizorih. Lep vspored zares in tudi izvrševali so ga otroci kaj dobro, tako točno, da bi si človek mislil, da ima pred seboj že popolnoma izurjene govornike, pevce in igralce. — Posebno še, ako pomislimo, da imamo še le nekoliko let sem redni šolski pouk, moramo izreči: Vsa čast g. nadučitelju, da ima toliko potrpežljivosti in spretnosti, da sploh kaj takega doseže! Ginjeni in naudušeni so bili poslušalci in marsikateremu očetu in materi zaigrala je solzica v očeh, ko vidi in sliši svojega otroka naudušenost za sv. očeta, kar 6e je posebno pri zadnji točki pokazalo. Koncem slovesnosti vspodbujal je še preč. g. župnik Juvan navzoče k ljubezni, udanosti in zvestobi do sv. očeta ter še posebej z ginljivimi besedami opozoril otroke na spolnjevanje četrte božje zapovedi. — Hitro nam je minol veseli čas in težko smo se ločili od ljubljenih naših otrok.
(Nesreča.) Aleksander Majonica, petošolec, padel je na goriški gimnaziji tako nesrečno, da si je nogo zlomil.
(Iz Prage) se nam piše: Velika nejevolja vlada med občinstvom vsled odredbe predsednika najvišjega sodišča, Stremayr-ja, ki je ukazal, naj se vsi soduijski spisi, kateri doidejo do omenjenega sodišča v »tujih jezikih", prestavijo v nemščino. Torej Slovani, kojih je toliko število na Avstrijskem, so tu le tujci! Morajo plačevati davek krvni in denarni, a njih jezik je tuj! Vse radovedno pričakuje, kaj porečejo temu mladočeški poslanci, kako se za pravico potegnejo, da bi odbili napad v prvi vrsti naperjen na Čehe. — Srce mora poštenega človeka boleli, ko čuje, kako se napada stari boritelj za narodno stvar, dr. Rieger. Po Trojanovem pogrebu se je zbralo pred Riegerjevim stanovanjem nekaj mladeničev ter so začeli klicati »pereat"; še le policija jih je razpodila. Žalostno 1 Vzrok enakih izgredov in pojavov »ljubezni" so »Narodni Listy". Tako daleč bode morda med mladino prišlo, da ne pusttS nikogar pri miru, kdor ne prisega ž njimi slepo na mladočeško zastavo. Bolje bi bilo, ako bi imenovani list navod dajal državnim poslancem, da bi se vsaj s kakimi drobtinicami domov vračali iz državnega zbora, kakor nekdaj dr. Rieger. — 16. t. m. je obhajal štiridesetletnico svojega rojstva znani pesnik in pisatelj Jaroslav Vrhlickj. Dovolj je znan, zato ni treba, da bi o njem in njegovih delih kaj pisali. Ako se ozremo in se spomnimo, kako smeši sveto vero, se skoraj vprašamo : Ali zasluži tako ovacijo, kakor se mu je priredila v Narodnem gledišču? Igrala se je njegova »Hippo-damie" in občinstvo ga je po vsakem dejanju klicali na oder. Dobil je mnogo daril, mnogo voščil od posameznikov in korporacij, še celo dunajski listi so o njem pisali. Pri drugih priložnostih nimajo toliko pohvalnih besed za Čeha, a pri Vrchlickem je — drugače.
Društva.
(Odbor »Glasbene Matice") vabi vse društvenike na izvanredni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 5. marca t. i., ob 11. uri dopoldne v šolskih prostorih (Knežji dvorec). Na dnevnem redu je: Predlog, da se kupi za »Glasbeno Matico" hiša.	ODBOR.
(Matica Slovenska.) Vabilo na XCIV. odborovo skupščino »Matice Slovenske" v sredo 1. dud marcija 1893. leta ob 5. uri popoldne v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjeuje zapisnika o XCIII. odborcvi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega od seka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti.
(A kad. društvo »Triglav« v Gradcu) priredi v četrtek, dnč 23. febr. 1893, svoie s*dmo redno javno zborovanje s sledečim vspoiedom: 1. Oitanje zapisnika. 2. Poročilo odbornikov. 3. Kritika o predavanju g. iur. Šavnika. (Kritika gg. iur. Faganelj in phil. Ilešič.) 4. Predavanje phil. Ilešiča. 5. Slučajnosti. — Lokal: »Hdtel Kaiserkrone". — Začetek ob 8. uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli!
(Občni zbor društva Marijine bratovščine) vršil se je v nedeljo v magistratni dvoraui v navzočnosti kakih 200 udov. Predsednik gosp. Lahainer prične zborovanje s sledečim govorom: .Slavni zbor! Predno pričnem občnega zbora razprave, naj se spominjam velikega praznika, katerega prazuuje danes vesoijui katoliški svet, jubileja škofovskega sv. očeta Leona XIII. Ne dvomim, da pritrdi zbor, da se izrazi po posebni deputaciji do eksceleuce knezoškofa najudanejše čestitanje." Zborovalci mej ,živio"-klici pritrdi. — Potem poroča predsednik o delovaniu društva. Kakor je iz računskega zaključka razvidno, je imelo društvo v preteklem letu dohodkov 10.194 gld. 36 kr., troškov pa 10.172 gld. 13 kr. — Društveno premoženje pa znaša koncem leta 24.407 gld. 90 kr. Novi udje so v teku leta pristopili 103; umrla sta pa 102 uda, in pokopalo se je 41 otrok od društve-nikov. Bratovščina je imela torej koncem leta 1892 skupaj 2529 udov, 657 moških in 1872 ženskih, od katerih je pa bilo 87 oproščenih od letnih doneskov, kateri znašajo svoto 52 gld. 20 kr. — Po sklepu predlanskega občnega zbora predložil je odbor načrt predloženih pravil vis. c. kr. deželni vladi v potrjenje. Z odlokom z dne 12. aprila 1892, štev. 3354, pa je c. kr. deželna vlada po ukazu vis. mi-nisterstva društveno vodstvo obvestila, da je po obstoječih zakonih dtuštvo premeniti v zavarovalno društvo v smislu ces. patenta z dne 26. novembra 1852. leta. Po tem predpisu bi bilo povikšati letnino takoj na jeden goldinar, posebno napravici račun v razgled, da obstoječe premoženje zadostuje za veliko število članov bratovščine, iz česar bi bilo razvideti, če ne bi kazalo, znižati troške za pogrebe itd. Odbor je po vsestranskem preudarku prišel do. sklepa, da pravil vnovič ni predložiti, ker bi se bratovščina s tem močno obremenila in ker je glede ua revščino udov bratovščine vsako povik-šanje letnih doueskov nemogoče. Da se pa tudi pri obstoječih pravilih društveno deuarno stanje vspeš-neje varuje, sklenil je odbor premembo opravilnega reda tako, da zadobijo ua novo vstopivši društveniki pravico do brezplačnega pogreba še le po preteku petih let, odkar so se vpisali, kar občni zbor pritrdi. Tekoče leto izstopijo iz odbora gg : Kune Matija, Beich Adolf in Trdina Greaor. — h sklepa računa ie razvidno, da se je izdalo za pogrebe 2646 gld. 70 kr., za sveče 527 gld. 66 kr., za svete maše v kvatrih 47 gld., tako, da je ostalo ostanka v blagajnici koncem leta 1891 svota 22 gld. 23 kr. — Poročevalec pregledoval-nega odseka, gosp. G r i 1 e c , poroča. da so se vse knjige pregledale in premoženje, ter da se je našlo vse v redu. V odbor se izvolijo zopet gg.: Matija Kune, Gregor Trdina, in na novo J. B o n a č. V pregledovalni odsek gg.: Arzelin, Benda iD Delacorda. Potem se zborovanje sklene.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) razpošilja ravnokar četrto letno poroč lo svojega delovanja. Iz tega je posneti plodonosno delovanje za dobo od novega leta 1892, do konca meseca septembra. (Odslej bodo poročila izhajala ob občnem zboru ter bodo obsegala šolsko dobo.) Ustanovnikov šteje društvo 38, mej njimi nadškofa goriškega, knezoškofa lavantin-skega iu ljubljanskega. Kuezoškof lavantinski je častni ud. Novi ustanovniki so: Slavna mestna občina ljubljanska 100 gld., gg. Feliks Stare, graščak v Domžalah, dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru in Viktor Eosina, c. kr. notar v Mokronogu, ki so društvu darovali po 50 gold. Podpornikov, rednih udov in dobrotnikov je društvo štelo 127. Na prvem mestu stoji Maribor z 31 udi, potem: Dunaj z 21 udi, Kranj z 11, Ljubljana z 8, Postojna z 8; Krško šteje 6, Vojnik 5, Brežice, Konjice, Mala Nedelja. Podgora pri Gorici. Polhov Gradec — po 2 uda. Po 1 uda imajo: Bled, Celje, Cadram. Češki Brod, Črnomelj, Dovje, Frankolovo, Gradec, Kalobje, Kamna Gorica, Litija, Ljutomer, Nabrežina, Nova Cerkev, Radovljica, Stillfried, Stražišče pri Kranju, Škofja Loka, Šmartin v Rožni dolini, St. Andraž pri Gorici, Trst, Vrhnika. — Posojilnica v Črnomlju, km*tiška posojilnica ljubljanske okolice in hranilno in posojilno društvo v Radovljici so društvu darovali po 10 gld. Dohodkov je imelo društvo 1424 gld. 68 kr. Osnovna glavnica znaša 4144 gold. 98 kr.
Največje je darilo neimenovanega gospoda iz volila pokojnega rodoliuba Kotuika s 400 gld. — Podpor se je razdelilo 456 gld. 25 kr. med 32 podpi-rancev v 125 slučaiih iu sicer v gotoviui 47krat, v zuamkab obednicah pa 78krat (1035 obednic po 25 kr.) Zalibog je moral o.ibor večkrat tudi zares potrebnim podporo odreči ali jim nakazati naimanjšo malenkost. Med podpiranci ie bilo 15 juristov, 7 medicincev, 6 filozofov, 1 tehnik in izredoma 1 akademik m 2 veterinarca. — Posebno hvalo odbo-rovo so ni zaslužili g. Fr. D o I e n c , trgovec v Mariboru, g. Avg. Dr u kar, not. kandidat v Kranju, g. Ivan Hočevar, not. kandidat v Krškem, gosp. Jurij Kraigher, trgovec v Hrašah pri Postojmi, č. g. M. Servicelj, župnik na Reberci; potem dijaki vseučiliščniki gg. Z m a v c , Be n e d i k , Dokler, Mihalič, Zupančič. Društvo žaluje po blagem udu g. dr. Fr. Škofi ču, c. kr. okr. sodu. v Skofii Loki. Ker je društvo zares vredno in prepotrebno, zato je prav toplo priporočamo. — Doneske je pošiljati vč. g. dr. Fr. Se de ju, c. iu kr. dvornemu kap'anu in ravnatelju v Avgustiueji na Dunaju, I Augustiuerstrasse 7.
(Slovensko hranilno in posojilno društvo v Celovcu), registrovana zadruga z neomejenim jamstvom, je izdalo poročilo za četrto upravno leto 1892. Društvo je imelo v minolem letu 69.014 gld. 70 kr. prometa. Med letom je pristopilo 47 udov, izstopilo 6; vkupe šteje društvo udov 222. Hranilnih vlog se je vložilo 17.597 gld., izplačalo 8761 gld. 11 kr.; stanje vseh posojil je bilo koncem leta 51.219 gld. 34 kr. Posojil se je dalo 19.984 gld. 50 kr., vrnilo 5773 gld. 90 kr.; stanje vseh pos jil 49 638 gld. 44 kr. Obresti j od pd posojil se je sprejelo 2032 gld. 11 kr„ od vlog plačalo 352 gld. 43 kr., in kapitalizovalo obresti 1660 gld. 44 kr. U p r a v n i t r o š k i so iznašali 76 gld. 86 kr. Splošna rezerva 462 gld., posebna rezerva 905 gld. 4 kr. Cisti dobiček 199 gld. 80 kr. Udje imaio v deležih s pripisanimi obrestmi vred 3443 gld. 39 kr. — Ončni zbor vrle in pre-potrebne po-ojilnice bode dn6 23. februvarija
Telegrami.
Šoštanj, 21. februvarija. Iz Lappovih premogovnikov so dosedaj izvlekli 12 mrtvih, o je še zasutih, 4 opeklin ne prebole. Prizadete obitelji neutolažljive. Sožalje vse-občno.
Karlove Vare, 20. februvarija. V rudnik blizu Hodova je prišla voda in se je šest ljudij ponesrečilo.	'
Rim, 20. februvarija. Poslanec Zerbi, ki i je bil zaprt zaradi afere z rimsko banko, je v ječi umrl.
London, 20. februvarija. »Standardu" se poroča iz Peterburga, da se je bohar-skemu banu prepovedal povrat v Boharo. Stanovališče so mu odkazali na Krimu. Plačali mu bodo 5 milijonov rubljev odškodnine in odkazali 100.000 rubljev letne pokojnine.
Novi York, 20. februvarija. Odposlanci havajske kraljice prišli so semkaj. Prego-
varjajo senatorje, da ne pritrdijo pogodbi o prisvojenju Havaja.
Umrli no:
20. februvarija. Frane Kozinc, delavčev sin, 4 mesece, Kravja dolina 2, božjast.
V bolnišnici: 18. februvarija. Ana Sargi, delavka, 40 let, jetika. — Eduard Friškovc, delavec, 60 let, sarcomatosis.
Tujci.
19. februvarija.
Pri JUalliu: Hanslich, potovalec; Hirseh; V ajda,uradnik; Dutka, nadporočnik; Stcinberg, Buibaum, Bellina, Zehler, Essinger, Gliick, Hochuiuth, trgovca, z Dunaja. — Hirseh, trgovec, iz Schvveinfurta. — Abeles, trgovec, iz Budimpešte.
—	Perko, trgoveo, iz Celja. — Hanke, trgovec, iz Gradca.
—	Giitermer, trgoveo, iz £atca. — Bitterlich iz Gabel-a. — Demetz, Sinhauser, trgovca, iz Prage. — Pamer, potovalec, iz Trsta. — Haas z Dolenjskega. — Fritsche iz Solnograda. — Frohlich in Bergant iz Kamnika
Pri si.nnu: Srulovicz; Schornstein, vrednik, z Dunaja.
—	Pogačnik, trgovee, iz Cirknice. — Milavec, trgovec, iz Kočevja. — Krarner, trgoveo, iz Boglara. — Kind, trgovec, iz Aussig-a. — Rosenthal iz Frankobroda. — Schangold iz Budimpešte. — Nemanjič, duhovnik, z Vrha. — Matajc s hčerjo in Skaria s sestro iz Stražiša. — Deutsch iz Loneberga. — Karpeles iz Lipsije. — Hofbauer, oskrbnik, iz Gorenjega Grada.
—	Keichel, komisar, in dr. Menzinger, odvetnik, s Krškega.
—	Pleteršnik, načelnik železniške postaje, iz Podnarta. — Waldheuer, asistent, z nečakinjo, iz Bleda. — Lončarič iz Selc. — Ineskala iz Trsta.
Pri avstrijskem curu: Peternel iz Vel. Lašč. — Žigon iz Škofje Loke. — Florjančič in Cerar iz Blagovice. — Jerčan iz Ljubljane.
Pri bavarskem dvoru: Jebučič, zasebnica, iz Kranja
—	Prijatel, trgoveo, iz Ribnice.
Pri Juinem kolodvoru: Knyttl, trgovec, z Dunaja. — Rademan iz Nixdorfa. — Milic iz Spljeta — Seidl iz Trsta.
—	Arrnan iz Št. Leopolda.
Vremensko sporočilo.
C Ct o	Cas	e. Stanje		1 Veter	Vreme	v t. .2 3 -
opazovanja		zrnVomcra v mm	toplomeri po Celziju			•g™ 5 ag
17. u. zjut. 20! 2 u pop. ! 9. u z več		732'9 7316 731o	1-2 7-4 5'2	"šl. zap. n	oblačno n n	2'00 dež
Srednja temperatura 4 0 za 5 0 nad normalom
Največja zalega
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA,
Dunajska oesta 13.
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo.
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vršč se točno, trajno 5b6 In ceno. 3u—13
■KlMHMgMnV

■>- Tovarni« cerkveno oprave, •<•

Premovana	__1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, 1 >im ji j, VII., Zieglergasse 37. Zastopnik: Franc Briickner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatie, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.
pa tudi	167 2fi—24
cela masna obleka v najpravilnejši obliki.

Cerkveni puramenti. -<■
I > u n a j s k a borza.
Dni 21. februvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	99	gld	30	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	98	.	80	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....118	r	35	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	.	50	„
Ikcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	990	„	—
Kreditne akcije, 160 gld................330	„	40	.
London, 10 funtov stri..............121	n	25
Napoleondor (20 fr.)...... .	9	64	.
Cesarski cekini .... .	5	.	69	„
Nemških mark 100	-S9	j	27 '/»„
Dn6 20. februvarija.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld.	40	kr.
Ogerska papirna renta 5%......101	„	25	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	167	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....199	„	50	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 *	98	„	—
Zastavna pisma . . ,, „ 41, %	101	„	75	,
Kreditne srečke. 100 gld. ... .	196	„	50	„
St. Genois srečke. 40 eld.......66	„	50	„
Ljubljanske srečke, 20 gld.......23 gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19 „ 50 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ — „
Salmove srečke, 40 gld........69 „ — „
Windischgraezove srečke, 20 gld..........76 . — .
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . .	154
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2920
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	103
Papirni rubelj....................1
Laških lir 100..........—
75
28
l.iut Mornnpi Zanesljiva informaolja o stalno lilSl) ^Utl \jUt . obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in tinančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno.
Celotna naročnina s poštno poiiljatvijo vred gld. 2 60.
Menjarnična delniška družba
„M EBCIJ B"
VKollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstram 74 B.
Veatni nasveti	za dosego
kolikor moč visokega obrestovanja
pri najpopolnejši varnosti nnložcnih jfliivnic,
Izdajatelj in oHeovorn; vrndnik : Dr, Ivan Janoiift.	Tis 'rt*i.oti«K* Pihkiur*- v l.utDinim