Cltateljem v pouk In zabavo Dvojchi - sreca in nesreCa. Med olikanimi narodi pomenja rojstvo dvojčkov veselje ter srečo za rodbino. Pri še danes divjih narodih niso dvojčki radost — ampak baš nasprotno: nesreča. V Loango ob zapadni afriški obali vidijo tamošnji domačini v rojstvu dvojčkov jez-o bogov, katero poSkušajo umiriti na ta način, da jim darujejo mater z otročičkoma vred. Dvojčka takoj po smrti ubijejo, mater pa prisilijo, da izvrši samomor. Če se zoperstavi prostovoljni smrti, jo izženejo iz svoje sredine in mora zbežati brez vsnke hrane ter pomoči v divjino. V Old Calabi vidij-o v dvojčkih nekaj pošastnega. Mati je prva, iki zahteva, da novorojenčeka spravijo s sveta. V omenjenem kraju je navada, da stlačijo otročička v pisker, katerega zaneseio v gozd. . Tudi Apono zamorci so prepričani, da prinašajo dvojčki nesrečo. Sicer ne pobijejo dece, vcndar mora prebivati z materjo ločeno od drugih, in člani pler mena nočejo imeti nobenih stikov s temi reveži. Šele p-o preteku 6 let se razblini nesrečo obetajoča čarovnija in dvojčka postaneta člana plemena. Vacarama zamorci prodajo dvojčka, ali ju izpostavijo v gozdu. Pleme Makalakov vrže enega od dvojckov morskemu volku. Ob Suženjski obali ob zgornjem toku afriške reke Nil smatrajo rojstvo dvojčkov za tako veliko srečo, da ga proslavijo s slovesnimi pojedinami. Ob zlati obali odgojijo dvojčka le tedaj, če sta oba istega spola; sicer enega ubijejo. Ameriški divji Indijanci imajo tudi čudne pojme o dvojčkih. Pri Guyana Indijancih je rojstvo dvojčkov sramota. Navadno ju pomori že mati, ker sicer bi jo javno zasramovali in bičali. Ista navada obstoja tudi med indijanskimi plemeni ob južnoameriiški reki Orinoco. Pri peruanskih Indijancih enega od dvojčkov živega zakopljejo, ker so prepričani, da je potomec zlodeja. Mehikanci so darovali dvojčke koj po rojstvu bogovom v veri, če bi ostala pri življenju, bi eden pozneje ubil lastne starše. V Novi Holandiji v Avstraliji enega dvojčka usmrtijo. Če sta dvojčka različnega spola, mora umreti doček. IftiHara (goicn(c) f$ons&aža v Turhesfanu. Po Turkestanu gojijo bombaževo rastlino bogznaj od kedaj. Pred podjarmljenjem Turkestana po Rusih so gojili bombaž turški kmetje za svoje potrcbe. Bolj nego za tombaž so se tedaj brigali za žito, vino, svilo, vrtnartsvo, posebno šo za pridelovanje riža, 'ki tvori glavno prchrano tamošnjega prebivalstva. Položaj sc je spremenil, iko so postali gospodarji pokrajine Rusi v drugi polovici prejšnjega stoletja. Zavojevalci so 3-e brigali predvsem, ikako bi dvignili gojenje bombaža. Imeli so izredno lepe uspehe. Leta 1820 je bilo iz Turkestana prodanih 73.710 ikg bombaža v vrednosti 1,028.160 Din. Leta 1915 je znašala žetev 230.000 ton (1 t = 1000 kg) za nad 4 milijarde Din, leta 1927 600.000 t, in leta 1932 1 milijon t. Z milijonsko žetvijo ikrijejo Rusi 85% celotne potrebe na bombažu. Korist ni omejena samo na puh, iz katerega izdelujejo platno, sukno itd., ampak tudi na seme. Iz bombaževega semena delajo olje, ki je dobro za na mizo. Kar preostane pri prešanju olja, je izvrstna prehrana za živino, ali zmleto je tudi izvrsten gnoj. Leta 1915 »o napravili v Turkestanu za 65 milijonov tnark kolačev po izprešanju olja in so izvozili to množin-o v Nemčijo, na Dansko tcr v Anglijo. Bombaž služi tudi za dzdelovanje mila. Nadaljni postranski produkt, ki se da izkoristiti pri bombažu, je po izluščenju semena lupina. Bombaževe lupine so iskano sredstvo za podkurjavo parnih kotlov ter oljnatih tnlinov. Lupine tudi prešajo in izdelujejo iz njih brikete. Leta 1916 je bilo pridelanih 3.5 milijona centov lupin v vrednosti 42 milijonov Din. Bombaževa lupina je zelo trda in vsebuje zelo mnogo redilnih snovi. V prazni lupini je še najti nekaka rebra, katera danes uporabljajo za izdelavo najbolj finega papirja. Prazne lupine v več krajih meljejo, zmešajo to moko za dve tretjini s pšenično in taka zmes daje prav okusen krub. Peiia mrfveca. Na pokopališču v Čikagi so se odigravali v zadnjem času enaki, a res čudni ter nenavadni prizori. Paznifc mirodvora je opazoval, kako &o se približevali obiskovalci gotovemu grobu in so oddajali v tamkaj pritrjeni nabiralnik lističe. Enkrat na teden je prišel na pokopališče častitljiv gospod, iki je nabiralnik izpraznil. V čuvaju se je zbndil čut za detcktivsko sposobnost in si je stavil nalogo, da bo pojasnil skrivnost z nabiralnikom, katerega le lepega dne odprl s ponarejenim ključem. Namesto skrivnostnih beležk je našel na lističih razna imena in datume. Nikakor si ni mogel raztolmačiti uganke in je sklenil, da bo pozval na izpoved gospoda, ki prihaja ob določenih dneh po lističe. Kakor hitro jc zagledal prikazen, ki je ravnodušno odklepala nabiralnik, je stopil k njej in pro&il za pojasnilo. Prijazni gospod mu je tolmačil, da ni na na videz skrivnostni zadevi prav nič posebnega. Gospod, ki je pokopan, jc bil v življenju živinski trgovec in sc je dokopal tekom časa do premoženja. Ko je začutil, da se mu bliža zadnja ura, ni hotcl, da bi prišli njegovi dediči brez truda do njegovega denarja. V svoji oporolvi je določil, naj pritrdijo na njegov grob nabiralnik. Njegovo premoženje se naj razdeli počasi na sorodnike tako, da prejme vsak, ki obišče njegov grob, en dolar. On je po poklicu notar ter vršilec zadnje volje pokojnega. Sorodniki rajnega dokažejo obiske na groj bu na ta način, da spuščajo v nabiral nik lističe s podpisom in datumom, ike« daj so romali na grob. Le na ta način &o prisiljeni, d ase s številnimi obiski potrudijo za precejšnjo dedščino lm $a je UMi Če bi ne bil v Iglavi na Češkem padel z glave tatu las, bi ga ne bili nikdar izsledili. Pred nekaj meseci je bil izvršen v Iglavi vlom v poštni urad. Uzmovič je odnesel gotoviiro in zelo mnogo znamk. Oblast je stala pred veliko uganko, dokler ni odkril eden detektivov na gobi za omokrotenje znamk las. Las je bil temne barve in krepke kakovosti. Detektiv je las skrbno hranil v papir v nadi, da mu bo še mogoče nekoč iključ do razkrinkanja vtemJk% Nekega dne je opazoval postiif tiradMk človeka, iki je hodll od urada do nrada, kjer je ponujal znamke v nakup. Pripovedoval je, da je moral prevzeti znamke pri nckem večjem konkurzu, v ikaterega je bil zapleten. Ljudje so le postali radovedni na tujca, iki je vsiljeval znamke, in policija je ikonečno dognala, da je že bil v mestu in sicer ravno ono noč, iko je l il izvršen vlom v poštni urad. Rudolf Vaza, tako se je pisal tujec, je po avetaciji tajil vsako krivdo. Na pomoč je prihitel oni detektiv, iki je bil našel ter shranil las. Najdeni las in še enega z glave osumljenega so poslali v kemicni zavod v Prago, ikjer so uradno potrdili, da sta oba lasa z iste glave. Lopova so pridržali v zaporu in ga obsodili na 15 mesecev. Pod angle^him ainperifeni solnce nc zaide. Pod angleškim ikraljestvom (imperijem) ne zaide solnce. Človek bi mislil, da se s tem dejstvom ponašajo samo Angleži. Toda zadeva je malo drugačna. To dejstvo je dobro znano tudi prebivalstvu v kolonijah vseh barv, belemu, rumenemu in črnemu. To je dokazal profesor Sorabyl v svojem govoru pred izbranim občinstvom v Londonu. Pripovedoval je, kako je indijsiki pod-: kralj lord Willington priredil v Dclhiju slavnostno večerjo, na ikatero je povabil tudi Indijce. Ti so se vabilu odzvali iit prišli na obed v nenavadni obleki. N^ glavi so nosili širok tropičen klobui ki ga rabijo mornarji, iko plovejo p» morju v južnih krajih. Indijci so po-> nosno prikorakali v dvorano s fclobukom na glavi. Nekii angleški tiradnik' jih je opozoril, da to vendar ne gre. Se pač spodobi, da snamejo iklobuk. Uradnik jih je tudi vprašal, zakaj vendar potrebujejo takšen klobuk proti solncu ponoči, fco solnce ne sije. Eden izmed. Indijcev mu je odgovoril? Vi kot AnJ gleži bi morali vedeti, da pod angle§-< ikim ikraljestvom solnce nikdar ne zsAči&i