Zveza za olisranidev samosiojnosti ballian- Za prevladujoči vpliv na balkanske države se trudijo zavezniki, Italija in Nemčija. Balkanske države so s svojo strogo nepristranostjo doslej srečno prekolebale skozi vojno, ne da bi se bile zamerile kateremu izmed vojskujočih se taborov. Ves čas od izbruha vojne si največ prizadeva Turčija, da bi pridobila balkanske države za medsebojno zvezo, ki bi tvorila dovolj močno jamstvo za mir na Balkanu. Turčija še prav posebno sedaj napenja vse moči, da bi uresničila dva načrta za sklenitev zvez, ki bi tvorile poroštvo za mir na Balkanu brez ozira na razne pritiske velesil. Prvi načrt je v tem, da bi vse mohamedanske države na bližnjem Vzhodu: Turčija, Perzija, Irak in Afganistan sklenile vojaško zvezo. — Drugi, še važnejši načrt pa je, da bi vojaško zvezo sklenile: Turčija, Grčija, Romunija, Jugoslavija in Madžarska. Ta zveza bi družila 80 milijonov ljudi in bi bila sposobna braniti Balkan pred slehernim tujim napadom ter mu ohraniti mir in nevtralnost v sedanji vojni. Turška vlada utemeljuje svoj predlog s štirimi razlogi, in sicer: 1. Nobena balkanska država ni dovolj mo.na, da bi se sama vojskovala proti napadalcu. 2. Če sklenejo balkanske države tako zvezo, bo vsaki izmed njih zagotovljena popolna pomo. štirih drugih držav. 3. Če bi bila katera od napadenih balkanskih držav prisiljena odnehati in bi se njena vojska morala umakniti, ji bodo stale ob strani zaveznice, ki bodo njeno vojsko in prebivalstvo sprejele ter pomagale urediti drugo, tretjo ali celo četrto fronto. zav 4. Vsaka izmed teh ne bo samo članica zve- (ze, ki bo Stela 80 milijonov ljudi, marvec Jibo zagotovljena tudi pomo. Anglije in Fran-cije, ki sta nekaterim balkanskim državamdali svoja poroštva, s Turčijo pa imata pravo vojaško zvezo. Za pravkar omenjeno samoobrambo balkanskih držav so odločno zavezniki, ki poudarjajo po svojem vodilnem časopisju, da bi edino tako močne zveze ohranile državam na Balkanu samostojnost, jih obvarovali pred vsakim kvarnim vplivom vojskujočih se tabo-rov in bi na ta način ves Balkan lahko o-talv danasnji vojm nevtralen. Italija in Nemčija se še nista izrekli gledekratko označenega načrta na Bližnjem vzho-du in na Balkanu. Pač pa je bil v zvezi stem načrtom nujno pozvan v Berlin nemškiposlamk v Ankari von Papen, da osebno po roca kanclerju Hitlerju. Izgleda tudi, da hoceAnglija preprečiti vsak ukrep proti temu na-črtu in je že poslala močno vojno brodovjev Sredozemsko morje, da zavaruje morebitnenakane od kake druge strani. Prav tako se bo tudi v kratkem sestal stalni odbor Balkanske zveze, ki bo sklepal o tem načrtu. Kakor izgleda, je tudi Amerika za ta načrt in je minuli teden diploinatskim potom vprašala Italijo glede njenega zadržanja. Od Mussolinija je dobil Roosevelt, predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, zagotovilo, da Italija ne bo zaenkrat spremenila dosedanje politike. S tem v zvezi je bila tudi avdi- enca jugoslovanskega poslanika v VVashing- tonu pri znanem evropskem opazovalcu Sum-ner Wellsu. Amerika bi bila v primeru nega-tivnega odgovora od strani Italije pripravljena" takoj ukiniti ves svoj trgovski promet v Sredozemskem morju, kar bi bil hud udarec za Italijo, ki ima živahen trgovinski promet z Ameriko. Trgovski promet po Sredozem- skem morju je pa Anglija že ukinila in tako se nahaja v Sredozemskem morju skoro samo vojna mornarica raznih držav. Dogodki v bližnji bodočnosti bodo pokazali, kako se bo razvil položaj na Sredozemlju.