149
Naši dopisi.
Z Dunaja 9. maja. — Obravnave državnega zbora o colnini vlečejo se zmiraj v eni meri; ni je tarife, katera bi ne bila enemu prenizka, enemu previsoka, ker ta upije: varujte domačo obrtnijo, drugi z enako pravico kliče: varujte domače poljedelstvo, in zopet drugi ne manj opravičeno naglašuje: varujte, da nase ubogo ljudstvo ne bo moralo predrago plačevati svojega živeža, svojih oblačil in sploh svojih potrebščin pri vsakdanjem življenji. — Pravo je pri vsem tem le eno in to v kratkih besedah rečeno: da se pri teh vprašanjih varuje enakomerno korist vseh krogov prebivalstva. Enakomerno se mora se ve da tudi varovati naša državna polovica, ki je bogateja na obrtnijskih izdelkih, in enako ogerska bogateja na poljedelskih pridelkih in izdelkih. Zato je treba soglasnega sklepa ali poravnave obestran-skih vlad, in iz tega razvidna je tudi težava in neplodnost poskušenj, doseči sprememb colninske postave, ako bi bile tudi res koristne in opravičene, — Pri colnini na žito poskusila je državna zbornica tako spremembo na korist južnim, žita potrebnim deželam , toda vspeh tega glasovanja bo, kakor se sploh sodi, samo to, da bo zborovanje trajalo samo zato morebiti 10 dni dalje, kar stane 40.000 gld., tedaj gotovo več, kakor se hoče cena žita onim deželam znižati, colnina znaša namreč pri pšenici 50 kr., pri turšici 25 kr. od 100 kil. — Pričakuje se, da bo colninska postava sprejeta vsaj do tega petka, potem se zborovanje pretrga za nekaj dni, ker imajo češki veliki posestniki v torek volitev naslednika za odstopivšega barona Pretisa. — Sodnijska obravnava o požaru „Ringteatra" še zmiraj traja in izjava vsake priče bolj vtrjuje, kako velika je bila malomarnost oblastni] pri gašenji ognja in še bolj pri rešitvi ljudstva. Z goriške Okolice T. maja. (Raznoterosti.) V poslednjih „Novicah" sem bral razpis službe tajnika kranjske kmetijske družbe s plačo le 420 gold., kar je gotovo pičlo plačilo, in naš prezgodaj umrli oče Bleiweis je več kakor 30 let opravjal ta posel vestno s samo to re-muneracijo, ker plača se to ne more imenovati. — Mi Goričani smo pa v tem srečnejši, kakor vi Kranjci, ker naše kmetijske družbe tajnik, ako ga smem tako imenovati, ima plačo s 1500 gold., in da mu ni treba popolnem nič delati, ima prideljenega kancelista s 700 gld. plače. Kranjska dežela šteje prebivalcev okolo pol milijona, goriška pa le 200.000; pri Vas imata tajnik in kancelist 1000 gold. plače, pri nas pa 2200 gold.; Hrvaška z bivšo vojno Krajino ima prebivalcev okolo 2 milijona, tajnikova plača pa je 1200 gold. brez kancelista, ravno tako tudi v Gradci. Pa te tajniške službe vam nobeden ne dobi, ako ni rojen v blaženi deželi, ali pa mora vsaj spadati k zavezi „Irredente" itd*
150
V tej naši kmetijski družbi vam jako jako smrdi po ,,ir reden ti", bil bi uže krajni čas, da si. vlada temu konec stori! — Vročina se nam približuje in z njo tudi nadležne muhe, katere so človeku, kakor živali zelć neugodna stvar. Za njih vničevanje je vsaki dan raznih sredstev po nemških časnikih čitati, katera so pa mnogokrat ničevna in še domači živali nevarna; zato jaz drugo sredstvo priporočam, katero nič ne stane in ima prav dober vspeh. Zveze se namreč šop praproti ali pa kaj druzega enacega ter se obesi v sobi, kuhinji, kakor tudi po hlevih pod strop. Zvečer se posedejo muhe med praprot in zdaj se vzame vreča (žakelj) in se šop vtakne not, na to se mora dobro stresti tako, da muhe padejo na dno vreče. Zdaj se vzame praporni šop iz vreče in če je muh čist, se zopet na svoje mesto obesi; z vrečo se pa kake dvakrat vdari ob zid, da muhe poginejo ter se morejo kot dobra hrana kuram podati. To sredstvo sem s prav dobrim vspehom poskusil in ga zato vsakemu drugemu, posebno posestnikom po kmetih priporočam, ker nič ne stane, razen malo truda. — Dne 2. t. m. so se vršile polletne pre-skušnje na deželni kmetijski šoli, katere so prav dobro izpadle. Občinstva je bilo zelč veliko pričujočega, med drugimi smo videli tudi gosp. deželnega glavarja, gosp. dr. Tonklija, Ritterja itd. — Zidanje šolskega poslopja gre prav dobro od rok in bode skoro gotovo 1. julija popolnem dodelano. Poslopje bode krasota vsi goriški deželi. — Dne 29. marca smo imeli v bližnem Solkanu in Kronbergu točo, katera je nograde precej poškodovala in bi jih bila še huje, da ni bila z dežjem pomešana. — Danes je bila, kakor vsako leto po navadi, vinska razstava v Dornbergu. Vina je bilo 45 sort izloženih in se mora naprednim Dornberžanom pripoznati, da so od minulega leta mnogo napredovali. Vina bila so skoro brez izjeme prav dobra in vsaj dobra. Nauk, katerega je gosp. vodja Povše 10 let po goriški okolici sejal, uže prav dober plod donaša in bi mogel še veči biti, da bi hoteli mnogi drugi trmasti kmetje ubogati. Pa tudi te male izjeme se bodo kmalu popolnem po gubile. *)                                                              Pečica.
Prem 5. maja. — Dne 13. marcija t. 1. bil je izročen materi zemlji obče spoštovani in priljubljeni g. Lovro Kušlan, učitelj v Slavini. A zopet imamo učitelji tukajšnjega okraja britko zgubo vrlega sotovariša obžalovati; umrl je po osemdnevni bolezni 2. dne t. m. gosp. Franjo Bajec, vrli in značajni učitelj na Ostrož-nem brdu. Pokojnik — v svojih najlepših mladeniških letih — bil je prav krotke, tihe in pohlevne nravi, v svojem poklicu zel6 marljiv in delaven, pri šolski mladini ljubeznjivo-resnoben in takten, v družbi miroljuben, kar ga je pri vseh pravih ljudeh prikupljivo priporočalo. To bil je splošni in občni glas med udeleženci pogreba dne 4. t. m. na Ostrožnembrdu, kar je gotovo pokojniku v največo čast. Služboval je pokojnik kot podu-čitelj v Hrenovicah in Vremah , kot učitelj pa preje v Budanjah in slednjič od meseca marcija t. 1. pa na Ostrožnem brdu. Da je bil pokojnik v resnici močno priljubljen poštenjak , kaže najbolje njegov slovesni in mnogo obiskovani pogreb, kakoršnega do sedaj na Ostrožnem brdu še gotovo nikoli in nikdar bilo ni. Pogreba udeležilo se je vse prebivalstvo cele vasi s šolsko mladino v polnem številu poleg sedmerih kranjskih in enega primorskih učiteljev. Ti zapeli so blagemu pokojniku pred njegovim časnim stanovanjem „Blagor mu", med potjo na pokopališče „Mizerere", v cerkvi med sv. mašo, katero je vrli brat pokojnika, Čast. gosp. Jakob Bajec celebriral, druge primerne pesmi, a na pokopališči pred jamo rakve pokojnikove pa „Jamica tiha" tako ginljivo, da je vsem nazoČim v srce segalo.
*) Obljuba nam draga.  Srečno potovanje.                    Vred.
Pri pogrebu bil je tudi vrli in mnogozasluženi nad-župan košanskih občin, gosp. Leopold Dekleva, izgledni in v vseh obzirih napredni ekonom, ter še več druzih veljavnih mož, kateri so prišli pokojniku zadnjo čast skazat.
Po opravljenih navadnih molitvah na pokopališču spregovori vrii gospod Josip Lukanec, duhovnik suho-rijski, kratek, a jedrnat nagovor.
Nobeno oko ni bilo med tem suho ostalo, sosebno šolska mladina, katera je svojega dobrega učitelja bila v polnem številu s prižganimi svečicami k pogrebu spremila, plakala je tako milo, da bi se bilo mogio tudi je-kleno-trdo srce do solz omečiti.
Vse to je pa gotovo najboljši dokaz, da čednost, če se tudi v življenji dostikrat prezira in preganja, človeku uže v življenji, sosebno pa še ob smrtni uri in pozneje, največo čast dela in mu med poštenjaki naj-slavneji spomin postavi in utrdi.
Prihodnji četrtek zjutraj 11. dne t. m. bode se obhajala po pokojnem g. Francetu osmina z navadnimi cerkvenimi obredi, katere vdeležili bodo se tudi nekateri učitelji, kar je gotovo lepo in pravi dejanski dokaz ljubezni ter vedno bolj se krepčajoče kolegijalnosti med učitelji.    Naj v miru počiva!                                  Kant.
Iz Mengeša se nam piše: Pri nas se je 8. t. m. zvečer ob 9. uri 18 minut   )             ,
ob 9.   „  20     „      j P° maiem ob 9.    „   40      „       (  precej ob 9.    „   50      ,,      \ zelo zemlja potresla po naši uri v turnu. Potres je prišel od juga, kakor se je slišalo.
Tudi tukaj v Ljubljani smo čutili potres okoii pol desesi uri zvečer.
Pri SV. Lenartu 26. aprila. — Tudi pri nas imeli smo letos tako nenavadno zimo, da je najstarejši ljudje ne pomnijo, kajti redkokrat se le primeri, da bi v naših hribih ne bilo skoraj nič snega. Akoravno je pa bila zima tako prijetna, vendar nam ni bila zategadel po volji, ker nismo mogli hlodov iz hribov po snežencu v dolino spravljati. Tako je, na priliko, samo eden imel 14.000 hlodov pripravljenih, ker pa snega ni bilo, spravil jih le z velikim trudom in mnogimi stroški na žago. — Letina kaže pri nas izvrstno. *)
Iz Dolenjskega L maja. (O duhovniški kongrui.) Presvitli naš cesar so naročili državnemu zboru: „Katoliški duhovščini dohodke zboljšati". Ce prevdarjamo pa predlog, ki ga ima državnemu zboru predložiti odsek o duhovenski kongrui, nam duhovnom in ljudstvu nevšečan postaja in nevoljno moramo vskbkniti: na tak način se duhovščini ne bo pomagalo, ampak mnogim se veliko oslabšalo. „Slovenec" je dobro našim poslancem na srce položil stvar o kongrui, dajte še ve, „Novice", našim vrlim poslancem kaj pojasniti.
Pisatelj teh vrstic je te dni z mnogimi duhovni in neduhovni o kongrui menil se ter povsod veliko nevoljo slišal o tem, da se hoče v kongruo ušteti stola in ustanovljene sv. maše. Stola, ki je posebno na kmetih jako majhna (tako pisatelj teh vrstic pokopava odraščene po 34 kr., otroke po 16 kr.) je gotovo le postransk zaslužek duhovna, kakor pri uradnikh, na pr. diete; ako se tedaj uradnikom ne vštevajo postranski zaslužki, ako se uČ telju ne všteva tega, kar si zasluži, ko opravlja pisarijo namesto šolskega predsednika pisanja nezmožuega, koliko manj se mora duhovnu všteti tistih krvavo z obhajilom in s pokopom ali pa pri porokah s podukom in s pisarijo zasluženih grošev! — Ustanovljene   sv. maše so   duhovnom priboljšek le tam,
*) Ker prostora primanjkuje', ni mogoee vsega dopisa objaviti.
Vred.
151
kjer so plačane po 1 gold. in više , in n i manualnih sv. mas; kjer so pa manualne maše po goldinarji, ondi bo ustanovljene sv. maše mnogokrat duhovnom v tlako, ker jih morajo spod 1 gold. po 80, 70, tudi 60 kraje, opravljati. Na priliko, nek duhoven ima kot župnik 185 sv. mas ustanovljenih opravit ina leto in dobi zajto 115 gold. Ima pa ta duhoven oznanjene sv. maše po 1 gold. 10 kr. plačane ter mu tacih ne manjka. Ni li duhoven na zgubi vsako leto za 20 do 30 gold., ko opravlja ustanovljene sv. maše? Naj se mu pa zdaj onih 115 gold. še vračuni h kongrui, bode potem to po cesarjevi besedi „autbesserung"? Ne bo li prisiljen ustanovljene maše opustiti in jih z manualnimi nadomestiti in bi se mu li v greh štelo to storiti, ker je zoper zdravo pamet delati sebi zgubo? Ne bo li poslal ustanovnih sv. maš duhovnom, ki maš nimajo, ter opravljal manualne s v, maše, naj se potem jezijo ljudje ali kdor hoče? Sploh tedaj, ako se hoče duhovščini kaj zbolj-šati, naj se ji pusti stola, katera naj bi, se ve, bila določena po škofijstvu, in naj se ustanovljene sv. maše, ki so le nekak priboljšek, duhovnom pustijo kot pri-boljšek; ali pa naj se ljudstvu zabrani ne več sv. maš duhovnom na škodo ustanovljati. Da bi pa manualne sv. maše duhovnom ušteti se kdo upal, tega misliti vendar pa le ne moremo; potem bi mogli le reči: ,,tu vse neha', in maševali bomo potem le za v Bosni in Hercegovini potolčene rojake. Bo li to zboljšanje? Naj nam ta predlog iztolmači, kdor zna, mi tega ne znamo. Uže tako duhovnom na Kranjskem škofijstvo po gg. dekanih ima manualne sv. maše pregledati, potem naj bi pa še c. kr. uradniki ali celo žandarji po masnih zapisnikih brskali! Tega vendar ne bomo pustili in tolikega ponižanja ne dovolili, rajši nikoli ne sprejmemo manualnih štipendij. Ne vemo, se li naše škofijstvo kaj za novo nam ponujeno kongruo zmeni ali ne, ali gotovo je, da s takim predlogom, kakoršnega ima državni odsek v rokah, ne more zadovoljno biti ter ga odobriti sebi in svoji duhovščini in ljudstvu vernemu v škodo. Stola naj uže bo enkrat po škofijstvu uredjena in ustanovljena, sv. maše naj se nikjer v kongruo ne računijo, to je splošna želja in najbolj primerno duhovskemu stanu ter tudi pravično.
Kar se kolekture (bire) tiče, je „Slovenec" dobro omenil, da duhovni najslabše žito spravijo , vendar pa je neko čudno ravnanje od strani vlade pri nastopu duhovnov, katerega ne morem zamolčati. Ko namreč duhoven novo službo (kjer je kolektura) nastopi, nagloma okrajni sluga k županu novega duhovna pripiha s polo ter mu veli nemudoma počesno ceno žita ondašne županije vpisati. Župan zapiše, ne vedoč, da piše za biro župnikovo, visoko ceno, ki je v Ljubljani na trgu, in tako se duhovnu ali župniku zopet utrga po 20, 30, 40, 50 tudi 100 gold. na dohodkih. Je li to pošteno, ne vem , pravično gotovo ni , kajti žito je precenjeno. Tako se je nekemu duhovnu v kratkem pripetilo , da mu je bilo 27 gold. utrganih na kolekturi, ker je njegov župan, ne vedoč, nagloma in v pričo sluge c. k. okrajnega glavarstva moral napraviti tržno ceno žita, in sicer pšenico je računil mernik po 2 gold. 55 kr. in proso mernik po 1 gold. 60 kr., in duhoven je potem nekaj tega žita prodal po 2 gold. 40 kr. in proso po 1 gold. 30 kr.; tako je vsa kolektura, ki mu je vračunjena v znesku 185 gold., mu znesla le 124 gold. 35 kr. Ni li to lepa zguba? Duhoven (župnik) je, ker pritožbe niso nič veljale , v veliki zgubi. Naj se še pomisli, da je pred 100 leti 300 gold. star. denarja več zaleglo kot zdaj 700 gold. av. v. Vse to naj bo našim poslancem v prevdarek, saj so jih tudi duhovni volili.
Iz Ljubljane.   —   Po  mestnih volitvah je zdaj uže vse tiho — najboljši dokaz, da je ogromna večina mesta
ž njimi popolnem zadovoljna. Novi župan gospod Peter Gra8selli pač do zdaj po cesarji še ni potrjen , pa nt nobenega dvoma, da bi ne bil. Nemškutarjem se je jeza uže tudi polegla in nadjati se je, da se bodo mirno podali v osodo , katera jim gre po malem številu njihovem. Novi odbor bo imel veliko opraviti, da bo pretehtal vse pritožbe in želje meščanov , katere mu bodo dohajale in ki so bile po prejšnjem starešinstvu odbite. Dela bo toraj obilo in pozornosti treba, ker naši na sprotniki bodo gotovo jako pozorno na straži stali. Seja mestnega starešinstva bo sklicana še le, ko bo došlo z Dunaja potrjenje novega župana. Vsakemu pa dobro de mir, ki je po novi volitvi nastopil po Ljubljani.
—  (Iz odborove seje c. k. kmetijske družbe 7. t. m.) C. kr. ministerstvo kmetijstva dovolilo je 400 do 500 gold. za nadaljevalni kmetijski poduk. — Deželna vlada poslala je 23 slovenskih in 6 nemških podučnih knjižic o „filokseri". — Gospod odbornik Kaštel i c poroča o skušnjah podkovske šole. — Kmetijska podružnica v Trebnem naznanja, da je trtni „lubadar" tudi tam uže mnogo škode napravil. — Družbi pristopilo je 11 novih udov.
—  (Trtni belinar) po dolenjskih vinogradih hudo razsaja in trte uničuje; od vseh strani prihajajo na c. k. deželno vlado in kmetijsko družbo pritožbe o tem škodljivem mrčesu. C. kr. deželna vlada pozvala je gosp. deželnega učitelja poljedelstva E. Kramarja, da se poda drugo polovico tega meseca na Dolenjsko preiskavat vinograde.
—  (Mesečni živinski somenj 8. t. m.) bil je slabo obiskan. Goveje živine se je prignalo kakih 150 glav. Tujih kupcev bilo je malo, kupčija med kmeti bila je živahna. K6nj bilo je kakih 100, laški kupci so jih precej pokupili.
—   (Ivan Kuralt, medni trgovec v Kranji) nam poroča, da ima Še mnogo izvrstnega medli za pitanje čebel, in sicer goriškega in domačega, ter ga prodaja po 25 kr. stari funt in na svoje stroške postavlja na kolodvor Loka ali Kranj.
—   (Prvi nas kranjski čebelar gosp. L. Porenta), župnik v Srednji vasi, prodal je vse čebele (135 panjev), čebelnjak in drugo orodje gosp. A. Šraju, posestniku v Jesenicah. Gosp. Porenta je namreč tako hudo zbolel, da mu ni več mogoče se pečati s čebelorejo.
—   (Preskusnje na podkovski soli) vršile so se 28. aprila. Predsedoval je gospod dr Karol Bleiweis-Trste-niški, c. kr. kmetijsko družbo zastopal je odbornik g. Rajmund Kastelic , c. kr. računski revident, izpraševal je učitelj te šole g. E. Schlegel in c. k. okrajni živino-zdravnik F. Gaspari. Teoretična skušnja začela se je ob 9. uri dopoludne, ob pol eoajsti uri pa praktična. Izprašanih bilo je pet učencev te šole in trije zunanji kovači. Na vsa vprašanja odgovarjali so vsi učenci prav dobro in razumno. Tudi pri praktičnem izpitu pokazali so, da so si v teh šestih mesecih pridobili mnogo vaje. Po skušnji razdelila so se spričevala; štirje napravili so izpit ,,prav dobro", drugi štirje pa ,,dobro".
—  (Sokolski večer) v nedeljo v ljubljanski čitalnici je bil dobro obiskan in prav živahen. Možki zbor či talničin se je, kakor navadno, skazoval z vbranim petjem in močnimi glasovi, godba pa je tudi vrlo obnašala se. Veliko smeha in dobre volje so vzbudili Stegnarjevi štirje ,,Kitajci" s svojim izvirnim popevanjem in plesanjem. Zelo originalen je bil tudi gospod Kajzeij s svojim „Popotnikom iz Amerike", ki pride v odrešen) Ljubljano. Gospod Volkič je za ta večer tudi naredil poseben sokolski list, „Sokolski glas" imenovan, iro končani zabavi se je mladina nekoliko zasukala. — Kakor slišimo, se o Binkoštih podi veliko „Sokolov" v Zagreb h „Kolovi" slovesnosti.
152
— („Anton Alojzij Wolf, knezoŠJcof ljubljanski".) Ta v današnjem listu končani nadrobni životopis velikega škofa kranjskega pride na svitlo v posebni knjižici, ki se bo prodaiala v Blaznikovi tiskarni in tudi drugje. Cena ji še ni določena, ko bo , jo bomo uže naznanili. Cisti dohodek te lepe knjižice, po kateri bodo gotovo vsi Slovenci segali, je namenjen na pol „Narodnemu domu", na pol pa dr. Bleiweisovemu spominku.
—   (Materije frančiškanske cerkve), ki se zunaj vsa popravlja, je Čast. o. guardijan izročil znanemu vrlemu slikarju Janezu Wolfu, čegar dela kinčajo uže marsi-kako cerkev.
—  (Strelsko društvo v Skofjiloki) priredi v nedeljo 14. dne t. m. na vrtu gostilne v Vincarjih veselico, pri kateri bode sodelovala vojaška godba 26. peš-polka. Opozorujemo na to veselico vse, ki radi v nedeljah iz-letajo na Gorenjsko.
— (y)Brencelji( Št. 4) je ravnokar pribrenčal, pač brez veče podobe, pa raznovrsten in poln muh. Menda bo za vsakega kaj v njem.