GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 352(497 4 Ivančna Gor 1200S0103 LaMi letnik 6 september 2000 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica TEL: 061/769-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 061/769-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si PETDESET LET USPEŠNEGA IN BOGATEGA DELOVANJA gimnazije Josipa Jurčiča smo počastili v soboto, 7.10.2000. Slovesnosti so se začele v stiškem samostanu, kjer je minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm odkril spominsko ploščo ob vhodu v nekdanje gimnazijske prostore. Osrednja proslava seje zaradi slabega vremena odvijala v telovadnici sedanje srednje šole. Udeležili so se je številni nekdanji in sedanji dijaki, profesorji in ravnatelji, krajani, uradni predstavniki in mnogi ugledni častni gostje, med katerimi je bil tudi predsednik države Milan Kučan. Temu za našo občino in širšo regijo pomembnemu jubileju borno v Klasju posvetili več pozornosti v naslednji številki. M. A. Ficko Cesta odprta, obveznosti še ostajajo V torek, 3. avgusta, so s skoraj enoletno zamudo, pri novi cestninski postaji Dob slovesno odprli odsek avtoceste Višnja Gora - Bič, dolg 11,2 kilometra. Slovesna govornika sta bila predsednik vlade Andrej Bajuk in predsednik Državnega sveta Tone I lorvat. Vrednost celotne naložbe znaša skoraj 16 milijard tolarjev. Promet po avtocesti že teče in cestnina se tudi že pobira. Investitor pa, kot nam je znano, še ni izpolnil vseh svojih dogovorjenih obveznosti na infrastrukturi. Več o sami gradnji in še posebej o neizpolnjenih obljubah DAKS-n homo poizkušali objaviti v naslednji številki. str. 11 Festival Stična, ki gaje organiziralo domače društvo, je v polnem in uspešnem razmahu. V tej številki pišemo o prvem, otvoritvenem delu. O otvoritvi likovne razstave Mirni Tratar, gledališki igri Življenje profesorjev, koncertu Sidharte in o poteku preostalega festivala borno pisali v naslednji številki. Mogoče le to: festival poteka še do konca oktobra. Pridite. OLIMPIC SPORT Trgovina za iport in prosti čas Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, Slovenija PON - PET: 9.00-19.0 SOB: 8.00 - 13.00 GROSUPLJ E tel: 01 787 23 36 NAJBOLJŠE SO ODNESLE ZVONCE BESEDE UREDNIŠTVA Košare in "gajbice" in vrečke pa sodčki - vse polno jabolk, hrušk, kostanja, mošta - to je jesen. Kmalu bomo polnili tudi volilne zabojeke. Kakšna bo bera, bomo videli. Verjetno je jesensko pisana. Da se bomo lažje odločali, so zavzete stranke izkoristile stran za predstavitev v volilni prilogi Klasja. Nasvidenje po volitvah. (KM) Nova ISDN izbira! Teinom V) Slovenije 120000103,7 STRAN 40 LET KMETIJSKE ZADRUGE STIČNA Ob priliki občinske razstave živine smo v nedeljo, 17. septembra, slavili tudi člani zadružniki in delavci Kmetijske zadruge Stična. Naša zadruga praznuje letos 40-letnico sedanje organiziranosti. Ima pa zadružništvo na našem področju bistveno daljšo tradicijo. Prva živinorejska zadruga je bila ustanovljena že leta 1910 v Ambrusu. Nato pa so se postopoma organizirale še druge zadruge (Stična, Ivančna Gorica, Radohova vas, Šentvid, Zagradec, Muljava, Krka), ki so se leta 1960 združile v sedanjo Kmetijsko zadrugo Stična. Prvi UO sedanje zadruge je bil 30. 10. 1960 v Ivančni Gorici. Prvi predsednik zadruge je postal Jože Nadrah z Muljave, eden od članov UO pa je bil sedanji član naše zadruge Milan Bregar iz Znojil. Takratni upravnik Stanislav Kober je naročal, da morajo imeti predsednik in člani upravnega odbora čut odgovornosti. To je tudi danes še kako pomembno. 40 let je dolga doba. Tudi v slovenskem prostoru ni veliko organizacij, ki bi se pohvalile s tako obletnico neprekinjenega delovanja in obstoja. V vseh letih je zadruga doživljala tudi razne organizacijske spremembe. Naj naštejem samo nekaj pomembnih letnic. Leta 1978 se je zadruga vključila v SOZD KIT Ljubljana, leta 1985 pa v SOZD Mereator Ljubljana. Ves ta čas je bila v zadrugi registrirana Hranilno-kreditna služba, leta 1982 se je organizirala kot samostojna organizacija, katere ustanoviteljica je zadruga. Velik razvoj pomeni leto 1980. ko je zadruga ponovno pridobila maloprodajno trgovino. Ta leta pomenijo začetek sodobnega zbiranja mleka, saj je bilo zgrajenih več kot 40 sodobnih zbiralnic mleka. Leta 1992 se je zadruga reorganizirala po Zakonu o zadrugah. Taje predpisal obvezno plačilo deleža. Naš UO je sprejel sklep, da le-ta znaša 1000 DEM v tolarski protivrednosti. V zadrugo se je tako vključilo 178 članov in delavcev. Zadruga normalno sodeluje tudi z ostalimi kooperanti, vendar imajo člani zadruge manjše prednosti. Osnovna naloga zadruge je, da pospešuje gospodarske koristi svojih članov. Zato se delavci predsednik, upravni in nadzorni odbor trudimo, da bi bile gospodarske koristi naših članov in ostalih čim večje. Na žalost to ni odvisno samo od nas. Naša zadruga je tudi članica Zadružne zveze Slovenije, preko katere usklajujemo in rešujemo različne probleme. Kmetje pri cenah kmetijskih pridelkov ne dosegajo niti pokrivanja proizvodnih stroškov, zato vsi skupaj veliko pričakujemo od novoustanovljene Kmetijsko-gozdarske zbornice. Tudi zadružniki z našega področja smo se aktivno vključili v delovanje zbornice in imamo zborničnega svetnika, za katerega smo prepričani, da bo dobro zastopal interese naših kmetov in gozdarjev. V zadrugi nadaljujemo tudi 15-letno sodelovanje z Mercatorjem, ki je danes naša največja trgovska hiša. Od lani dalje imamo z Mercatorjem pogodbo za franšizo v naših štirih prehrambenih trgovinah. Našim kupcem tako lahko ponudimo ugodne nakupe kompletnega asortimana po zelo ugodnih cenah. Prav tako se trudimo za čim bolj ugodno ponudbo kompletnega kmetijskega in ostalega materiala v petih železninskih trgovinah. Od naših članov in ostalih kmetovalcev odkupujemo živino, mleko, krompir, vrtnine, les itd. Nedvomno je, da se bomo morali začeti pravi čas prilagajati spremembam, na katere bomo naleteli v času prilagajanja Evropski uniji. Te spremembe bodo, vse tako kaže, velikokrat tudi bedeče. Prav je, da vsaj za kratek čas pozabimo na vse probleme in skupaj nazdravimo še na nadaljnjih 4(f let. Ker smo zadružniki in kmetje vedno vajeni skromnosti in trdega dela, upamo, da bomo tudi v bodoče zdržali in še bolj sodelovali. Milena Vrhovcc NAJBOLJŠE SO ODNESLE ZVONCE Travnate površine okoli Športnega letališča Šentvid so bile v nedeljo, 17. septembra 2000, premajhne za jeklene konjičke številnih obiskovalcev, ki so si želeli ogledati občinsko razstavo plemenske živine v organizaciji Govedorejskega društva Stična, Kmetijskega zavoda Ljubljana in Kmetijske zadruge Stična. Razstavljenih je bilo 35 govedi, 12 konj ter trop ovac. Strokovna komisija pod vodstvom dipl. ing. Alojza Zupančiča, ki je ocenjevala samo krave, ni imela lahkega dela, saj se rejski napredek vidi v izgledu in produktivnosti ter tehnologiji reje pri vseh živalih. Vse živali so se predstavile v ocenjevalnem krogu ob strokovnem komentarju dipl. ing. Matica Riglcrja iz Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki je za vsako kategorijo živali posebej predstavil poreklo in proizvodne rezultate, kot so telitev, pripust, količina namolženega mleka v laktaciji, odstotek mlečne masti, odstotek beljakovin v povprečju in najvišje vred- nosti. V zaključni reviji najboljših živali so se v ocenjevalnem krogu predstavile najboljše tri živali iz petih kategorij, ki so dobile častne zvonce, rejci pa diplome in denarne nagrade. i Uvrstitve so bile take: SKUPINA LISASTIH KRAV: 1. mesto MIŠA -rejec Alojz SINJUR Vrh pri Sobračah 2. mesto ČAPLA-rejec Vinko ŠKUFCA Spodnje Brezovo 3. mesto KUNA - rejec Franc OMAIIEN Velika Dobrava SKUPINA Thl.lC: 1. mesto LENČKA -rejec Vinko SEVER Muljava 2. mesto JAGODA -rejec Janez GKUM Lcskovcc 3. mesto REGICA - Na predlog predsednika govedorejskega društva Stična, Alojza Podobnika, so člani društva Kalček, na križišču pri Šenvidu postavili zanimivo vabilo na 1. občinsko razstavo plemenske živine. ^^ov^^meurcdSnr?Sa KL^SJE ]c občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697, c-mail: klasjc.casopis(?/)siol.nct. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in oigovom^re^ni iCscnija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo). Damjc a t ra ni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosupljc;Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJIi izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obči- ni brezplačno. Ncnaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN rejce Alojz PRIMC Zaboršt SKUPINA PRVESNIC; 1. mesto MIRNA - rejec Anton ČEBULAR Dob 2. mesto MUCA -rejec Jože GLAVIČ Škofije 3. mesto MIŠA - rejec Vinko ŠKUFCA Spodnje Brezovo SKUPINA MLAJŠIH KRAV: 1. mesto BETI -rejec Stane RUS Leskovec 2. mesto MENDA -rejec Tomaž BREGAR Bojanji Vrh 3. mesto PALMA -rejce Metod KAVŠEK Škrjanče SKUPINA STAREJŠIH KRAV : 1. mesto SRNA -rejec Alojz SINJUR Vrh pri Sobračah 2. mesto KAJA -rejec Jože GLAVIČ Škofije 3. mesto JAGODA -rejec Tomaž BREGAR Bojanji Vrh Posebne pozornosti so bili deležni tudi enoletni pitanci - križanci med rjavim in belgijskim belo-plavim govedom - ter križanci rjave s Charolais pasmo, last Alojza Trop ovac, katerih lastnik je Franc Miklavčič iz Laz nad Krko, je ves čas prireditve mirno užival slastno zeleno travo, ki je bila po sušnem poletju "v hribih" prava poslastica. Brez Društva podeželskih žena tako in tako ne mine nobena večja prireditev v občini. Tokrat so se predstavile z aranžmajem v podobi jeseni, kjer ni manjkalo svežih jagod !? in obilice sladkih dobrot izpod rok marljivih gospodinj. Mlade moči našega podeželja znajo koristno izrabiti svoj prosti čas, zato sc udejstvujejo v Društvu Kalček, ki je bil tudi " krivec " za postavitev posrečene "maskote" pod sv. Rokom z vabilom na prireditev in tudi za predstavitev Krjavlja iz Jurčičevega Desetega brata v kulturnem delu programa. Društvo rejcev malih pasemskih živali pa se je predstavilo s kolekcijo le teh , za vse tiste, ki so jim bolj pri srcu živali, katere lahko stisnejo tudi v naročje. Prireditev, ki je bila široko zasnovana, so obiskali tudi pomembni možje, kot so župan Jernej Lampret, minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, ki je ob tej priložnosti Kmetijski zadrugi Stična V častnem krogu brez ocenjevanja so se ob komentarju Petra Zadela, konjerejca in člana Konjcrejskega društva Radoho vas, . predstavili tudi konji Oskrbniki Roman Jerlah, Franc ORGANIZATORJI PRIREDITVE SE ZAHVALJUJEJO NASLEDNJIM SPONZORJEM, KI SO OMOGOČILI PRIREDITEV: Občina Ivančna Gorica, Letalski klub Šentvid pri Stični, Gasilsko društvo Šentvid pri Stični, KZ Stična, Ljubljanske mlekarne, Emona krmila Ljubljana, Hmc/.ad Žalec, Veterina "Dobro" Ivančna Gorica, Veterina "Buba" Grosuplje, Farmer Šentvid pri Stični, Mesarstvo Klemenčič Šentvid pri Stični, Farma Stična, Market Marinka Stična, Mlekostroj Postojna, Prevozi Janez Gorišck Mekinje, Pekarna Grosuplje, Sir - pak Stična, Romax Kranj, Veterinarska ambulanta Šekli & kukovica Litija, Rckon Vir pri Stični, Indihar co. Oprema za molžo in hladilna tehnika Ljubljana, Mesarija Piki Ivančna Gorica, Servis kmetijskih strojev "Grič " Artmanja vas, Lek veterina Ljubljana, Hlevska oprema Branko Kobal Ljubljana, Prevozi Kozan Straža pri Novem mestu, Mercator Dolenjska, Semenarna Ljubljana, Protein Ljubljana, Zavod za gozdove Novo mesto. Gostilna Pajčna Male Rcbcrcc, Gostilna (Irabnar Radohova vas. Trgovina Pipo Šentvid pri Stični, Me pro Trebnje, Pro farm Medvode, Gradnja Šentvid pri Stični, Radio Zeleni val Sp. Slivnica, Občinsko glasilo Klasje, Žito Ljubljana, Foto Travnik Višnja Gora, Občinski odbor LDS Ivančna Gorica, OMW bencinski servis Zagradec, Agrosaat Ljubljana, Občinski odbor ZLSD Ivančna Gorica, Bider kmetijski stroji Rečica ob Savinji, Cvet market, cvetličarna in darilni butik Šentpavel in Ivančna Gorica, Mesnine dežele kranjske, Mercator kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Mesarija Strašck Slovenske Konjice, Pekarna Gorenc Ivančna Gorica, Ljubljanske mlekarne, obrat Stična, Grajske pekarne - kmetijska zadruga Suha krajina Žužemberk, Krka veterina Novo mesto, Občinski odbor SLS + SKD Ivančna Gorica, Občinski odbor SDS ivančna Gorica Miglič, Franc Omahcn in Milan Žgajnar so s ponosom vodili svoje lepotce v lahnem kasu, tako da so žrebci Cedor Vulkan, Mlaj Vulkan, Nektar Shaunitz, Zadar Nero in Cegnar Nero naredili na vse obiskovalce še poseben vtis, prav tako pa tudi plemenske kobile lastnikov Miho Skubica, Tomaža Košaka, Franca Rusa in Jožeta Sinjurja, ki so se predstavili z Nino, Patricija le Ann, Hurricane Party, Mišo in Zoro. V čudovitem zgodnjejesenskem dnevu so ljubitelji konj občudovali vso plemenitost teh živali tudi v paradnih vpregah z zapravljivčki in mnoge obiskovalce popeljali na kratko vožnjo ob prizorišču. podelil tudi priznanje za 40 letno delovanje, ter številni drugi, ki tako ali drugače krojijo kmetijsko politiko. V pestrem kulturnem programu so sodelovali vokalna skupina Slavček, folklorna skupina Vidovo in mladi harmonikar Marko. Bogata gostinska ponudba je dopolnila prijetno dogajanje , ki seje nadaljevalo še v pozni mrak, nekateri pa so si pred odhodom domov ogledali domače kraje še iz ptičje perspektive, saj so piloti Letalskega kluba Šentvid najbolj pogumne zapeljali tudi pod oblake. Kmetijska svetovalna služba Darka Zupane-Puš, ing.agr. STRAN JESENSKO VARSTVO OZIMNIH ŽIT PRED PLEVELI Pri varstvu ozimnih žit v zadnjem času pozabljamo, da lahko z agrotehničnimi ukrepi dostikrat zmanjšamo pojav plevelov, bolezni in škodljivcev, tako da ne presežejo gospodarskega praga škodljivosti. Pravilen, dovolj širok kolobar, pravočasna in kakovostna setev, pravilno gnojenje, pravilno skladiščenje hlevskega gnoja, obdelava strnišča in uporaba kakovostnega, to je potrjenega, prečiščenega in razkuženega semena so ukrepi, ki nam lahko prihranijo uporabo fito-farmacevtskih sredstev in izboljšajo ekonomiko pridelave. Varstvo ozimnih žit pred pleveli Z raziskavami so ugotovili, da pleveli najbolj vplivajo na zmanjšanje pridelka od vznika pa do konca razraščanja žit. V tem času so najbolj konkurenčni mladim rastlinam, zato je zgodnje varstvo pred njim eden izmed agrotehničnih ukrepov, s katerim bistveno vplivamo na višino pridelka. Za uspešno varstvo pred pleveli pa je pomembno tudi poznavanje glavnih plevelnih vrst in njihov gospodarski prag škodljivosti.Najpogostejši pleveli, ki se pojavljajo pri nas, so plezajoča lakota (smolenec), kamilice, jetičniki, njivski slak, navadna zvezdica in navadni srakoperec. Pred škropljenjem proti njim je treba pregledati posevek in oceniti stanje zapleveljenosti ter ugotoviti, kateri pleveli prevladujejo na parceli. Pri odločitvi, za kateri herbicid se bomo odločili, se ravnamo po prevladujočem plevelu. Pri škropljenju moramo upoštevati razvojne faze žit, ker lahko herbicidi delujejo fito-toksično, če jih ne uporabimo v ustreznem roku. Jesensko zatiranje plevelov v ozimnih žitih Za jesensko tretiranje posevkov žit s herbicidom se odločimo, kadar na posejani njivi pričakujemo močno zapleveljenost s travnatimi in širokolistnimi pleveli, in na težjih problematičnih tleh, ki so zgodaj spomladi težko prevozna. Jeseni lahko plevel zatiramo takoj po setvi pred vznikom žit, vendar pa naj bi bilo takšno varstvo prej izjema kot pravilo, saj na tak način škropimo, kot se reče, " na pamet". Bolj kot škropljenje pred vznikom priporočamo uporabo herbicidov po vzniku žit in plevelov od faze 2 do 3 listov žit, ko lahko opazimo tudi že vznikle plevele. Radar imamo njivo zapleveljeno s travnatimi pleveli, kot so srakoperec, njivski lisičji rep ali ljulke in z širokolistnimi pleveli, ki prezimi-jo, kot so kamilica, smolenec, njivska vijolica in jetičniki, pa je jesensko škropljenje priporočljivo, če je število prej omenjenih plevelov veliko. Vsi vznikli pleveli so namreč konkurenca mladim rastlinam ozimnih žit tako pri odvzemanju hranil kot tudi v borbi za življenjski prostor, in tako onemogočajo normalen razvoj posevkov jeseni pa tudi zgodaj spomladi. Pregled nekaterih herbicidov za jesensko ali zgodnjo spomladansko rabo v žitih: Ime pripravka Odmerek na hektar v 1 ali kg Čas uporabe Opomba COUGAR 1.25 -1,75 po setvi pred vznikom od fazi; 3. lista žit do začetka razraščanja deluje na travne in širokolistne plevele, tudi smolenec dobro deluje le na majhne plevele do razvojne faze 4 listov DICURAN TORTE so WP 2 1.5 po setvi pred vznikom po vzniku do konca razraščanja za ječmen samo po vzniku za nekatere travnate in širokolistne plevele tudi na smolenec do 4. etaže po vzniku uporabiti 1.5 Dobro deluje na plevele med vznikom in do razvojne faze 4-b listov plevela. OUARTZ po servi pred vznikom od faze 3. lista žit do začetka razraščanja Deluje na travne in širokolistne plevele, tudi smolenec (0,5 1). Dobro deluje le na majhne plevele do razvojne faze 4 listov. STOMP 330 E 4,5-6 po vzniku od 2. lista žit do začetka razraščanja Deluje na travne in nekatere širokolistne plevele, tudi na smolenec z odmerkom 6 l/ha. Dobro deluje le na plevele med vznikom in do razvojne faze klicnih listov plevela GRODYL PLUS 1.75-2 po vzniku od 2. lista žil do konca razraščanja Uporaba jeseni, še bolj se priporoča uporaba zgodaj spomladi, ko večina plevelov že vzkali. vendar so še majhni, deluje na ozkolistne in širokolistne plevele. MENTOR 3-4 jeseni po vzniku žit do začetka razraščanja Deluje na kaleče travne in širokolistne plevele. TOLKAN 4-5 2.5 - 3,5 po setvi pred vznikom od faze 3. lista žit do konca razrasti Dclujcna travne in nekatere širokolistne plevele, vendar ne na smolenec; spomladi je potrebno dodatno tretiranje proti sirokolistnim plevelom. OD FUSARJA DO OBRTNIKA PRESELITEV OBRTI V DRUGO OBČINO Vprašanje: V Ljubljani sem leta 1994 opravil preizkus znanja za zlatarstvo. V istem letu sem tudi pričel z opravljanjem s.p. V kratkem pa se nameravam z družino preseliti v Novo mesto, kjer bom odprl zlatarsko delavnico, v Ljubljani pa bom dejavnost seveda odjavil. Vendar upravna enota v Novem mestu od mene zahteva poleg izpolnjevanja ostalih pogojev tudi izpolnjevanje pogoja ustrezne izobrazbe, ki je pa nimam. Celo mojstrski izpit se menda zahteva po novem, zato prosim za vaše mnenje. Odgovor: Dejavnost, ki jo opravljate in jo boste tudi nadalje, od leta 1995 res spada med obrtne dejavnosti in ima naziv "izdelovanje in popravila predmetov iz žlahtnih kovin in dragih ter poldragih kamnov (zlatarstvo). To pomeni, da od navedenega leta preizkus znanja za to dejavnost ni več možen. Vendar v vašem primeru že opravljen preizkus znanja za zlatarstvo ne izgubi na veljavi, saj gre zgolj za preselitev v drugo občino. Upravna enota zato izobrazbenega pogoja ne ugotavlja, zahteva pa izpolnjevanje ustreznosti delavnice in izpit iz varstva pri delu ter požarne varnosti. Slednjega je potrebno obnavljati vsaki dve leti. Mojstrskega izpita od vas ne bo nihče zahteval in ga tudi sicer ne boste mogli opravljati, ker nimate ustrezne izobrazbe. V bodoče pa bo tudi to pogoj za opravljanje zlatarske dejavnosti, mojstrski izpiti pa bodo razpisani v začetku prihodnjega leta. PRODAJA CVETLIČNIH ARANŽMAJEV OB DNEVU MRTVIH Vprašanje: Doma imamo vrtnarijo za gojenje rož in drugih okrasnih rastlin in bi za dan mrtvih prodajali cvetlične aranžmaje. Ali lahko? Odgovor: Izdelovanje cvetličnih aranžmajev in prodaja spadata pod dejavnost cvetličarn. Sem spada tudi prodaja rezanega cvetja, lončnic, sadik, semen in gnojil osebam, katerim se opravi storitev (aranžma). V primeru vaše registracije taka prodaja ni dovoljena. Tudi registracija cvetličarske dejavnosti na ime vaše hčerke ni možna, čeprav je uspešno zaključila 3-letno vrtnarsko šolo v Celju. Manjkajo ji namreč 3 leta delovne dobe, kar je eden od pogojev za opravljanje navedene obrtne dejavnosti. Prihodnje leto pa bodo razpisani ludi mojstrski izpiti, tako da bo po treh letih delovnih izkušenj morala opravljati tudi tega. MOJSTRSKI IZPITI - PONOVNI RAZPIS ZA ZAMUDNIKE Prvi razpisni rok za opravljanje mojstrskih izpitov za 14 mojstrskih nazivov je zaključen in prispelo je 334 prijav. Največ kandidatov (103) se prijavlja za opravljanje mojstrskega izpita za naziv mojster avtomehanik, nato sledijo prijave za naziv frizerski mojster (85) in mojster očesne optike (37), potem pa še ostali poklici. z območja upravne enote Grosuplje je prijavljenih sedem kandidatov, od tega iz občine Ivančna Gorica trije. Zaradi izredno velikega zani-jrianja za mojstrske izpite in malce neugodnega časa, v katerem je bil objavljen prvi razpis (čas dopustov), bo razpis za 14 istih mojstrskih nazivov ponovljen, vendar s skrajšanim 15-dnevnim razpisnim rokom. Ta prične teči 12. in se konča 27. oktobra letos. Objavljen bo v oktobrski številki revije Obrtnik. Predvsem je pomembno, da vlogo oddaste popolno. Poleg pravilno izpolnjene prijavnice (z natančnimi podatki) je treba priložiti še notarsko overjeno spričevalo o zaključeni ustrezni šoli, notarsko overjeno kopijo delovne knjižice, originalno potrdilo delodajalca o delovni praksi, iz katerega je razvidno, kakšna dela je kandidat opravljal in koliko časa, ter originalno potrdilo o plačilu akontacije stroškov. Tisti, ki so že nosilci obrtne dejavnosti, pa morajo priložiti poleg natančno izpolnjene prijavnice še notarsko overjeno kopijo zaključnega spričevala, obrtno dovoljenje, priglasitveni list, in v primeru, da je kandidat več kot 10 let že samostojni podjetnik, še odločbo upravne enote, iz katere je razviden začetek vodenja samostojne obrtne dejavnosti ter originalno potrdilo o plačilu akontacije stroškov. Če ima kandidat d.o.o., poleg prijavnice in notarsko overjenega spričevala potrebuje še notarsko overjeno kopijo delovne knjižice, obrtno dovoljenje, izdano po uradni dolžnosti, sklep o registraciji podjetja in odločbo upravne enote o izpolnjevanju minimalnih pogojev ter originalno potrdilo o plačilu akontacije stroškov za opravljanje mojstrskega izpita. Prijavnico, navodila za izpolnjevanje prijavnice in vzorec izpolnjene prijavnice lahko zainteresirani kandidati dobijo na območni obrtni zbornici Grosuplje, Trebnje ali Novo mesto. Akontacija stroškov, ki jo mora kandidat plačati ob prijavi na mojstrski izpit, znaša 69.237,00 SIT. Obračun preostalih stroškov za celotni mojstrski izpit bo vsakdo prejel naknadno. Naj naveden nekaj najpogostejših vprašanj kandidatov, ki se želijo prijaviti na mojstrski izpit: N.N. 12 let opravlja samostojno obrtno dejavnost, nato se je zaposlil pri drugem delodajalcu. Ali lahko uveljavlja priznavanje praktičnega in strokovnoteo-retičnega dela mojstrskega izpita? Lahko, če izpolnjuje osnovne izobrazbene pogoje za opravljanje mojstrskega izpita in če je obrtno dejavnost opravljal v stroki, za katero se prijavlja na mojstrski izpit. N.N., učitelj praktičnega pouka, že 11 let poučuje prakso na strokovni šoli. Ali izpolnjuje osnovne pogoje za prijavo na mojstrski izpit? Poučevanje praktičnega pouka ni enako kot triletna delovna praksa v ustrezni stroki, ki je zahtevana kot pogoj za opravljanje mojstrskega izpita. Mojstrski izpit lahko opravlja učitelj, ki je opravljal obrtno dejavnost ali bil zaposlen najmanj tri leta in opravljal dela v ustrezni stroki. N.N. je sedemnajst let samostojna obrtnica šivilja. Po izobrazbi je ekonomski tehnik. Opravila je preizkus znanja za opravljanje obrtne dejavnosti. Ali izpolnjuje pogoje za opravljanje mojstrskega izpita? Ne, ker ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, to je najmanj končana srednja poklicna šola ustrezne smeri. Z opravljenim preizkusom znanja za opravljanje obrtne dejavnosti se ne pridobi formalno priznane izobrazbe. N.N. sprašuje, ali se opravljanje popoldanske obrti šteje v dobo opravljanja obrtne dejavnosti. Sc šteje. N.N. je zaposlen v podjetju, kjer že 20 let vodi del delovnega procesa, v katerem je 15 zaposlenih. Ali lahko uveljavlja priznavanje praktičnega in strokovnoteoretičnega dela mojstrskega izpita? Ne, ker ne opravlja obrtne dejavnosti (tretja točka 38. člena Pravilnika o mojstrskih izpitih). Opravljanje obrtne dejavnosti je vezano na pridobitev obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Boniteta, ki jo daje tretja točka 38. člena pravilnika, je vezana le na opravljanje obrtne dejavnosti in je ni mogoče širiti na osebe, ki imajo status Zaposlenega delavca v obilnem obratu oziroma podjetju. Tanja Bedina Frece STRAN PRETEKLOST NAŠIH KRAJEV POSTAJA VSE JASNEJŠA Zadnja leta smo v naši občini velikokrat videli arheologe. Hodili so pred graditelji avtomobilske eestc in iz zemlje reševali ostaline iz davnih časov. Ko smo že mislili, da je zanimivih arheoloških odkritij pri nas za lep čas konec, smo na terenu spet opazili marljive kopače in zamišljene zgodovinarje. Tokrat so usmerili svojo pozornost na Veliko Dobravo nad Višnjo Goro. Tam so na njivi z domačim imenom Zaglavnica pri izravnavi zemljišča naleteli na starodavne lončene in kovinske predmete. Kraljevi z Velike Dobrave, ki so lastniki tega zemljišča, so o tem obvestili arheologa Matjaža Novšaka iz Višnje Gore. Ta je s pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine in ministrstva za kulturo sprožil reševalno akcijo. l.Pri izkopavanju na Veliki Dobravi je i okoličanov. Skrbna arheološka obdelava najdišča je pokazala, tla sta se tu pred davnimi časi zlili in nadaljevali dve kulturi: železnodohna - ilirska - in antična - rimska. Izkopavanja so pokazala, da je pred 2700 leti sredi arheološke lokacije stala halšlatska gomila. Izhaja torej i/, časa, ko sta cveteli utrjeni scI išči Vir pri Stični in Magdalenska gora pri 'elovalo več študentov in drugih mladih Šmarju. Na žalost je bila dobravska gomila pri obdelavi zemljišča v preteklem in sedanjem času v osrednjem delu povsem uničena. Le delno ohranjeno obrobje je dalo zanesljiva materialna dokazila o obstoju velikega pokopališča z. gomilo v sredini. Iz časa, pripadajočega starejši železni dobi, so se sorazmerno dobro 2. Največji železnodohni grob je meril skoraj tri metre v dolžino m je bil del nekdanje ilirske gomile. I ' njem je bil nenavadno dobro obranjen skelel železnodobnega Dolenjca izpred 2700 let. Ob njem SO bili okrasna kamnita sekirica, nož in srp iz železa, bronasta zapestnica in it nekaj drugih okraskov. Druga dva groba iz prazgodovine sta bila po vsebini revnejša. 3. Najbogatejši grob iz rimskih časov. Ima zanimivo nagrobno arhitekturo iz malte in kamna. Poleg žare so bili v grobu še svetilka oljenka, bakren novec sesleree in keramična posoda. 5. Dva novca seslerca in bronasta sponka za obleko. Večji bronce je iz časa zloglasnega cesarja Nerona. Vladal je od leta 54 do 69. Manjši novec je Vespazijanov. 'Hi je vodil rimski imperij od leta 69 do 79. Oba novca neizpodbitno opredeljujeta starost rimskega delu pokopališča. Novca in sponka še niso v celoti restavnrani. Kljub temu je berljh'ost na novcih dovolj dobra. Drugi najdeni kovanci so nekoliko slabše ohranjeni. ohranili le trije grobovi. Domnevamo, da je dobravska naselbina ob prihodu Rimljanov še živela ali vsaj životarila. Ilirski Staroselci SO se /. verjetnimi romanskimi priselitvami in zaradi bližine Emone in Acerva kmalu poromanili in prevzeli dobršen del rimske materialne in duhovne kulture. Med te novosti štejemo tudi žarne pokope umrlih. Ti prekulturjcni staroveški Dobravci so svoje rajne pokopavali tja, kjer so že počivali njihovi predniki. Iz tega časa se je ohranilo devet rimskih grobov. Nekateri so bili pretežno prazni, drugi pa še nedotaknjeni. Po najdeninah, ki so jih svojci dodajali umrlim za posmrtno popotnico, se je dalo rimske grobove časovno precej natančno opredeliti. Izhajajo iz sredine prvega stoletja 4.Ena izmed keramičnih posod iz rimskega groba. V lakih posodah so verjetno dajali v grob hrano, ki jo je imel rajni v življenju najrajši. našega štetja. Potemtakem so stari malone 2000 let. Vsaj delno ohranitev pomembnega zgodovinskega zapisa iz naše davnine gre pripisati spletu ugodnih okoliščin: najprej ozaveščenosti lastnikov zemljišča, ki so nahajališče odkrili in odkritje sporočili arheologu Matjažu Novšaku iz- bližnje Višnje Gore, nenazadnje pa tudi naklonjenosti državnih institucij, ki so z materialne in strokovne plati omogočile arheološki poseg. V nasprotnem primeru bi arheološka zapuščina na višnjanski Dobravi zagotovo propadla, kot se je to zgodilo že velikokrat na drugih krajih. Najdene izkopanine še niso povsem natančno restavrirane in preučene, vendar že sedaj dajejo nov pogled na davno življenje v našem predelu Dolenjske. Za prijazno posredovanje podatkov in gradiva se lepo zahvaljujem arheologu Matjažu Novšaku iz družbe Arheja iz Višnje Gore. 6. Posoda in svetilki iz rimskih grobov. Svetilke oljenke so Rimljani in poromanjem staroselci pogosto dajali v grobove. Te naj bi simbolično svetile dušam pokojnikov, ko blodijo po teminah onostranstva. Ta navada se je v nekoliko spremenjeni obliki ohranila vse do današnjih dni. Saj poznate tisto: "In večna luč naj mu sveli..." DEDIŠČINA VODNIH MLINOV IN ZA G OB TEMENICI (3) ŠPANČK0V MLIN IN STOPE V PUSTEM JAVORJU V Pustem Javorju, na levem bregu Temenice, stoji Adamljetova, po domače Pirovčcva domačija. Stisnjena je ob pobočje in jo sestavljajo hiša z mlinom, gospodarsko poslopje in kozolec ter dve manjši opuščeni stavbi. V eni so bile nekdaj stope, v drugi hidroelektrarna. Hiša z mlinom je nekdaj pripadala sosednji Špančkovi domačiji. Lastnik mlina je bil Jane/ Jaklič, po domače Špančkov, velik kmet in gostilničar s Pustega Javorja, kije okoli leta 1937 zgradil celo hidroelektrarno. Z elektriko je oskrbel gostilno in sosednje hiše v Pustem Javorju. Hidroelektrarna, ki je proizvajala šibek tok, je delovala do približno 1957, ko je bila do Pustega Javorja po drogovih napeljana elektrika. Špančkovi so v mlinu imeli najetega mlinarja, ki je mlel za lastnike in okoliške kmete. Stranke so največ prihajale / Javorja. Vrat, Višnjega Grma, Sobrač, Jcšc, Kale in Felič Vrha. Po drugi svetovni vojni je v *" Špančkovem mlinu mlel Ignacij Pižmah, po domače Pctričkov iz Šentpavla. Špančkov mlin sta 1953 kupila Alojz in Amalija Adamlje, po domače Pirovčcva s Pustega Javorja. Mlin z mlinarsko sobo sta preuredila v bolj udobno stanovanjsko hišo, vendar sta mlin ohranila. Taje prvotno imel tri pare kamnov. Okoli 1957. leta sta opustila en par kamnov, s preostalima pa sta mlela dalje. Kamne sta poganjali dve mlinski kolesi na korec, na kateri je pritekala voda po okoli 150 metrov dolgem umetno skopanem "grabnu" (mlinščici). Pirovčevi so se z mli- narstvom ukvarjali do približno 1995. Od tedaj dalje meljejo samo še za lastne potrebe, in sicer imajo danes v rabi en par mlinskih kamnov s pogonom na elektriko. Posebnost Pirovčcve domačije predstavlja posebna lesena lopa, pokrita z dvokapno streho, ki stoji na levem bregu Temenice, nekaj deset metrov proč od mlina. V njej so bile še do okoli leta 1985 postavljene Špančkove stope, ki jih je poganjalo veliko vodno kolo na lopate. Zanimivo, da stope niso bile postavl- jene v mlinu ali neposredno ob njemu, kot je to značilno za ostale mline ob Temenici, temveč so bile proč od mlina. Od nekdanje zasnove se je do danes žal ohranila samo lesena lupina brez stop in vodnega kolesa. Zaradi omenjenih posebnosti sodijo ostanki Špančkovih stop med našo nepremično kulturno dediščino in predstavljajo nepogrešljivi člen v spoznavanju mlinarstva v temeniški dolini. Dušan Slepec Pirovčeva domačija z mlinom v Pustem Javorju Ostanki Špančkovih stop in stavbu hidroelektrarne iz 1937 v ozadju. STRAN tS, Nova ISDN izbira! ifll 1 f2 O \ #3 ^4 v V novih paketih ISDN je vse, kar vaš analogni telefonski priključek potrebuje za prehod na ISDN, le da lahko odslej izberete tudi prenosni ISDN telefon Eurit 133 švicarskega proizvajalca Ascom. Telefon združuje svobodo in vse prednosti digitalne telefonije: display na slušalki, obsežen spomin, kodiran signal, možnost zadržanja klicev, prevezovanja in konferenčnih klicev, zmogljive baterije. Izbrali boste sami, svetujemo vam lahko mi. Nasveti in brezplačne informacije na številki ^^IJ^IJtlJ^I^ SVET GOVORI HITREJE! Telekom V) Slovenije vs STRAN BLIZE DO TEHNIČNIH PREGLEDOV i r < TEHNIČNI PREGLEDI preko 15.000 vozil. Imajo pa tudi dovoljenje za podaljšanje registracije, za vozila iz Upravnih enot: Grosuplje, Trebnje in Ljubljana. Pogodbo pa imajo tudi z zavarovalnicami: Triglav, Tilija, Slovenika in Adriatic. Podjetje Logo pa v neposredni bližini že gradi, in bo v nekaj mesecih že nared nov bencinski servis, s trgovino in moderna avtopralnica. V petek, 15. septembra so v Grosupljem, ob avtocesti slavnostno odprli novo napravo za tehnične preglede motornih vozil. Trak sta prerezala: župan Grosupljega, Janez Lesjak in lastnik, ter direktor podjetja Logo, Jože Kikelj. Nova dejavnost bo seveda najbolj koristila lastnikom motornih vo/il iz Grosupljega in okolice, saj jim ne bo treba voziti svojih avtomobilov v Ljubljano ali v Trebnje. Samo pri Upravni enoti Grosuplje je registriranih EN CISTO PRAVI FURMANSKI DAN Jutro se je prebujalo v lep sončen dan, ko so se otroci skupine Metuljček iz Šentvida pri Stični, skupaj z vzgojiteljicama Marinko Koščak in Tatjano Volkar pripravljali na prav poseben dan. Njihova varovanka Kaja je praznovala svoj 5. rojstni dan. Po Šentvidu navzgor se je zaslišal žvenket kraguljčkov in rezget para konj. ki sta popeljala male navihanec na čisto furmansko pot. Najprej so se z lojtrnikom odpeljali do Cukarice, kjer so si otroci ogledali jelenčke in se okrepčali s potico in čajem. Veliko presenečenje sta pripravila furmana Vid Čebular in Štefan Bregar. Malčke sta popeljala do Ivančne Gorice, kjer so se kot čisto pravi konjarji slikali v fotografskem studiu Markelj. Otroci so tako na prav poseben način spoznali, kako zabavno je bilo tudi v starih časih. Rdečih ličk in nasmejanih obrazov so se odpeljali nazaj proti Šentvidu. Zapisala Andreja liregur TRETJE ŠENTVIŠKO LICKANJE Mladi in prosti čas Mladi iz Društva likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični pripravljamo v oktobru 3. šentviško lickanje na temo Mladi in prosti čas. ZABLODELA SRNA V bazen farmske gnojevke je zašla srna, ki bo težko našla izhod iz pasti, ki jo ta predstavlja. Da ne omenjani vonjav, ki se iz bazena širijo daleč na okoli. Foto: Sergej PESA VELIKANKA Pri Žerjavovih v Dobu so se letos veselili pesinega pridelka, ki je bil v posameznih primerkih res kapitalec. Pesa na sliki tehta celih 9 kilogramov. Gospodar Slavko Katelic je pri puljenju, vsaj pričujočega pridelka, moral poklicati na pomoč še babico, dedka in vse tiste, ki so pulili repo velikanko. Na sliki: mali David in pesa velikanka. GSM 041/705-77; http://wvvw.sfs.si Če želite imeti modne, ročno izdelane čevlje po meri - me obiščite. Popravljam tudi vse vrste obutve in usnjeno galanterijo. ČEVLJAR ftfc.. Kaj je lahko večja nesreča za Dolenjca, če mu poči velika kad, polna vinskega mošta. Ta pa steče po dvorišču. Prav to se je pred dnevi zgodilo v Škofijah pri Dobu. Seveda se je takoj sestal vaški krizni štab. Na sklepe in ukrepe o saniranju škode pa nismo čakali. Na srečanje in pogovor smo povabili seveda mlade, starše, učitelje, profesorje, vodje šol, zavodov in društev, vabimo pa tudi vse, ki se pri svojem delu srečujete z mladimi ljudmi. V goste smo povabili tudi strokovnjaka z zavoda za šolstvo, ki se že dolga leta ukvarja prav s to tematiko. Upamo, da bo lickanje uspešno, da bomo dobili odgovore na naša vprašanja, da bomo imeli prave sovogovornike in da bomo znali prisluhniti drug drugemu. Ob tej priložnosti bomo odprli tudi razstavo likovnih del, ki so nastajala med počitniškimi likovnimi delavnicami. Vsi, ki vas napovedana tema zanima, ste torej vabljeni 27.10.2000 ob 19. uri v prostore likovne galerije Dom kulture Šentvid pri Stični. Veselimo se sodelovanja z vami. zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - Zagotavljanje varnega nakupa, prodaje in oddaje nepremičnin - Celovita ponudba nepremičnin za nakup, prodaje in najem - Sklepanje kupoprodajnih pogodb in zemljiškoknjižni prepis - Cenitev nepremičnin - Pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje - Projektiramo stanovanjske, poslovne in gospodarske objekte telefon: (061) 763-078, 762-246 8 STRAN ALBERTU ZUPANCU V SPOMIN Albertu Zapuncu je bila pot v Šentvid pri Stični odprta kot mnogim drugim, ki jim je slovenska pesem blizu. Prišel je že leta 1972 v osnovno šolo Ferda Vesela kot učitelj glasbenega pouka, da mladim zbudi veselje do petja, ritma in da jim privzgoji ljubezen do zborovskega druženja. Šentvida si ni izbral slučajno, saj so ga ljudje poznali in povabili kot dobrega in delovnega človeka in ravno takega strokovnjaka je rabil naš kraj. Porajala se je velika ideja o vseslovenskem druženju pevcev in tako se je rodila nepozabna tradicija Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Na tretjem taboru je bil že zraven, ob velikih idejnih snovalcih, ljubiteljih in pevcih, kot so bili pokojni Kozlevčar, Korošec, Gobec, Šoštarič, Petek, Krištof in drugi. Velika misel je morala rasti, daje manifestacija prerasla lokalne in državne meje. Potrebovali smo take ljudi in Albert, ljubitelj glasbe, poln novih idej in bogatih izkušenj, je bil eden izmed njih. Kot vodja programske komisije, ob sopomoči uglednih glasbenikov, ni prepustil ničesar naključju, . temveč iskanju primernosti našemu pevcu, ki po napornem delu zna zapeti, ljudsko vriskavo, povsod ljubiteljsko, najsibo v Radečah, v bližini njegovega rojstnega kraja, pod Pohorjem ali Gorjanci, pod Motovunom ali na Kernjakovem Koroškem. Albert je povsem pritegnil misli - motu šentviškega Tabora -Pojo naj ljudje. Bogate izkušnje je prenesel iz pevskega Šentjerneja k nam, ponovno osnoval dva zbora v Šentvidu, postal umetniški vodja in s pevci užival v kvaliteti, spevoigrah in številnih koncertih doma in pri naših prijateljih v zamejstvu. Imel je prefinjen občutek za poznavanje bogate kulturne dediščine v slovenski ljudski pesmi ter poznavanje potreb slovenskega pevca, ki kot ljubitelj preprostih vokalov, povezanih v bogato vsebino, kar kliče naravo, domovino, ljubezen do rojstva, sentimentalno smrt in veselje do življenja. Vse, kar daje po vsebini slovenska pesem, je preživel tudi Albert. Narava je hotela, da se mu je glas prezgodaj umiril. Obstal je na življenjski poti samo do tistega trenutka, dokler pevci ne zapojo - tam je spet z nami. Veličastni pevski tabor v Šentvidu pri Stični bo spet zapel. Mnogi pevci bodo s pogledi iskali Albertovo odločnost, njegove vihrave kretnje. Našli ga bodo v tradiciji. Pustil je sledi v mogočnem zboru, kakršnega nima Evropa. S svojo ljubeznijo do glasbe je zapustil najboljšo popotnico nekdanjim učencem, ki so mu v sončnem popoldnevu na Žalah peli žalostinkc. Ljudje v našem kraju so hitro izvedeli novico o smrti. Pomenkovali so se ljudje na Klančku, v cerkvi in šoli in k delu gospoda Zupanca dodajali lepe besede, ki samo dopolnjujejo številna družbena priznanja, ki jih je prejel v naši občini. Priznanje Josipa Jurčiča kot najvišje občinsko priznanje za delo na področju kulture in izobraževanja je le eno od njih. V hvaležnem spominu ohranjamo nekdanjega učitelja šentviške šole, člana upravnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov, dolgoletnega krajana, znanca in prijatelja. Jernej Lampret, predsednik Upravnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Izžrebani tekmovalci slovenskega knjižnega kviza iz OS Stična na medobčinski prireditvi v knjižnici SREČANJE Z VITANOM MALOM Tudi letos smo se v OŠ Stična udeležili slovenskega knjižnega kviza, ki je potekal od februarja do septembra v vseh slovenskih splošnih in šolskih knjižnicah. V knjižnem kvizu na OŠ Stična je sodelovalo okoli 150 učencev, ki so v skupinah ali dvojicah reševali privlačno oblikovana vprašanja, slikovne uganke in anagrame. Tekmovalci so ob zaključku kviza sodelovali v nagradnem žrebanju, ki ga je izvedla Knjižnica Grosuplje. Iz naše šole je bilo izžrebanih devet srečnežev (štirje tekmovalci iz podružnične šole Stična, trije iz matične šole in dve tekmovalki iz podružnične šole Višnja Gora). Ko je naša skupina prispela na kraj prireditve, so nas tam že čakali otroci iz okoliških občin in težko pričakovani gost večera Vitan Mal. Otroci so se že na poti veselili srečanja s pisateljem. Vsi so vedeli, da je med drugim napisal tudi priljubljeno knjigo, po kateri so kasneje posneli film Sreča na vrvici. Otroke in njihove mentorje je pozdravila in nagovorila vodja mladinskega oddelka Ksenija Medved, ki je predstavila gosta prireditve mladinskega pisatelja Vitana Mala. Izvedeli smo, daje lahko nesrečna ljubezen za nekatere stvari tudi dobra. Zaradi nje je namreč Vitan Mal začel pisati. Ko je popisal svojo prvo šolsko ljubezen, kasneje soji sledile še druge, se je takoj počutil mnogo bolje, in tako se je začela njegova pisateljska pot. Pisatelj je opisal še mnogo zanimivih dogodkov iz svojega življenja, ki so vplivali na nastanek njegovih mladinskih knjig. Poleg leposlovja je Vitan Mal napisal tudi nekaj poučnih knjig, v katerih otroke seznanja z osnovami fotografiranja in snemanja filmov. Prav o snemanju filma Sreča na vrvici je povedal več zabavnih zgodb, npr. o filmskih trikih, mladih igralcih, in seveda o psih, ki so igrali slavnega junaka v filmu. Ob koncu so otroci lahko dobili podpis Vitana Mala, sodelovali v radijski oddaji, vsi pa so se posladkali s slaščicami iz Pekarne Grosuplje. Prireditev je z zahvalami gostu, mentorjem kviza in vsem, ki so pripomogli k izvedbi kviza in prireditve, zaključila ravnateljica Roža Kek. Branka Emeršič KO-MO TRGOVINA IN SERVIS Alojz Zadel Grm 3 teL:(01)7885 498 750-LETNICA POJAVLJANJA TEMENICE V PISNIH VIRIH V kulturnem društvu Temenica so se poti vodstvom Jelke Rojcc in Staše Kokot odločili, da bodo 750-lctnico pojavljanja v pisnih virih praznovali svečano. Tik pred zaključkom redakcije Klasja je tako potekala v njihovi kulturni dvorani prireditev, na kateri so sodelovali župan občine in predsednik KS Ignacij Kastclic z nagovorom, pevska etno skupina Katice in domačini s pestrim programom. Na prireditvi so predstavili zbornik Temenica - 750 let, etnolog in kulturni antropolog, prof. um. zgod. Dušan Slepec jc ob diapozitivih predaval na temo Mlini na Temenici, Peter Adamljc in Darja Klemenčič pa sta brala odlomke iz knjig, ki govorijo o temeniških krajih in ljudeh. Večer jc s harmoniko zaključil Simon Tomažič, s pogostitvijo pa domači gasilci. Istočasno so člani KD pripravili tudi razstavo fotografij z naslovom Temenica in njeni ljudje. Drugi dan prireditev je zaradi slabega vremena odpadel, zato so ga prestavili. O dogajanju v Temenici nasploh bomo podrobneje poročali v naslednji številki Klasja. (KM) m- TEMENIŠKA DOLINA - MOJ RODNI KRAJ KOT ZIBELKA TOPLA SE ZDlS MI, TI MOJA DOLINA! VELIKO POŠTENIH IN PRIDNIH LJUDI SI ŽE VZREDILA. MNOGI SMO TE ZAPUSTILI, ODŠLI SMO V SVET, A V TVOJE TOPLO NAROČJE SE RADI VRAČAMO SPET. KO VRNEM SE K TEBI - GLEJ, TAM VRI I KLANCA KORAK MI OBSTANE, OKOOSTRMI, SAJ TAKE LEPOTE NA VSEM SVETU VIDETI NI. LE KLIČI, LE KLIČI NAS HIŠA DOMAČA, PRIŠLI BOMO K TEBI, SI SRCE OGRELI, SAJ V TOPLO SE GNEZDO VSAKDO RAD VRAČA. IN KO SMO VSI ZBRANI, SE OKO OROSI, OD RADOSTI PESEM DOMAČA V NEBO ZADONI. Ana Travnik OBVESTILO Center za socialno delo (irosuplje obvešča vse prejemnike otroškega dodatka, da morajo do 31. 10. 2000 predložili dokazila o šolanju svojih šolajočih se olrok, in sicer dijakov in študentov, za novo šolsko lelo 2000/2001. Potrdila o šolanju - obrazec 1,55 - pošljejo ali osebno prinesejo na naslov Center za socialno delo Grosuplje, Taborska 13, 1290 Grosuplje. V primeru pošiljanja po pošti naj na hrbtno stran potrdila pripišejo še podatke o vlagatelju, in sicer ime in priimek, naslov ter številko zadeve. Občani Občine Ivančna Gorica bodo lahko oddali potrdila o šolanju ob dežurstvih strokovnih delavk na sedežu občine Ivančna Gorica, in sicer v torek, 10.10.2000, od 12. do 17. ure. Center za socialno delo (irosuplje Iv; S€ STRAN PRENOVLJENI ROZENVENSKI KAPELICI V VIŠNJI GORI V letošnjem suSnem vročem poletju smo večkrat lahko videli našega priljubljenega ljudskega slikarja Janeza Kastelica, kako je z višenjskega hriba hitel proti Dednemu Dolu. Družina Erjavčevih ga je namreč prosila, da bi poslikal prebeljeno kapelico ob njihovem domu in bi bila tako izpolnjena želja pokojnega očeta Tilna Erjavca, Korletovega, Začetek poslikaveje bil za slikarja malce težak, Določene so bile namreč tri Diirerjeve slike kot prve skrivnosti rožnega venca. Slikarju te predloge niso ustrezale, Vprašali smo za nasvet znanega akademskega slikarja prof. Marjana Trša rja, taje Diirerja za to priliko odločno odsvetoval. No. slikar Vcljko Toman, ki jc imel v Višnji Gori razstavo svojih slik, pa je posredoval, da je umetnostni zgodovinar Jane/, Škrlep i/ Mengša Janezu Kastelicu poslal barvne fotografije JelovSkovih slik iz. cerkve na Sladki gori. Slikarju Francu Jelovšku (1700 -1764), ki je bil rojen v Mengšu - njegov oče je bil tam organist - prav sedaj pripravljajo Jelovškov muzej. Umetnostni zgodovinar Janez Škrlep je svetoval našemu slikarju barvanje v prahu (barvni pigmenti), običajno pri današnjih freskah na nov in posušen (en teden) omet. To je takozvana suha freska. Naš slikar je moral pri delu zelo paziti na pravo sončno osvetljavo in na veter, na zatišje. Na vprašanje, katera od Jelovškovih slik ga je najbolj prevzela, odgovarja, da srednja, Obiskanje: "ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila." Se pred leti, ko je naš slikar obnovil za poskušri-jo sliko dvanajste postaje križevega pota v Dednem Dolu, so se Erjavčevi zanimali za poslikavo kapelice. Gotovo bodo kmalu obnovljene slike vsega križevega pota, sedaj, ko jc tudi dedendolski zvonik tako lepo nov. Kakšen poseben kraj jc naš Dedni Dol! Se dandanes, koje njegovo tišino in lepoto tako neusmiljeno razsekala cesta in najbližje gradnje hiš, te ob vsakem obisku prevzame. V prvi pomladi bele preproge vetrnic in zvončkov, poleti tista pobožna tišina in senca za cerkvijo in jeseni otožnost minljivosti, ki ti pripoveduje o nekdanjih trpečih vernih, ki so zgradili na tako lepem prostoru kai dve cerkvi skoro hkrati. Petnajsto stoletje. In potem romarji, tudi ob času kuge in drugih hudih bolezni, ob vojnih in roparskih nevarnostih, po slabih potih. Koliko trpljenja, molitev, prošenj, upov, solza, zahval. Koliko legendi Stoletja romarjev, toliko jih je prihajalo v Dedni Dol -tujih in domačih - da sojini v začetku osemnajstega stoletja postavili ob poti še roženvenske kapelice: pet, za vse petnajstere skrivnosti rožnega venca. Postavili so jim tudi kapele križevega pota. Jožcfinske reforme pa so povzročile, da jc ena izmed obeh cerkev opustela - danes je v njej božji grob. Zgodovinsko znano je, da so Slovenci posebno radi romali v Marijine cerkve. Dedendolska je posvečena Žalostni Materi božji, po ljudski veri Mariji za zdravje. Si moremo danes predstavljati, kako so odhajali nekdaj slovenski romarji kljub velikim nevarnostim daleč po svetu, v špansko Kompostelo, v Jeruzalem, v Rim, v Porenje, v "Kclmorajn", v Aachnu so postavili Slovenci celo svoj oltar v cerkvi Device Marije. V Koln in v Aachcn so romali vsako sedmo leto. tam so jih že pričakovali, ob prihodu so jih prišli sprejet mestni in cerkveni veljaki. V porenskih deželah je bilo nekdaj splošno znano, kako so slovenski romarji tam lepo peli. Vse kaže, da so bili Slovenci kmalu po pokristjanjenju zelo navdušeni za bližnja in daljna romanja, dasi so morali preživljati toliko popotnih nevarnosti. Mnogi se niso nikdar več vrnili. V prometno zelo spremenjeni obliki potovanj se slovenska romanja nadaljujejo tudi dandanes - daleč po svetu in po slovenskih hožjepotnih krajih - vse naše romarje pa najbolj povezuje brezjanska Marija Pomočnica. Tudi v Dednem Dolu so žive razne praznične pobožnosti naših domačih romarjev. Posebno popestritev jim dajejo razne skupine, tudi vse lame procesije se zvrstijo sedaj proti dedendolski strani zaradi vedno naraščajočega cestnega prometa drugje. Tako se bodo procesije sedaj vrstile tudi mimo prve, pravkar obnovljene ro/cnvenske kapelice. Mihaela Zaje ZVONOVI, ZVONITE! V nedeljo, 24. 9. 2000, je bila pri sv. Jožefu v Ivančni Gorici velika mašna slovesnost, ki JO je vodil upokojeni nadškof df. Alojzij Šuštar. Slavje se je pričelo zunaj pred cerkvijo, kjer jc bila /brana lepa množica vernikov, saj 80 vedeli, da DO Od tiste nedelje dalje med griči in dolinami dolenjske pokrajine še lepše in močneje donela pesem ivanških zvonov. Da, poleg treh zvonov, ki so nas k Bogu vabili vsa ta leta, je škof blagoslovil še dodat- na dva, posvečena sv. Jožefu in sv. Križu. Prvi tehta nekaj manj kot dve toni. drugi, manjši, pa le 250 kg. Oba sta gotovo lepo dopolnilo preostalim trem, vendar pa ne smemo pozabiti, da je pesem zvonov vedno namenjena nam ljudem...vabijo nas, kličejo k molitvi in dvigajo naša srca k nebeškemu očetu. Slavje se je nadaljevalo s slovesno sveto mašo. po koncu pa je zunaj sledila še pogostitev s pecivom, nekateri pa smo preizkusili svoje pritrkovalne talente... Za tako lepo in doživeto slovesnost smo dolžni zahvalo na prvem mestu nadškofu Šuštarju, ki jc pokazal, koliko veselja in zaupanja v božjo ljubezen je kljub bolezni še v njem ter nas s svojo navdušeno besedo opomnil, da je življenje dar, poln lepote in upanja. Predvsem pa se moramo zahvaliti gospodu župniku Jožetu Kastelicu, da se z vsakim novim dnem trudi obogatiti in oplemenititi župnijo, da bi verniki resnično začutili bližino Boga, ki nas Spremlja na vsakem koraku življenja. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste prispevali svoj dar za zvonova, ki bosta po zaslugi požrtvovalnih ključarjev in ostalih dobrih ljudi kmalu nameščena poleg ostalih treh zvonov. Zvonovi so čudovit primer sodelovanja in medsebojne uglašenosti. saj le tako melodija prerase v pravo pesem, ki ima /a vse, ki jo poslušajo, svoje sporočilo. Tako pa inoraino živeti tudi ljudje: v slogi in prijateljstvu, če želimo, da naše življenje dobi pravo vsebino, sporočilo. Romanu Skubic MLADA ŠTUDENTA ROMATA V RIM Prejšnji teden je čez Lučarjev Kal zanesla pot mlada romarja, ki sta si za končni cilj zadala kar mesto Rim. Stanka Hrastelj iz Leskovca pri Krškem in Janez Irner iz Radmirja pri Gornjem gradu, sta se na dolgo pešpot podala zadnji dan v septembru in načrtujeta, da bosta v večno mesto vkorakala nekje v sredini novembra letos. Za ogrevanje je Janez iz Savinjske doline, kar peš stopil do Stanke v Leskovcc, od kjer sta skupaj pričela romanje. TRUBADUR GLASBENA S0LA S POSLUHOM m? KAJ? KDO? v naši učilnici, pri vas doma, v najbližji O.Š. klasični in zabavno-glasbeni programi Kdor ima veselje do glasbe in malo posluha Učenje glasbe je lahko tudi prijetno! Če z našim delom ne boste zadovoljni, ne plačate nič! Številne ugodnosti naših članov! Pokličite in se prepričajte! GSM 041 709 222 DIGITALNA MULTIMEDIJSKA DELAVNICA Ohranite lepe spomine na najdragocenejše trenutke življenja. VIDEO: - snemamo z digit. video kamerami - računalniško obdelujemo posnetke - izdelujemo video CD-je AUDIO: - snemamo glasbenike, prireditve - izdelujemo glasbene CD-je GRAFIKA: - izdelujemo unikatna vabila, čestitke, voščila, zahvale, priznanja... Priložnost zamujena ne vrne se nobena! Trubadur d.n.o. GSM 041 709 222 10 STRAN KRATKE KULTURNE (pripravlja Ksenija Medved) HELENA ADAMIČ NA KASETI NAVIHANKE Helena Adamič, sedemnajstletna Muljavčanka, ki jc svojo mladost preživela v glasbeni družini, te dni žanje prve sadove tovrstne vzgoje. Kot članico zbora RTV Ljubljana so jo namreč opazili in prosili za pomoč pri snemanju skladbice Petra Šavljija, ki je uglasbil pesmi Damjane Kenda - Husu. Helena jim jc bila tako všeč, da so z njo posneli kar \se pesmi in tc dni je pri založbi Nika records izšla kaseta z naslovom Navihankc. To so pesmi za otroke, skladbice, prijetne za uho. Kaseto boste lahko kupili v samostojni prodaji. Navihankc naj bi ugledale luč sveta tudi v obliki zgoščenke. ŠENTVIŠKI ZBOR DOBIL POVABILO Z DUNAJA Ženski pevski zbor iz Šentvida pri Stični je dobil povabilo k sodelovanju v Mednarodnem adventnem petju na Dunaju. Upajmo, da se bodo srečanja lahko udeležili, mogoče vsaj naslednje leto. Za nastop morajo pripraviti nekaj svojih božično-novolctnih pesmi, določen pa imajo tudi repertoar pesmi v nemškem jeziku. UMETNIŠKA SLIKA Z LIKOM ANTONA MARTINA SLOMŠKA Kot vemo. letos poteka 200 let od rojstva našega pesnika Franceta Prešerna. Nekaterim je manj znano, da praznuje isto obletnico tudi blaženi Anton Martin Slomšek. Ta jubilej je ivanška župnija počastila z nakupom umetniške slike z njegovim likom. Naslikal jo je akademski slikar Tomaž Perko, ogledate pa si jo lahko v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. PRIREDITEV ŽIVETI Z DEDIŠČINO V krajevni knjižnici Ivančna Gorica bo v sredo, 18. K)., ob 18. uri potekala prireditev Živeti z dediščino. Sklad RS Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost, izpostava Ivančna Gorica, organizira v knjižnici razstavo likovnih del Ex Temporc 2000 na temo Arhitekturna dediščina, knjižnica pa predstavitev knjige Kaku sc kej narod rihta - folklorne pripovedi iz naših krajev, ki jih je zbrala Ida Dolšek. KULTURA V AMBRUSU Preden se v Ambrusu lotijo nove igre, bodo 8. oktobra za gledališko vzdušje poskrbeli gostujoči igralci iz želimcljske gimnazije. No, čisto želimcljska pa ta igra ni, saj igra glavno vlogo Ambrušan Stane Zupančič, sicer knjižničar na tej gimnaziji. KD Ambrus vas vabi tudi na koncert moškega pevskega zbora, in sicer 21. 10. Medse so povabili ženski pevski zbor Petrol. ČAS ZA STIKE V LIKOVNI GALERIJI FERDA VESELA Če želite poklepetati s slikarji, člani društva, čc vas zanima, kako delajo, kaj imajo v načrtih, ali če želite postati njihov član. potem se lahko tudi osebno oglasite v njihovi galeriji. Vsak petek od 18. do 20. ure imajo organiziran čas za stike. STISKI KVARTET IN Ml TRIJE NA KASETI Stiski kvartet in ansambel Mi trije so te dni izdali kaseto z naslovom Po cloželi Desetega brata. Poskrbeti so morali za tisoč stvari, tudi za sliko na ovitku kasete. Za ta del je poskrbela kar Dušanova žena, ki je fotografinja, za prizorišče pa so izbrali Gradišče. Priložena je ena od uradnih fotografij. Fantje so čedni, kajne? PRVA MEDOBMOCNA LIKOVNA RAZSTAVA NA MULJAVI Samouk Franc Musec iz Logatca se predstavlja s sliko z motivom domačega kraja. Likovni pedagog in slikar Milan Cirovič - Čira, ki že vrsto let živi in ustvarja v Ribnici, pa je v svojih dveh slikah združil svoje črnogorske korenine in univerzalne probleme sodobnega človeka. Z vrhniškega konca sta bila izbrana slikar Marjan Smrtnik in kipar lanez Pcrcnič. Smrtnikova slika je odraz uspešnega in lepega ljubiteljskega slikarstva, Pcrcnič pa je razstavil več lesenih skulptur, ki jih je možno tudi kupiti. Na otvoritveni slovestnosti, ki so jo popestrili pevci Stiškcga kvarteta, so zbrane nagovorili župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, vodja izpostave Ivančna Gorica in organizatorka razstave Tatjana Lampret ter akademski kipar Moriš Prokofjev. Med obiskovalci razstave smo zasledili tudi gospo Andrejo Koblar, strokovno svetovalko /a likovno dejavnost pri republiškem Skladu za ljubiteljsko kulturo. Razstavo v galeriji Kresnička na Muljavi si lahko ogledate do 20. oktobra 2000, vsak dan med 8. in 12. uro dopoldne ter 13. do 17. uro popoldne. Ob ponedeljkih je galerija zaprta. Barbara Rigler SI.KI) ()l Ivančna Gorica V organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica je bila 19. septembra v galeriji Kresnička na Muljavi odprta prva medobmočna likovna razstava. Selektor in postavljalec razstave jc akademski kipar in slikar Boris Prokofjev. Na razstavi se predstavljajo likovni ustvarjalci območnih izpostav Cerknica, Ivančna Gorica, Kočevje, Ljubljana okolica, Logatec, Ribnica in Vrhnika. Vodje posameznih izpostav so na svojih območnih srečanjih likovnih ustvarjalcev in ex temporih s pomočjo selektorjev izbrali dva najboljša avtorja, ki sta se uvrstila na medobmočno razstavo. Ker je medobmočna likovna razstava letos organizirana prvič, pogoji niso bili strogo upoštevani. Tako na razstavi najdemo tudi kakšno delo, ki jc nastalo žc pred letom 2000. Območna izpostava Ivančna Gorica je na razstavo povabila dva ustvarjalca: arhitekta in slikarja Petra Maroka in samostojnega podjetnika na likovnem področju Branka Gajšta. Oba sta že nekaj lel znana obiskovalcem muljavskih likovnih srdčanj, letos pa sta bila na Ex temporu Muljava 2000 nagrajena s prvo oz. drugo nagrado. Tudi ostale izpostave so izbrale umetnike, ki ustvarjajo v najrazličnejših tehnikah ter upodabljajo raznovrstne teme in motive. Iz Cerknice sc je predstavila s sliko v akrilu in pastelom na kartonu mlada likovnica Valentina Knap, Milan Vlašič je prispeval svoji deli v tušu, ki upodabljata Kočevje in okolico. Iz okolice Horjula sla prišla slikarka Ivanka Jurčck s svojimi tihožitji in slikar, kipar in restavrator Marko Kavčič, ki je za muljavsko razstavo posredoval sliki, z njegovima najljubšima motivoma - krajino in tihožitje. ZA PESNENJE NI NIKOLI PREPOZNO Območno srečanje literatov seniorjev Stiski kvartet že kar nekaj časa uspešno deluje tudi v narodnozabavni glasbi, in sicer v začetku s triom Franceta Freleta, zadnja tri leta pa z ansamblom Mi trije. Plod tega sodelovanja jc skupni projekt - kaseta in zgoščenka, ki bosta v tem mesecu izšli pri založbi NIKA v Ljubljani. Naslov V deželi Desetega brata naj bi prikazal nekaj lepot naše dežele in za nacionalno TV smo posneli že dva videospota. Na projektu bo dvanajst skladb (Bodi roža. Vsi na kolo. Za goro) in vsi člani ansambla upamo, da nam boste z veseljem prisluhnili. Dušan Kamnikar DELOVEN STISKI KVARTET V obilici nastopov Stiškcga kvarteta jc bil najbolj odmeven prav gotovo obisk pri priznani Klapi FOR z otoka Hvara konec letošnjega avgusta. Kot edina slovenska vokalna skupina smo nastopali na letnih prireditvah HVAR 2000, ki so potekale v idiličnem okolju Franjevačkoga samostana. Skupaj s Klapo smo pripravili medijsko odmeven koncert, katerega bomo ponovili v Stični. Upamo, da žc novembra letos, ko bo klapa For prišla na obisk v Slovenijo. Prav tako pričakujemo žc v oktobru obisk dveh priznanih skupin. Dekliške skupine Plamen iz Škocjana in moški nonet iz Goriških Brd, s katerimi sodelujemo že kar nekaj časa in bomo pripravili skupni koncert na Festivalu Stična, kjer se bo predstavil s svojimi priznanimi vini tudi naš prijatelj vinar Sosolič iz Goriških Brd. Poleg tega bomo sodelovali na republiški reviji vokalnih skupin v Litiji, na promocijskih koncertih na Vrhniki in v Moravčah in na kar nekaj koncertih po Sloveniji, skupaj z Marjanom Zgoncem. s katerim smo posneli nekaj skladb. Upamo, da nam bo kljub obilici dela uspelo letos pripraviti božični koncert v Stični. Počasi pa žc pripravljamo program in vse, kar sodi zraven, za našo deseto obletnico, ki bo naslednje leto v začetku junija. Dušan Kamnikar V četrtek, 28. septembra 2000, je v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne Območna izpostava Ivančna Gorica v kulturnem domu Grosuplje potekalo območno srečanje literatov seniorjev. Šest predstavnic Društev upokojencev občin Grosuplje, Dobrcpolje in Ivančna Gorica je predstavilo najljubši izbor iz svojih pesniških zbirk. Prisotnim poslušalcem so za uvod zapele pevke upokojenskega ženskega pevskega zbora Lastovke pod vodstvom gospe Mojce Intihar. Ko so se izpeli zadnji takti pevskega programa, je povezovalka prireditve, Barbara Rigler, na kratko predstavila pesnice in sc z njimi spustila v prijeten pogovor. Prva, kije recitirala, Stanka Ahlin, je bila rojena v Spodnji Slivnici pri Grosupljem. Za seboj ima žc izdano pesniško zbirko Sončnice (1908). njene pesmi so preproste misli o življenju, naravni in svojem okolju. Poleg pesnenja sodeluje že več let v društvu kmečkih žena, v vseh svojih aktivnostih se kaže njen izjemno pozitiven odnos do življenja. Gospa Antonija Pugelj je pričela svoj nastop z razlago o svojih preprostih začetkih. Pesniti je pričela bolj zase, s pisanjem voščil, kasneje so jo ob priložnostih večkrat prosili prijatelji in znanci, da je napisala svoje verze tudi drugim. Na ta način je razvila svoj slog in razširila tematiko. Gospa Jožica Sklepič jc pevka pri upokojenskem ženskem pevskem zboru Lastovke, poleg tega pa piše zelo ganljive pesmi. Gospa Jožica Skubic, najstarejša udeleženka srečanja, sc jc rodila 1912. leta. Z izredno bistrim spominom, saj jc vse svoje pesmi recitirala na pamet, ter duhovitim pripovedovanjem je nasmejala in tudi ona navdušila poslušalec. (iospa Dragica Zakrajšek je avtorica pesniške in literarne zbirke Mi smo del narave ter Iz megle v sonce, v pripravi pa ima tudi žc tretjo zbirko črtic. Njen izbor sta zelo navdušeno recitirali dve prijateljici, ki jima je njeno delo zelo pri srcu. Kot zadnja jc nastopila gospa Jožefa Zrimšek, ki ji poezija očitno tudi pomeni ogromno v življenju. Ko jc prebrala zadnjo pesem, sc je srečanje v neuradnem delu nadaljevalo. Pesnice so ob kozarčku vina poklepetale v prijetnem vzdušju, nekatere pa so tudi recitirale še kakšno pesem. Resnično so priklicale za uro ali dve nazaj svojo mladost, po kateri so toliko hrepenele v svoji poeziji. Katarina Maiuh STRAN 11 STISKI KULTURNI FESTIVAL JE USPEŠNO PRESTAL OGNJENI KRST Mladi organizatorji kulturnega festivala so žc teden pred uradnim začetkom pripravili dve nadvse uspeli prireditvi. Z njima so se hoteli zahvaliti sponzorjem za finančno in moralno podporo. Pripravili so jim opoldansko kosilo in ogled samostana, slovesno otvoritev slikarske razstave slikarja Franceta Slane ter literarno-glasbeni večer Simone in Klemena Ramovša, za zaključek pa se pogostitev v prostorih kulturnega doma. Na njihovo vabilo se ni odzvalo pretirano število povabljencev. Lahko jim jc žal. Najprej moramo reči, da so zamudili dragoceno priložnost, da bi spoznali skupino mladih ljudi, ki seje projekta lotila z i/rednim navdušenjem. Pri tem jim je uspelo združiti ljubiteljstvo in profesionalnost na zavidljiv način. Marsikatera dobro plačana "profesionalna" prireditev sc lahko skrije. Drugič pa lahko povemo, da so prireditelji želeli sponzorje počastiti z dvema visoko kvalitetnima kulturnima dogodkoma. Slikarja Franceta Slane pač ni treba posebej predstavljati, saj je skorajda že "naš krški rojak". Njegova platna si lahko v času festivala ogledate v razstavnih prostorih stiškcga samostana. Performans igralke Simone Zore Ramovš in glasbenega umetnika Klemena Ramovša nam je predstavil poezijo pesnika Gregorja Strniše. Umetnica je s svojo interpretacijo filozofsko bogatih Strniševih verzov dokazala, da je mogoče približati občinstvu šc tako "moderno in težko razumljivo" poezijo. Glasbena spremljava recitala je črpala pretežno iz slovenske zakladnice, saj si jc Ramovš med drugim izbral tudi najnovejše delo Lojzeta Lebiča, enega pomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev. Kulturna počastitev sponzorjev je bila vsekiikor na visoki ravni, prepričana pa sem, da je bilo s "kulinarično" počastitvijo podobno, čeprav me ni bilo zraven. Upamo lahko, da se bodo sponzorji prihodnje leto bolj odzvali na prijazno vabilo stiškcga kulturnega festivala. M. A. Ficko FESTIVAL STIČNA V POLNEM ZAMAHU Pred zaključkom redakcije smo si lahko ogledali že nekaj prireditev Festivala Stična in po obisku in odzivu občinstva sodeč je dogodek zadetek v polno. Za tiste, ki sc boste za udeležbo še odločili, naj na kratko zapiSemo, da vse teče kot po maslu: gostje so zanimivi, postrežba je dobra, vreme pa je zaenkrat zdržalo. V soboto, 30. septembra, sc jc v sklopu festivalnih prireditev zvrstilo naslednje: dan odprtih vrat Slovenskega verskega muzeja, nastop ansambla Krjavlji, koncert godbe Stična in nastop mažoretk iz Trebnjega, razgreto občinstvo je še bolj razgrel ani- mator Sten Vilar z lutkovno prestavo Skrinjica želja in Pekom Matevžem, dokončno pa je, predvsem otroke, navdušila poulična predstava Cirkus Bambinus teatra Cizamo. V večernih urah seje kultura godila na toplem. V dvorani sta se prestavili vokalna skupina Šentviški slavčki in folklorna skupina Vidovo, domače vzdušje sta podčrtala Društvo podeželskih žena iz Ivančne Gorice in Vinarstvo Frclih iz Šcntru-perta. Najbolj pri vsem videnem jc nas, udeležence, navdušila brezhibna organizacija. Šc posebej razveseljivo jc, da so se jo lotili izpeljati mladi ljudje. In kako jim je to uspelo? Organizacijski odbor pod okriljem KD Stična je marljivo začel delati žc pred poletjem. Vsak član jc imel po več zadolžitev. Rezultat tega dela je tudi lična in domišljena celostna podoba festivala, dobra medijska pokritost dogodka, celo simpatična Internet domača stran (www.kd-stic-na.si), ki je vpletena v domačo stran občine Ivančna Gorica, številen odziv sponzorjev in še in še. V nadaljevanju objavljamo datume dogodkov, na katere nas v sklopu festivala še vabijo. (KM) PETEK. 13. okt. 2000 19.00 koncert STIŠKEGA KVARTETA z gosti BRIŠKI NONET iz Goriških Brd in dekliška skupina PLAMEN iz Škocjana (dvorana) • predstavitev VINARSTVA SOSOLIČ SOBOTA. 14. okt. 2000 19.00 jazz koncert skupine STRING.SI (dvorana) PETEK. 20. okt. 2000 19.00 koncert RIBNIŠKEGA OKTETA LJUBLJANA in MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Stične (dvorana) SOBOTA. 21. okt. 2000 19.00 gledališka predstava KAJ PA LEONARDO? - skupine DRZNE IN LEPI iz Stične (dvorana) spremljevalne prireditve - slikarska kolonija s prodajno razstavo - literarni večer s Polono Glavan (Klub Teater) - tematski večeri ročka ... (Klub Teater) - gledališka delavnica, ki bo od 19. do 21. oktobra v dvorani KD Stična - dražba slik s slikarske kolonije - pogovori nekdanjih dijakov srednje šole z novinarji (sreda, 4. 10. ob 20. uri) -večer bluesa z Igorjem Medaričem in Žigo Kranjcem (četrtek, 12. 10. ob 20. uri - Klub Teater) INFORMACIJE IN PRODAJA VSTOPNIC: KLUB TEATER, STIČNA TRGOVINE VELE INI O TOČKE ŠOU ORGANIZATOR: KD STIČNA STIČNA 11, 1295 Ivančna Gorica Tel.: 01/78-78-062, 041/604-700 OGLED TREH LIKOVNIH RAZSTAV V ENEM DNEVU Člani kulturnega društva likovnikov Fcrda Vesela iz Šentvida pri Stični so si v Gradcu ogledali reprezentativni pregled ustvarjalnosti Paula Gauguina, razstavo z naslovom Barbizon in razstavo izgubljenih kultur Peruja. Ogledi razstav in likovnih prireditev postajajo za člane likovnih društev širom po Sloveniji že stalnica in tudi način izobraževanja. 14. septembra smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili v avstrijski Gradec in bližnji Leoben. Obe mesti sta pripravili nadvse zanimive in bogate razstave. Čeprav pot do Gradca res ni dolga, je bil program kar malce utrudljiv. Strokovno ekskurzijo je tudi tokrat organizirala Zveza likovnih društev Slovenije Najprej smo sc ustavili v Leobnu, saj je tamkajšnji muzej vabil na zanimivo razstavo starodavnih kultur Peruja. Arheološke najdbe pripovedujejo o visoko razviti civilizaciji v času Inkov in pred njimi, pa tudi o propadu te civilizacije, 0 razdiralni vlogi belih osvajalcev in brezupnem boju za obstanek.Predmeti, najdeni predvsem v grobovih, pričajo o načinu življenja, kulturi, verovanjih in znanju.Zapisati velja še to, da se je strokovnjakinja, ki je našo skupino popeljala skozi razstavo, nadvse potrudila pri predstavitvi, s počasnim in pravilnim govorom je njena razlaga postala razumljiva tudi nam, ki smo srednješolsko nemščino že malo pozabili. Mesto Gradec, sicer znano po odmevnih likovnih razstavah, je tokrat privabljalo obiskovalec predvsem na razstavo v Deželnem muzeju - Paul Gauguin , Iz Brctanije na Tahiti, in na razstavo izbranih del pleneristov z naslom Barbizon v Novi galeriji. Na razstavi Barbizon v Novi galeriji je bilo na ogled veliko število del slikarjev, ki so se v 19. stoletju odločili za slikanje v naravi in ne več v ateljeju.Njihove slike so polne svetlobe, svežine, narava v njih živi, diha, barve so žive in nekateri mojstri tega časa so res ustvarili večne umetnine. Vrhunec pa je seveda predstavljal ogled del Paula Gauguina - Iz Bretanije na Tahiti- začetki moderne. Deželni muzej je za razstavo zbral eksponate iz tako znamenitih svetovnih muzejev in galerij, kot so National Gallcrv of Art VVashington, Puškinov muzej v Moskvi in Musee des Beaux-Arts v Bruslju.Nastala je razstava, ki zaokroža celotno Gauguinovo delo in odraža njegovo preobrazbo iz impresionista v simbolista.Nedvomno najbolj zanimivo je njegovo polinezijsko obdobje, ko v slikah pripoveduje 0 eksotiki bujne dežele,ko se čar tropov pokaže v bujnih barvah in oblikah. Najbolj znane so vsekakor slike mladenk s Tahitija, saj je Gauguin kot častilec ženske lepote tu dosegel popolno svobodo in sprostitev umetniškega duha. Razstavo so spremljali tudi drugi načini predstavitve življenja in dela velikega mojstra. Na ogled so bili video posnetki in kratki filmi, ob razstavi pa so izšli tudi obširen katalog in skromnejši prikazi njegovih del v brošurah in na razglednicah. K uspešnosti strokovne ekskurzije je nedvomno pripomogel tudi prof. Zalaznik, ki je s strokovnimi razlagami napravil ogled še bolj zanimiv. Razveseljivo je i udi.da se ekskurzij udeležujejo tudi mladi. Še utrinek, ki pa nima neposredne zveze z likovno umetnostjo, ampak le s pozornostjo organizatorja do obiskovalcev razstav. V naši skupini je bil tudi mladenič, ki so ga posledice hude prometne nesreče prikovale na invalidski voziček. V Deželnem muzeju, kjer je bila na ogled razstava P. Gauguina v razstavnih prostorih prvega nadstropja, smo obstali pred hudo zagato, kako z invalidskim vozičkom po kar številnih stopnicah. Pa je šlo. Koje osebje muzeja opazilo našo zadrego, so prišli štirje fantje v uniformah paznikov, poprijeli invalidski voziček, ga z Damjanom vred odnesli na hodnik v prvem nadstropju in tako si je tudi Damjan lahko ogledal razstavo. Seveda so ob koncu ogleda postopek ponovili. Vračali smo se v poznih večernih urah, utrujeni in zadovoljni, da smo spet lahko videli toliko lepega in novega. NOVAK UTIHNILI SO TOVORNJAKI Utihnili so tovornjaki, buldožerji, stroji - zdaj dež izpira zemlji rane, naš hrib polzi iz ilovnate rame. Ta pota niso več domača, ljuba, čez nje pretaka se sokrvca druga in vas in zvonček je odela tuga. Še hrup na hrup brnel bo v novih dnevih, zagrnil bo svetlikanje otave in njivam bo razgrebcl duše rjave. Star kmet koraka po deževni brozgi, težko upognjen je v razrita tla, še koliko bo novih cest, prešteva, nad dolom raste zla megla. Miliuclu Zaje 12 STRAN PRVA SOCIALNA POMOČ Na podlagi Odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.70/96, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 10/96), v skladu s Statutom Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za projekte malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter po pooblastilu upravnega odbora Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica z dne 25. 09. 2000, Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (v nadaljevanju Sklad) skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavlja VII. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Vsakdo se kdaj znajde v stiski, iz katere ne najde poti, se sooči s težavami, ki jih sam ne more ali ne zna rešiti. Lahko želi uveljaviti razne pravice, pa ne ve, kje in kako naj se tega loti. Če so to stiske in težave posameznika, družine ali pravice s področja socialnega varstva, se v takih situacijah lahko vsakdo obrne na center za socialno delo, in za to občino jc to Center za socialno delo Grosuplje s sedežem na Taborski 13, Grosuplje, kjer bo skušal ob pomoči socialnih in drugih delavk najti pravi odgovor preko tako imenovane Prve socialne pomoči. KAJ JE PRVA SOCIALNA POMOČ? To je storitev na področju socialnega dela. ki je od leta 1992 dalje na podlagi Zakona o socialnem varstvu na voljo vsakomur, ki se znajde v socialni stiski, ima težave, tako osebne kot v družini, okolju, potrebuje pomoč- pri urejanju odnosov med družinskimi člani, pomoč pri skrbi za otroke ali druge družinske člane ipd. Zanjo se odloči prostovoljno. Njegova prostovoljna odločitev je potrebna tudi tedaj, če je to obliko predlagal zanj nekdo drug, pa naj bo to družinski član, svojec ali neka ustanova, ki jc ugotovila njegovo socialno ogroženost. KAKO POTEKA? Če se oglasite na Centru za socialno delo (CSD) ali tja pokličete, vas kot tako imenovanega upravičenca do PSP (prva socialna pomoč) sprejme ena od strokovnih delavk, ki skuša na podlagi vaše pripovedi prepoznati in razumeti vašo stisko in težavo, vam ponuditi ustrezne informacije. Dana vam je možnost, da izrazite svoje ocene in stališča, predlagate morebitne rešitve, o katerih žc razmišljate in bi jih želeli preizkusiti, a ne veste, kako, ali pa se 0 njih želite lc preprosto pogovoriti, pridobiti še drugo mnenje in informacije, lahko pa želite le oporo za uresničitev načrta. Če so vaše težave materialne narave, boste prejeli informacije o različnih socialnovarstvenih pravicah, prejemkih in dajatvah, seznanjeni boste s postopkom uveljavljanja le-teh. Seznanili se boste z morebitnimi vlogami in zahtevki za te pravice. Če boste morali te pravice uveljavljati izven centra za socialno delo, vam bodo posredovali tudi osnovne informacije o ustreznih ustanovah. Morebiti bo ob tem potreben tudi zapis vašega pogovora in ugotovitev, vendar bo ta zapis zaupne narave in bo drugim organom, ustanovam ali osebam posredovan le ob vašem soglasju, tako da boste z njim tudi seznanjeni. lahko p;, se vam bo rešitev nakazala v obliki vključitve v eno izmed socialnovarstvenih storitev. Ena takih je osebna pomoč (OP), ki jc namenjena tistim ljudem, ki ne zmorejo in ne znajo najti rešitev težav sami, pripravljeni pa so z nami sodelovati pri iskanju poti do rešitev. Svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani, pomoč pri skrbi za otroke, strokovno svetovanje oziroma usposabljanje družine za vsakdanje življenje so naslednja storitev, ki se lahko ponudi - to je PDZD (pomoč družini za dom). Starejšim nad 65 let, invalidom, ki imajo status po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, bo predstavljena PDND (pomoč družini na domu), ki omogoča pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Prav vsakdo pa se bo lahko odločil tudi za nadaljevanje razreševanja svojih težav ob možnostih ki jih prinašajo razni zakoni in jih lahko izvajajo strokovni delavci. Da bi vam lahko bolje pomagali, vam bomo morebiti predlagali tudi sodelovanje s strokovnjaki izven CSD, z ustanovami, občinami, domovi starejših občanov, društvi, prostovoljci. Vsekakor pa bomo upoštevali vaše želje, če boste želeli ob vsem zgoraj navedenem ostati anonimni ali pa če boste s svojo odločitvijo o morebitni ponujeni rešitvi želeli še malce počakati. KDAJ POTEKA? Če se želite oglasiti v CSD osebno, vas bomo pričakovali: -v ponedeljek od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, - sredo od 8. do 10. in od 11. do 16.30 in - v petek od 8. do 10. in od 11. do 12.30. Vsak prvi torek v mesecu se lahko občani Občine Ivančna Gorica med 8. in 12. uro oglasijo osebno tudi pri strokovni delavki na sedežu Občine Ivančna Gorica. Za pogovore po telefonu pa smo vam na voljo vsak delovni dan, v torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo do 17. ure. Če ne morete priti na CSD ali se nc morete oglasiti po telefonu, nas lahko o vaši težavi ali stiski obvesti kdorkoli; skušali vas bomo v najkrajšem času obiskati na domu in vam .prvo socialno pomoč nuditi v vašem okolju. CSD GROSUPLJE PROSTOVOLJNO DELO V okviru Centra za socialno delo Grosuplje poteka že od leta 1986 dalje projekt Prostovoljno delo z otroki in mladostniki. V projekt se vključujejo otroci in mladostniki iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Dejavnosti potekajo celo šolsko leto. Organiziramo učno pomoč, kreativne delavnice, tabore, delavnice ob posebnih priložnostih, piknike, izlete in počitniške živžave. Kot prostovoljec vključujemo dijake in študente, ki želijo svoje znanje in spretnosti posredovati naprej. Vabljeni torej vsi, ki bi vas tovrstno delo zanimalo in bi želeli del prostega časa posvetiti prostovoljnemu delu. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. št.: 7861-111 ali 7862-536 Matejo Anzeljc Itralina. I. PREDMET RAZPISA Sklad skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo razpisuje posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 50.000.000 tolarjev. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obnova. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki in -podjetja v zasebni in mešani lasti. Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju občin, ustanoviteljic Sklada. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. Posojila se daje: - za dobo do 5 let, - obrestna mera TOM + 1 %, - stroški odobritve 0,5 %, -stroški spremljave 0,15 % (Izračunava se od neodplačane glavnice, in sicer enkrat letno od drugega leta naprej). - zavarovanje: hipoteka na nepremičninah in premičninah, solidarno poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici, bančna garancija ipd. III. VSEBINA VLOGE Podjetja morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada), 2. podatke o registraciji in akt o ustanovitvi podjetja, 3. obvestilo Zavoda RS za statistiko o razvrstitvi po dejavnostih, 4. bilančne podatke za zadnji dve leti, ki jih potrdi Agencija RS za plačilni promet, 5. podatke o tekočem poslovanju. 6. karton deponiranih podpisov, 7. BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec, 8. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja. 9. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - izpisek oz. dokazila o lastništvu - vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev: - predračun oz. račun osnovnega sredstva pri investiciji v ekološko sanacijo: - investicijski program ter mnenje ustrezne infekcijske službe 10. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku). Samostojni podjetniki morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada) 2. tekoči izpisek iz registra samostojnih podjetnikov 3. priglasitveni list samostojnega podjetnika 4. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti 5. potrdilo O plačanih davkih in prispevkih 6. davčna napoved Z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnji dve leti, 7. podatke o tekočem poslovanju 8. potrdilo o prometu na žiro računu 9. potrdilo o (ne) blokadi žiro računa 10. poslovni načrt OZ. investicijski program za dobo kreditiranja, 11. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupil poslovnega prostora: - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov: - gradbeno dovoljenje - izpisek oz. dokazilo o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov: - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu insoglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev: - predračun oz. račun osnovnega sredstva pri investiciji v ekološko sanacijo: - investicijski program ter mnenje ustrezne inšpekcijske službe 12. zavarovanje kredila (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku) IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 10.11.2000 oz. do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Upravni odbor Sklada bo najpozneje v 30 dneh po roku za prijavo odločal O dodelitvi posojil. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Sklada pri ge. Božič na tel.: 77K-.384 ali 778-385. Predsednik: Stane Jaku /./: BILE SMO TURISTKE Pikama Grosuplje je vsaki od udeleženk, kupi), ki nOS je varovala pral sončno pnpc Težko pričakovani zadnji torek v letošnjem avgustu, ki smo si ga izbrale za izlet na morje, je le napočil. Kljub zgodnji jutranji uri, saj smo se zbrale za odhod že pred četrto uro zjutraj, smo bile vse nasmejane in zidane volje. S seboj smo povabile tudi sosednji društvi, tako da smo se s postanki v Grosuplju in Dobrepolju preko Kočevja odpeljali proti Brodu na Kolpi. Naš pivi večji postanek je bil v osrčju Gorskega Kotarja v hladnem jutru, ki pa je mnogo obetalo. Vzele smo si nekaj časa za prepotrebno jutranjo kavico, ki sojo pripravile naše članice. Za posebno veliko presenečenje so poskrbeli v Pekarni Grosuplje, saj bilo pu nas je več kot sto. podarila lepo ko. so nas obdarili z obilico svojih izvrstnih peciv, ki so se nam prav prilegla. Kolektivu Pekarne Grosuplje in g. Cilenšku se lepo zahvaljujemo za dobroto in izkazano pozornost. Tako okrepčane in obdarjene smo sc čez impozantni most pripeljale na Krk, ki je največji jadranski otok in najbližji Evropi, zato pa tudi zelo obiskan. Žal si za ogled mnogih zanimivosti in lepot nismo mogle vzeti časa, saj nas je prav na koncu otoka v mestu Baška že pričakovala posadka ladje Angelina. Morje je bilo sprva razburkano, loda le toliko, da nam je malo dvignilo adrenalin in da smo sc pripeljale skozi senjska vrata. Naprej je bilo mirno in predale smo se morskim užitkom. Udobna ladja, ki sprejme več kot dvesto potnikov, z zelo prijazno posadko, nas je kmalu pripeljala mimo otoka Grgufja, na katerem so bili po drugi svetovni vojni ženski zapori. Naš prvi postanek je bil na Rabu. Prijetno mestece, ki pa je bilo priča grozotam, za katere bi bilo mnogo bolje, da se ne bi nikoli zgodile. Obiskale smo spominski park, ki je urejen v spomin umrlim v taborišču na Rabu. Taborišče je "delovalo" od 27. 7. 1942 do 11.9. 1943. V tem času je bilo 15.000 internirancev (70 % Slovencev), umrlo pa jih je 4.000. Po kosilu v prijetni senci visokih dreves smo sc vkrcale na ladjo in pot nadaljevale okoli otoka Raba do Rajske plaže ter priplule do Golega otoka. Ti) je še eden izmed otokov groze. Vodička nas je popeljala le po manjšem delu otoka. Goli otok so spremenili v politični zapor leta 1948. Ko so pripeljali prve politične zapornike, je bil otok popolnoma gol, po tem ima tudi ime, toda ti zaporniki so ga spremenili. Zgradili so tovarne, stanovanja, igrišča, kin-odvorano in celo hotel. Zasadili so drevesa ter uredili poti. Teror je bil tako hud, da ga je le malo zapornikov vzdržalo. Kasneje so političnim zapornikom priključili tudi kriminalec. Leta 1988 je bil zapor na Golem otoku razpuščen. Tri leta kasneje je bil odprt za javnost. Še zadnji pomenki, preden je ladja odphda Vidno prizadete in zamaknjene v razmišljanje o dogajanju na tem otoku smo se ob prekrasnem sončnem zahodu vrnile v Baško. Proti domu smo sc vračale skozi Reko ter v tisočerih lučkah, ki so sc prižigale po mestu, šc zadnjič z dolgim pogledom vsrkale morsko gladino. Ta pogled nas bo šc dolgo spremljal. Muri Erjavce Mnogi udeleženci izleta so na spominskih obeležjih na Rubu našli imenu svojcev. SREČANJE PARAPLEGIK0V STIČNA 2000 Pogovor s predsednikom društva Danetom Kastelicem V soboto, 30. 9., so sc v Stični zbrali paraplegiki in tetraplegiki iz vse Slovcnij. Po končanem srečanju smo novega predsednika Društva para-plegikov ljubljanske regije Daneta Kastelica prosili za kratek pogovor. (KM) * Dane, lahko poveš kaj o tem, kako je nastala ideja o srečanju invalidov v Stični? Ideja o obisku Stične jc nastala v moji glavi. Čeprav pretežno delujem v Ljubljani in osrednji Sloveniji, sem še vedno "lokalpatriot", Zakaj bi torej iskal znamenitosti drugje po Sloveniji, ko pa se nam je biser, kol je Stična, ponujal le streljaj od Ljubljane.' • Lahko našim bralcem nekoliko predstaviš program in polek današnjega dne? ('lani društva in svojci smo srečanje pričeli z mašo v stiski baziliki, katero je daroval opat dr, Anton Nadiah. Nato smo si ob strokovnem vodenju ogledali baziliko, slovenski verski muzej in znameniti križni hodnik, poleni pa se je v samoslanskem dvorišču pričel koncert godbe na pihala Stična. Med koncertnim preda- hom sva z županom pozdravila in nagovorila udeležence. Srečanje smo zaključili v družabnem vzdušju v gostišču Mini, kjer jc druščina več kol dvestotih udeležencev zaključila in strnila vtise s sobotnega bivanja v deželi Desetega brata • Kakšne besede je gostom namenil župan? Mislim, da se jc župan med nami dobro počutil. V svojem nagovoru jc orisal zgodovino občine in jo predstavil v njenem kulturnem in industrijskem razvoju. Vse udeležence je povabil, da šc obiščejo deželo Desetega brata. Poudaril je pomen združevanja in druženja, posebej šc integracijo vsakega prizadetega v okolje. • Kakšni pa so bili vlisi naših gostov? V Stični je bilo le kakšnih deset odstotkov današnjih udeležencev, Prijatelji paraplegiki iz, sosednjih društev, ki so prišli iz Nove Gorice, Kopra, Ilirske Bislriee. Škofje Loke, Kranja, Radovljice in od drugod so bili nad samostanom kratkomalo vzhičeni. Ob koncu so bili vsi enotnega mnenja, da se bodo še vračali v ta predel Slovenije, izrazili pa so tudi željo, da bi si ogledali dolino reke Krke in Jurčičevo domačijo. Žal jim tega tokrat zaradi problemov s prevozi nismo mogli ponuditi. Med nami so namreč tudi tetraplegiki in nekateri takega napora nc morejo prenesti brez zdravstvenih posledic. Ostaja pa možnost za naslednje leto. • Saj ris: ste imeli danes para-pltuiki kakšne večje težave pri premagovanju ovir? Na presenečenje vseh smo brez problemov premagovali vse prehode zaradi prilagojenosti na invalidski voziček, kljub arhitekturi, stari več kol 860 let, in seveda zaradi sodobnih dvigal v samostanu. * Glede na humanitarno noto sponzorstva li seveda omogočamo, da se zahvališ vsem, ki so vam pomagali pri izvedbi srečanja. V imenu Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine bi se rad zahvalil vsem, ki ste pomagali, da je bilo na Zadovoljstvo vseh prisotnih prijetno druženje naših članov kvalitetno izpeljano. S svojim nesebičnim prispevkom so srečanje omogočili naslednji donatorji: Rekon, Avto-tek, Igor Aktapovič, Kalit, Sir-pak. Sitik, gostišče Mini, Janez Finec, Izdelava betonskih strešnikov Glivar, Predelava plastičnih mas Sever, Cementni izdelki Roječ, Vlečna služba Kocjančič, In.štalatcrstvo Nograšck, Bife pri Frenku, Miloš, Univerzal Hudo. Peikokop Podsmreka, Mizarstvo Pcrpar. Avtoprevozništvo Avgust Finec, Računovodski servis Perpai. Slaščičarstvo Kovačič, kmetija Erjavec in MC Servis. Posebej hvala občini Ivančna Gorica in županu Jerneju Lamprctu. samostanski skupnosti opatije Stična, g. opatu dr. Antonu Nadrahu. g. župniku p. Janezu Novaku, vodstvu slovenskega verskega muzeja in vodičem, godbi na pihala Stična in Marti Omejec. uredništvu Klasja, radiu Zeleni val. Nedeljskemu dnevniku in Ladislavu Lesarju. Delu. Dnevniku ter duetu Monika in Domen. PREDSTAVITEV DRUŠTVA PARAPLEGIKOV LJUBLJANSKE REGIJE Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je največje od devetih na območju Slovenije. Združuje 305 članov, s svojim delovanjem pa pokriva šestintrideset občin osrednje in deloma južne Slovenije v izmeri 4.228 km2 površine in 1.517 naselij. Med njimi je z 137 naselji največja ravno občina Ivančna Gorica. Društvu je podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Imamo štirinajst prioritetnih programov, kot so: obnovitvena rehabilitacija, ohranjanje zdravja, specifična pomoč invalidom, usposabljanje za aktivno življenje in delo - dvigovanje zavesti, svetovanje pri nabavi tehničnih pripomočkov, predelava vozil na ročno upravljanje, aktivno vključevanje v okolje, pomagamo pri reševanju stanovanjskih vprašanj, predvsem ureditvi prostorov in sanitarij, skrbimo za prevoze s svojim kombiniranim vozilom, gojimo šport in rekreacijo, organiziramo interesne dejavnosti, izobraževanje, izdajamo časopis, in nenazadnje, skrbimo za povezovanje s centri za socialno delo in našimi člani. Vse te dejavnosti, ki so namenjene našim članom, zahtevajo svoj del finančne pogače. Poškodba hrbtenjače in odvisnost od invalidskega vozička še kako vpliva ne samo na prizadetega, ampak tudi na okolico, ki prizadetega včasih zaradi nepoznavanja slabo sprejema. Polovica društvenega proračuna jc rešena sistemsko preko Zveze paraplegikov in fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Ostalo polovico delno pokrivajo občine (20 %). nekatere se tc svoje odgovornosti zelo spretno izogibajo, 30 % pa Društvo zagotavlja s svojim javnim delovanjem, v največji meri z donacijami in sponzorstvom. Dane Kuslelic 14 STRAN DAN, KO SMO V AVSTRALIJI S SOLZAMI V OČEH PELI ZDRAVLJICO - IN TO DVAKRAT! Dr. Marko Ilešič, vodja slovenske delegacije na olimpijskih igrah v Sydneyu ko sem se pred odhodom na olimpijske igre v Sydney z uredništvom Klasja dogovoril, da bom napisal kakšen prispevek, sem imel v mislih nekakšno predstavitev celotnega dogajanja, morda s posebnim poudarkom na utripu v Olimpijski vasi. Ker pa se danes, 25.septembra 2000, izteka rok za oddajo prispevka, sem se odločil, da svoj prvi javnosti namenjeni zapis z letošnjih OI namenim samo enemu dnevu, za Slovence "zlati" soboti, 23.septembra 2000. Za številne druge vtise bo še čas - saj smo komaj na polovici tekmovanj. Ker sta od tega dneva minili samo dve noči, so vtisi še sveži in marsikdaj preveč osebni, zaradi česar prosim bralec za dobrohotno razumevanje. A saj ste bolj suha in precizna poročila tako in tako prebrali V drugih časopisih oziroma videli na TV. Da, ta 23.september 2000! Čudovito sobotno jutro (vreme je doslej idealno) me je našlo že na poti iz Olimpijske vasi proti Penrithu, kjer potekajo veslaška tekmovanja. Naši veslači so odšli že pred menoj, pa tudi jaz sem zgoden. Sam vozim enega od avtomobilov, ki so nam jih posodili organizatorji: sam zato, ker ne želim biti vezan na druge, saj ne vem, kaj me danes kot vodjo delegacije vse čaka; pa tudi zato, ker domači vozniki nimajo posebno dobre orientacije. Vsekakor se po dobrem tednu dni bivanja v Sydneyu žc bolje spoznam po kar zapletenem cestnem omrežju od marsikoga med njimi. Tudi vožnja po levi z velikim avtom Commodore Holden mi ne povzroča posebnih težav. Ko vstopim na tribuno, se "zaletim" v reporterja TV Slovenija Iva Milovanoviča s snemalcem. Koj izkoristi priložnost, aktivira kamero in mi "porine" v usta mikrofon s pričakovanim vprašanjem o napovedi za današnjo veslaško finale. Zanimivo, danes še nisem spregovoril niti besede, tako da so prve direktno za televizijo. Vem, da pričakuje odgovor o medaljah, vendar se taki rlapovedi diplomatsko izognem. Nerad prognoziram navzven, čeprav intimno seveda pričakujem vsaj eno medaljo. Na tribuni se mi počasi pridružijo drugi člani slovenske delegacije. Tudi skoraj vsi športniki, ki danes nimajo svojih obveznosti, so v Penrithu. Sicer od organizatorja nismo dobili kart za vse, vendar so dekleta in fantje ne samo hitri, ampak tudi iznajdljivi, tako da se vsi prebijejo mimo kontrol. Slovenske zastave vihrajo marsikje med desetti-sočglavo množico. Nervoza na tribuni raste. Kako je šele pri veslačih in trenerjih! Tisti, ki ni okusil tc silne napetosti pred startom, najbrž težko razume različne reakcije športnikov. Iztok in Luka štartata. Saj vemo, da sta v odlični formi, da sta objektivno najboljša, pa vendar...Treba je preveslati 2000 metrov. In majhen padec koncentracije lahko povzroči usodno napako, kar sc je tudi na teh igrah našim najboljšim žal že zgodilo (gimnastika, kajak). S tribune, ki je na cilju, ni mogoče oceniti, kakšen je njun položaj v prvi polovici. K sreči so tu monitorji in pogled nanje nas pomirja. Suvereno sta začela in povečujeta prednost. Tudi uradni semafor kaže isto. Vendar bo to dolgih šest minut. Prihajata, vodita! Opa, Norvežana za njima se nevarno približujeta, a Blcjca se ne dasta. Zanesljivo prva prevozita ciljno črto! Ura je 10.17. Na tribuni se Slovenci vsevprek objemamo. Ko drugi opazijo, za kaj gre, čestitajo. Med tistimi, ki so mi roko stisnili najbolj iskreno, je Tonči Vrdoljak, predsednik hrvaškega in član mednarodnega olimpijskega komiteja, pa Jean-Philippe Rochat, Švicar, član arbitražnega sodišča za šport in moj dolgoletni prijatelj, zlasti s kranjskogorskih smučišč. Vendar čestitke sprejemam bolj odsotno, kajti misli so pri prvi zlati olimpijski medalji za samostojno Slovenijo. In seveda pri mnogih v domovini, ki najbrž ravno tako slavijo, čeprav je sredi noči. Vzamem zastavo, s katero smo na tribuni navijali, sc spustim do vode, se prebijem skozi kordon novinarjev in redarjev, kljub mrkim pogledom teh drugih, in prinesem slovensko zastavo na pomol ravno tedaj, ko Iztok in Luka pristajata. Izročim jima jo, naj jo imata ob podelitvi medalj, naj jo gleda ves svet. Medalje bodo podeljene šele po tekmi četvercev, kjer imamo spet svoje adute. Naši štirje žal slabo štartajo, a sc kmalu prebijejo na četrto mesto in v finišu resno posežejo v boj za medaljo. Žal je proga prekratka oziroma cilj preblizu. Četrto mesto! Nehvaležno sicer, a tudi to je velikanski uspeh. Seveda bi blejsko-maribors-ki kombinaciji privoščil več. Pa saj bo čez štiri leta spet olimpijada! In zdaj nepozabni trenutek. Iztok in Luka prejmeta zlati medalji prav iz rok Tončija Vrdoljaka, ki jima čestita v brezhibni slovenščini, nato pa se ob zvokih Zdravljice dviga slovenska zastava. Občutek je nepopisen: mravljinci, solze, tisoč misli v možganih...Pojem seveda na ves glas -uboga ušesa blizu stoječih in sedečih! Luka in Iztok prešerno odzravljata navdušeni množici. Slovenske zastave so povsod, vsaj zdi se mi tako. Sicer pa je število naših navijačev, bodisi avstralskih Slovencev bodisi tistih iz Slovenije, tu na vseh tekmah naših prav presenetljivo veliko! Kot sc spodobi, gremo s tribune v salon in po vseh pravilih odpremo šampanjec. Ob trkanju kozarcev smo seveda nekoliko glasni, vendar nas drugi z razumevanjem opazujejo in ploskajo. Tudi oni vedo, kaj pomeni zlata kolajna za malo Slovenijo. Telefon mi stalno nekaj piska, pa nimam časa, da bi ga dvigal. Vseeno pogledam: seveda, polno SMS sporočil i/, Slovenije. Razen nekaterih zaspancev so mi čestitali vsi, ki sem jim zaupal svojo avstralsko številko GSM. Tudi iz Stične oziroma okolice... Dneva še ni konec. Ker kot vodja delegacije skušam biti navzoč pri vseh nastopih naših, če to časovno zmorem, sem žc prej načrtoval, da grem spremljat Rajmonda Debcvca, ki ima ob 12.uri finale v malokalibrski puški. Seveda se mora v finale šele kvalificirati! Pogled na olimpijski računalnik (informatika je tu skoraj popolna) In veselje: Rajmond vodi po prvih dveh disciplinah (leže in stoje), in čc ga kleče ne bo preveč lomil, mu finale ne more uiti. Hitro v avto in na kakih 30 km oddaljeno strelišče v Cecil Parku! Ker jc druge prevoze težko dobiti, peljem še ministra in fotografa. Ob takih Medaljo obeša Dcbcvcu okoli vratu nihče drug kot predsednik MOK Samaranch, Kakšna čast. In tudi on stoji mirno ob Zdi avljici. ki jo prisotni Slovenci seveda spet glasno odpoje-mo. Rajmond ima solze v očeh, Lojze tudi, "pevci" seveda tudi. Zdaj pa protokol. Veslači imajo še dosti dela s čolni, Debevcc s puško in naboji, tako da sc dogovorimo za uradno slovesnost šele zvečer v Slovenski hiši sredi Sydncyn. V olimpijski vasi praznovanja niso običajna, saj so drugi športniki sredi priprav za tekme in jih slavljenje lahko moli. Zato nisem predvidel nikakršnih proslav tam. A športniki so reagirali spontano. Ko smo prišli v vas. jc zlate priložnostih ni protokola Ko pridemo na cilj, jc kvalifikacij konec. Debevcc vodi, in to za dva kroga. A finale je prava loterija. Deset strelov stoje, tako da sc rezultati (krogi) merijo na desetinke. Sedim nekaj metrov za Rajmondom, lik pred mano njegov trener Lojze Mikulič. Cisto tiho je, jaz pa tudi: veva, da je priložnost enkratna, da pa jc uspeh odvisen od Rajmondovih oči, rok, in predvsem živcev. In fant jih ima! Izkušnje s prejšnjih štirih olimpijad in neštevilnih velikih tekmovanj so naredile svoje. Svojo prednost še poveča in z novim olimpijskim rekordom osvoji svojo prvo olimpijsko medaljo. Zlato! Rajmondu, ki je vztrajal na svoji potijo privoščim tako, kot če bi jo dobil sam. In Lojzetu ravno tako. Tb jima tudi povem. Saj to skoraj ni mogoče! Dve zlati medalji v treh urah. Vem, kakšna spodbuda jc to za tiste olimpijce, ki bodo še tekmovali naslednji teden, kakšna injekcija za slovenski šport, in končno, kako prestižen dosežek za Slovenijo. Vsi tisti, ki SO zaupali v šport in športnike, so zdaj nagrajeni. "medaljaše" pričakala vsa ekipa, ki jc prej poskrbela za okrasitev naše ulice. Za dekor so prišle prav zvezane rjuhe in brisače, napete med hišami, ter rolc toaletnega papirja na drevesih. Bilo je ganljivo. Tudi zato, ker so bili glavni iniciatorji sprejema športniki, ki so v prejšnjih dneh doživljali razočaranja, in rokometaši, ki SO v stalni napetosti zaradi hudega ritma tekem vsak drugi dan. Pa naj kdo trdi, da šport ne goji humanih vrcdnol! Proslava zvečer je potekala pa ustaljenem scenariju: govori, branje čestitk iz domovine, pa vedno bolj sproščeno veselje. Baje so nekateri vztrajali celo noč in prav je tako. Tudi v Sloveniji je bilo najbrž marsikje podobno. Sam pa sem sc kmalu umaknil iz vrveža, da p.....ivnb razmislim o leni, kaj se je danes pravzaprav zgodilo. Slovenija je dokazala, da se lahko kosa s svetom Po številu medalj smo v tem trenutku na 21 mestu med 199 državami. Smo še na katerem področju tako visoko? Res je bila zlata sobota. In srečni smo bili tisti, ki smo jo lahko doživljali tako od blizu. A Olimpijske igre sc nadaljujejo.... STRAN 15 Predstavljamo vam športna društva iz naše občine ŠPORTNO DRUŠTVO POLŽ VIŠNJA GORA V Klasju so bila predstavljena že skoraj vsa športna društva, ki trenutno delujejo na območju občine Ivančna (ioi ica. Med tistimi, ki jih še nisem predstavil, je tudi ŠD Polž Višnja Gora, in upam, da mi ne bodo zamerili, ker jih predstavljam med zadnjimi. Šport ima namreč v Višnji Gori stare in močne korenine. Malokdo ve, da so imeli tam pred 2. svetovno vojno sijajne tekače, ki so veliko pomenili tudi v mednarodnem merilu. Najbolj znan med njimi je bil Ive Krevs, ki seje leta 1936 udeležil celo olimpijskih iger v Berlinu in se odlično odrezal v teku na 5000 m. Omeniti velja še Jožeta Slapničarja, ki je bil med prvimi tekači v Višnji Gori in tudi večkratni jugoslovanski prvak na dolgih progah. Šport kot prostočasna fizična aktivnost pa je v Višnji Gori doživel večji razmah po 2. svetovni vojni. Predvsem so izkoriščali svoj plavalni bazen kot zapuščino predvojne države. Ustanovili so celo plavalni klub. V šestdesetih letih so ustanovili tudi smučarski klub. Pa vendar je bil v teh letih nekako najbolj prepoznaven rokomet, t 'stanovijen je bil Rokometni klub Polž, leta 1960 pa je bila odigrana prva tekma v Dolenjski rokometni ligi. Rokomet je bil v Višnji Gori z enim presledkom (konec šestdesetih do leta 1972) prisoten vse do leta 1990, ko so se zaradi skupnega interesa, da sc združijo moči klubov, ki so delovale na območju Višnje Gore, Stične in Šentvida, Višnjani pridružili novoustanovljenemu RK SVIŠ. Po letu 1991 so sc v preoblikovanem Športnemu društvu Polž, ki jene- kako naslednik Rokometnega kluba Polž, ukvarjali le s športno rekreacijo in tako je še danes. Po letu 1991 so v društvu igrali m,ali nogomet in košarko, od leta 1996 naprej pa je aktivna tudi sekcija za žensko rekreacijo. Po besedah sedanjega predsednika društva Pavla Groznika mlajšega delujeta trenutno v društvu dve sekciji: za žensko rekreacijo in za košarko. Pravi, da želijo na noge postaviti tudi rekreativno rokometno sekcijo. Trenutno imajo nekoliko težav s prostorom, saj je " stara " telovadnica zelo zasedena, medtem ko sc za prostor v telovadnici nove šole še dogovarjajo in upajo, da jo bodo lahko uporabljali v športno-rekreativne namene. Želja nekaterih, ki delujejo v tem društvu, pa je predvsem, da bi v športno dejavnost vključili čimveč otrok in mladine iz Višnje Gore. Želim seveda, da bi jim uspelo. Simon Bregar PRAZNIK MALEGA NOGOMETA V PUSTEM JAVORJU Na začetku temeniške doline, v viisici Pusti Javor, ki že meji na sosednjo občino Litija, so v nedeljo, 17. septembra organizirali tradicionalni turnir v malem nogometu. V lepem jesenskem vremenu se je za turnirsko zmago potegovalo sedem ekip. Ob robu igrišča se je zbralo veliko gledalcev, ki so bili navdušeni nad igro, ki so jo prikazali požrtvovalni igralci. Slabe ekipe ni bilo, saj so vse imele za seboj že kar nekaj tekem in turnirjev, kar sc je pokazalo v dobri pripravljenosti igralcev, zato so sc skoraj vse tekme končale s tesnimi izidi. Posebej velja poudariti, da so se organizatorji izjemno potrudili, saj so poskrbeli za dober teren, ob robu igrišča so imeli radijskega reporter-ja, ki je tokoče obveščal prisotne o poteku tekmovanja in rezultatih, na koncu turnirja pa so na pomoč pri pogostitvi udeležencev turnirja in publike priskočili se gasilci iz GD Sobračc. Finalna tekma med ekipo Temenice in Doba sc je v rednem delu končala neodločeno, zato so sc izvajale sedemmetrovke, ki so odločile zmagovalca turnirja. To je bila ekipa Doba, ki je dobila velik pokal. Ta je doživel tudi krst s šampanjcem, kot je običaj v cvro ligi. Rezultati turnirja pa so naslednji: 1. Dob 2. Temenica 3. Pusti Javor 4. Leskovica 5. Sobračc 6. Javorje 7. Nišič transport - Zagorje Torej na svidenje naslednjo jesen v Pustem Javorju Lojze Adamlje SE VEDNO ODLIČNI IVANŠKI NOGOMETAŠI Od zadnjega javljanja v prejšnji številki Klasja so člani NK Ivančna Gorica v 2. slovenski nogometni ligi nanizali tri lepe zmage in en remi. lako so v 5, krogu doma premagali nove drugoligaše Brda s 3 : 0, v 6. krogu pa v gosteh presenetili še lanskega prvoligaša Feroterm Pohorje in zmagali s 3 : 1. Toda serija uspehov še ni bila zaključena. V 7. krogu so doma premagali enega najtesnejših kandidatov za odhod v 1. ligo, ekipo Jadran Šcpič, z rezultatom 2 : 1. Za uspeh pa lahko štejemo tudi neodločen izid v 8. krogu, ko so gostovali v Šentjurju in dosegli rezultat 1:1. Po 8. krogu imajo tako bilanco: S zmag, 1 remi in 2 poraza s skupno razliko v zadetkih 14 : 9 in 16 osvojenih točk. Tako zasedajo 4. mesto na lestvici za ekipami: Živila Triglav (19 točk). Elan (17 točk) in Jadran Šcpič (16 točk, a z boljšo razliko v golih). Po teh zelo spodbudnih začetnih rezultatih se nekateri že "bojijo", da bomo v Ivančni Gorici prihodnje leto gledali prvoligaški nogomet. Pied nekaj leti je bilo to čista utopija. Simon Bregar SEPTEMBER V ZNAMENJU MOTOKROSA Dolina pod Kalom je zopet gostila najboljše motokrosiste Slovenije. Fantje so tekmovali za pokal Bridgestone in državno prvenstvo. Pokal se je začel že v soboto, 9. septembra 2000, z najmlajšimi tekmovalci v kategoriji podmladka in nadaljeval v nedeljo z bolj izkušenimi tekmovalci. Slednji so tekmovali v kategorijah amaterjev, veteranov, 4-taktnih motorjev, tekmovalcev z licenco, vozniki v kategoriji do 85 cem pa so vozili dirko za državno prvenstvo. Med amaterji ni bilo domačih predstavnikov. Tekmovalci, ki imajo licenco za tekmovanje na državnem prvenstvu, so nastopili v kategorijah 125 in 250 ccm. V 125 cem je bil od domačih voznikov najuspešnejši Jože Praznik na 5. mestu, Jure Kavšek je zasedel 8. mesto, deseti je bil Klemen Porenta, dve mesti za njim pa Robert Kavšek. V razredu 250 ccm si je Andrej Rus priboril 5. mesto. Posebno nagrado za najboljšega šentviškega tekmovalca je prejel Jože Praznik. Veliko zanimanja je vzbudila vožnja veteranov, oči domačih navijačev pa so bile uprte v vožnjo bratov Kavšek, med katerimi je bil letos najboljši Brane na 4. mestu. Stane pa je prehitel Jožeta. Nagrajena sta bila tudi najstarejši tekmovalec (48 let) in najstarejši motor. Za točke državnega prvenstva so sc potegovali fantje v razredu do 85 ccm. Zanesljivi zmagovalec je bil Samo Kurnik (AMD Lenart), ki močno vodi tudi v skupni razvrstitvi državnega prvenstva. Drugi je bil Uroš Nastran in tretji Miha Špinder. Miha Barlc je zasedel 10. mesto, manj uspešen je bil Damjan Smrekar. Nekoliko bolj zares je šlo v nedeljo, 24. Septembra, koje bila osma dirka za državno prvenstvo. 125 ccm: 1. .mesto - Marko Javšovec 2. mesto - Jaka Može 3. mesto - Rok Sitar 9. mestu - Robert Kavšek Kategorija 250 ccm: 1. mesto - Sašo Kragelj 2. mesto - Janez Juhant 3. mesto - Bogomir Gajser 8. mesto - Andrej Rus II. mesto - Jože Praznik 85ccm: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 7. mesto Samo Kurnik Uroš Nastan Aleksander Žafran Damjan Smrekar 14. mesto 16. mesto ■ Jure Kavšek ■ Klemen Porenta K), mesto - Miha Bark- Pred zadnjo dirko državnega prvenstva v skupni razvrstitvi v kategoriji 250 ccm prepričljivo vodi Sašo Kragelj, Andrej Rus je na dobrem 10. mestu. Zelo visoko sta v razredu do 85 ccm uvrščena Miha Barlc na 7. in Damjan Smrekar na 8. mestu. Tesno jc na vrhu lestvice pri voznikih v kategoriji 125 ccm, saj je med prvima le šest točk razlike. Najbolje uvrščen šentviški tekmovalec jc Robert Kavšek na 14. mestu, 17. in 18. sta Jože Praznik in Jure Kavšek. tri mesta za njima pa Klemen Porenta. Kot vsako leto so tudi letos sponzorji prispevali pokale in praktične nagrade tako za zmagovalec kot tudi za domače dirkače. AMD Šentvid pri Stični se zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli prispevali k odlični organizaciji tekmovanja, vzpodbujali tekmovalce in poskrbeli za športno vzdušje v dolini pod Kalom. Vljudno vabljeni, da sc nam pridružite spet drugo lato. Vesnu Kralj O PRVAKU BO ODLOČIL ZADNJI KROG Sedaj, ko prebirate ta članek, je že znan prvak občinske lige v malem nogometu, a krog pred koncem, ko članek oddajam uredništvu Klasja, tega še ne vemo. Teoretično imata možnosti za naslov občinskega prvaka le še dve ekipi (Dixi iz Stične ter Mladost Astlak iz Artiže vasi), kljub temu pa bo v zadnjem krogu zelo zanimivo. Za prvo mesto se bosta namreč v medsebojnem obračunu pomerili zgoraj omenjeni ekipi. Vsak, ki zmaga v tem dvoboju, bo avtomatsko prvak. V primeru neodločenega izida bo prvak Dixi. Mladost pa lahko izgubi celo drugo mesto, čc bo v drugem derbiju zadnjega kroga Bife pri Matjažu premagal ekipo Mizarstvo Trunkelj Krka. V tem primeru bi imeli ekipi Mladost in Bife pri Matjažu enako število točk, toda v medsebojnem obračunu so bili boljši igralci iz Ambrusa. Če Mladost izgubi zadnjo tekmo, pa so igralci iz Ambrusa seveda zopet drugi, a morajo v vsakem primeru premagati Krko. Ne glede na to, kakšen bo končni vrstni red, pa obema prvouvrščenima ekipama želim na medobčinskem prvenstvu, ki bo 8. oktobra v občini Videm Dobrepolje, čimveč uspeha. Lestvica po 14. krogu oz. krog pred koncem : 1. t)IXI 2. Mladost Astlak 3 Bite pri Matjažu & In Angro 4. Mizarstvo Trunkelj Krka 5 Snop bar 6. KMN 2 liga 7. Dixi 2 8. Club Casucci 9. Klancek Šentvid 10. Marof 11. Prince pub 12. Antonač 13. Viridin hram 14. 0MV Istrabenz in B. Toplar 15. Dob 16 Temenica • (-11.) pomeni, da ekipe ni bilo na eni tekmi in da ji ie zaradi tega odvzela točka. 14 tek., 12 zrn. 2 neod. 0 po. 38 toCk, gol raz. 68 : 18 + 50 14 12 0 2 36 57:18 + 39 14 11 1 2 34 54 : 22 + 32 14 9 3 2 30 54 : 18 + 36 14 9 2 3 29 45:22 + 23 14 8 1 S 24 (-11.) 61 52 + 9 14 7 2 5 23 40: 39 + 1 14 7 0 7 21 51 :45 + 6 14 5 5 4 20 49:32 + 17 14 4 2 g 14 24 : 50 -26 14 3 4 7 13 27:49 - 22 14 4 0 It 12 25 37 - 12 14 3 1 10 9 ( •t t) 30:48 - 18 14 3 0 11 9 28 69 • 41 14 2 1 11 7 30:64 -34 14 1 0 13 2(- H) 22 : 82 -60 Simon Bregar 16 STRAN OLIMPIJSKE IGRE NAS NISO PUSTILE RAVNODUŠNIH 24. poletne olimpijske igre moderne dobe so se končale v nedeljo, 1. oktobra 2000. Kar težko se je bilo upreti "buljenju" v televizijski ekran, čeprav smo s časom večkrat na tesnem. Olimpijske igre so pač največji športni dogodek, saj se na enem kraju ob istem času zbere skoraj vse, kar danes kaj pomeni v vrhunskem športu. Izjema so seveda nekateri športi (nogomet, košarka ...), kjer zaenkrat še ne nastopajo vsi najboljši in drugi (npr. avto-moto športi), ki na program OI niso uvrščeni. Pa vendar so igre izjemen medijski dogodek, ki ga tudi tisti, ki jih sicer šport ne zanima preveč, težko prezrejo. Tekmovanja še posebej radi spremljamo, če so v igri za kolajne tudi slovenski športniki, ki^mo jih na igrah v Sydneyu imeli kar 74. Marsikdo si bo dejal, da smo se teh iger udeležili, bolj po prvotnem načelu, ki ga je postavil francoski baron Pierre de Coubertin: "Važno je sodelovati in ne zmagati", pa ni bilo čisto tako. V kar nekaj športih smo bili v igri za medalje in vsak se je kar najbolj potrudil, da jih tudi osvoji. Danes je na OI pač tako, da res nekaj pomeniš, če osvojiš kolajno, vse ostalo pa gre hitro v pozabo. Tudi stari Grki so zmagovalce častili kot največje junake in jim posvečali izjemno pozornost. Stari Grki so bili namreč izumitelji olimpijskih iger. Verovali so v množico božanstev, najvišjemu med njimi -Zcvsu - pa so vsaka štiri leta posvečali olimpijske igre, ki imajo ime po mestu Olimpija, kjer so le-te potekale. Začele so se leta 776 pred našim štetjem. Kako pomembne so bile, priča dejstvo, da so med igrami vselej morali prekiniti vojskovanje med t.i. polisi oz. mestnimi državicami v stari Grčiji. Tekmovati so smeli samo moški, ki so bili goli, medtem ko ženske med tekmovanji niso smele na ozemlje svetišča, kjer so igre potekale. Grki so tekmovali v tekih, skokih, metih, borilnih spretnostih in konjskih dirkah, razdeljeni pa so bili v dve starostni kategoriji. Zmagovalci so bili deležni počastitev in privilegijev, sčasoma pa tudi vse večjih materialnih nagrad. Pojavili so sc tudi poklicni športniki. Konec iger je povezan z uveljavljanjem krščanstva v rimskem imperiju. Konec 4. stoletja našega štetja jih je rimski cesar Teodozij ukinil. Tako so šle igre za dobrih 1500 let v pozabo. Olimpijske igre moderne dobe je obnovil že omenjeni francoski baron de Coubertin. Vzrok za to je razcvet sodobnega športa, ki se je pojavil v 19. st. v Veliki Britaniji, in novi ekonomski odnosi. Smisel OI naj bi bil utrjevanje miru in zbliževanje med narodi. Prve OI moderne dobe so bile v Atenah leta 1896, prvi zmagovalec pa Američan Garctta v metu diska. Na igrah v Atenah še niso tekmovale ženske. To se je zgodilo na drugih igrah, ki so bile 1. 1900 v Parizu. Slovenci smo prvič nastopili na OI leta 1912, ko so bile 5. igre zapored v Stockholmu na Švedskem. Rudolf Cvetko je tam osvojil tudi prvo olimpijsko kolajno kakšnega Slovenca nasploh. Za ekipo Avstroogrskc je osvojil srebrno medaljo v sabljanju. Leto 1924 je bilo prelomno z več vidikov. Leon Štukelj postane v športni gimnastiki olimpijski zmagovalec. Bil je celo dvakratni olimpijski zmagovalec, nastopal pa je za takratno Jugoslavijo. Te igre so bile v Parizu, osme po vrsti. Tega leta so bile v Chamonixu, tudi v Franciji, prve samostojne zimske OI. Za enajste letne OI, ki so bile v Berlinu leta 1936, je značilno, da so bile bolj v znamenju Hitlerja kot pa iger. Prvič so jih prenašali po televiziji. Tega leta so bile zimske OI v Garmisch Partenkirchnu, kjer je naš Smolej dosegel vidno 10. mesto v teku na 15 km. Nov mejnik za slovenski šport pomenijo 18. letne OI , ki so bile v Tokiu leta 1964. Telovadec Miro Cerar ponovno povzdigne našo gimnastiko in osvoji zlato na konju z ročaji in bron na drogu. Zlato kolajno osvoji tudi na naslednjih OI leta 1968 v New Mcxicu. Nov mejnik v prepoznavnosti slovenskega športa je bil narejen leta 1992 na zimskih OI v Albcrtvillu v Franciji in na letnih OI istega leta v Barceloni. Slovenija je na teh dveh OI prvič nastopila kot samostojna država. Prva dva, ki sta osvojila medaljo za samostojno Slovenijo, sta bila veslača Iztok Čop in Denis Žvegclj, ki sta bila tretja. Zanimivo je, da jc Iztok na letošnjih OI v Sydncyu skupaj z Luko Špikom postal prvi, ki je dobil zlato olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Pomembne za nas so bile nato zimske OI 1994 v norveškem Lillehamcrju, kjer smo osvojili tri bronaste kolajne (Jure Košir, Alenka Dovžan in Katja Koren). Ob tem nc smemo spregledati sploh prve kolajne, ki jo je na ZOI dosegel kak Slovence. To je bil Jure Franko, ki jc leta 1984 v Sarajevu osvojil srebrno kolajno v veleslalomu, tedaj še v naši skupni državi Jugoslaviji. Leta 1988 pa sta v Calgaryu v Kanadi blestela smučarka Mateja Svet in Matjaž Debelak s skakalno ekipo, ki jc tudi osvojila kolajne. Leta 1996 je v Atlanti nastopila za Slovenijo srebrna olimpijska doba. S srebrno kolajno sta sc okitila kajakaš Andraž Vehovar in atletinja Brigita Bukovec. Manj uspeha smo imeli na naslednjih zimskih OI, ki so bile 1998 na Japonskem v Naganu. Tam smo ostali brez medalje. Zato pa jc v Sydncyu nastopila zlata doba slovenskega olimpizma. Z zlatimi kolajnami so sc okitili veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Dcbcvcc. Olimpijske igre pa niso minevale brez udeležbe posameznikov iz naše občine. Žc leta 1936 se je OI v Berlinu udeležil Ive Krevs iz Višnje Gore. Odlično jc tekel na 5000 metrov, vendar njegova uvrstitev ni znana. Našim občanom pa bo bolj znan Borut Javomik s Krke, ki se je kot tekmovalce udeležil OI v Barceloni leta 1992 in v kanuju na divjih vodah dosegel 14. mesto. Leta 1996 v Atlanti in letos Sydneyu sc jc bil iger udeležil kot trener Simona Hočevarja, ki je letos dosegel izvrstno 7. mesto. Drugi olimpijci iz naše občine mi niso znani, če pa sem katerega pozabil, mi naj tega ne zameri. Za konec tega članka naj naštejem šc vse Slovence, ki so tlo sedaj osvojili naslov olimpijskega prvaka: 1. Leon Štukelj - šp. gimnastika ( mnogoboj, krogi, drog ) ; 2 x leta 1924 in 1 x leta 1928 2. Miroslav Ccrar - šp. gimnastika (konj z ročaji) ; I x leta 1964 in 1 x leta 1968 .3. Alenka Cudcrman - rokomcl, leta 1984 4. Rolando Pušnik - rokomet, leta 1984 5. Iztok Puc - rokomet, leta 1996 (za I Irvaško) 6. Iztok Čop - veslanje (dvojni dvojce) 2000 7. Luka Špik - veslanje (dvojni dvojce) 2000 8. Rajmond Dcbcvcc - streljanje (malokalibrska puška trojni položaj) 2000 Simon Bregar 12. RAZISKOVALNI TABOR VELENJE 2000 Da svet stoji na mladih, drži. Vendar moramo mi mladi malo popustiti in priznati, da brez starejših, izkušenih in bolj izobraženih pač ne gre. V soboto, 19. avgusta, se je v Velenju začel raziskovalni tabor za Zoisove štipendiste. 45 mladih raziskovalcev iz cele Slovenije in 19 mentorjev je teden dni bivalo v Osnovni šoli Gustava Šiliha, ki smo jo imenovali kar Beli hotel. Na taboru je delalo kar 13 raziskovalnih skupin. Geografi so iskali divja odlagališča odpadkov, geologi raziskovali vire mineralnih surovin, botaniki popisovali grmovne vrste mestnega parka, zoologi so lovili kače in kuščarje, arhitekti preučevali vilo Gorica v Velenju, etnološka skupina se je ukvarjala s prehrambenimi navadami rudarjev pred drugo svetovno vojno, godčevstvo v Šaleški dolini je preučila skupina za ljudsko glasbo in ples, zgodovinarji pa so zbirali podatke iz življenja Velenjčanov v 50. in 60. letih. V skupini kemija okolja, kjer sem sodelovala tudi jaz, smo preiskali reko Pako, ki teče skozi Velenje proti Šoštanju. Delo na terenu je bilo kar naporno, saj smo na vročem soncu prepešačili, lahko bi rekli celo prebrodili, celotno obrežje reke Pake. Dobili smo tudi kakšno prasko zaradi velike trave ali bodeče robidnice. Vzorčili smo namreč vode pritokov in iztokov ter jim izmerili temperaturo in vsebnost kisika. Potem smo odšli v laboratorij, kjer je bilo prijetno hladno, analizirat še ostale parametre: pH, prevodnost, količino težkih kovin (svinec, kadmij, cink...), vsebnost anionov (nitrat, nitrit. klorid, sulfat...) in kationov (kalcij, magnezij, kalij, amonij...). Rezultate smo primerjali z normativi, ki so navedeni v veljavni zakonodaji, ter poskušali oceniti vpliv posameznega pritoka na kakovost vode v reki. Delovale so tudi delavnice z umetniškim navdihom: gledališka, plesna in likovna. Vse pa je spremljala in skrbno posnela ter zapisala skupina novinarjev, ki nam je vsako jutro postregla s šc "toplim" časopisom, imenovanim Lovrek, in večernim dnevnikom, objavljali pa so tudi na internetnih straneh (www.erico.si/tabor2000). Za nameček pa so prišli tudi pravi novinarji z RTV Slovenija, tako da je za nas izvedela širna Slovenija. Raziskovalno delo je potekalo v dopoldanskih in popoldanskih urah, večerne urice pa smo izkoristili za zabavo in druženje. Poleg košarkarskega turnirja med mladimi raziskovalci in mentorji ter karaok je bil najbolj spektakularen krst novincev. Na Velenjskem jezeru smo pričakali Njega, Velikega Žbičlja, mogočno osebo, ki je z ladjo priplula z namenom, da nas novince krsti. Najprej smo morali, prestrašeni in polni pričakovanja, vsi na kolena in vpiti njegovo ime "Veliki Žbičclj". Njegovi pomočniki - biriči - so nam z zeleno barvo prebarvali obraze in nas škropili z mrzlo vodo. Nato je bil vsak klican k Njemu: podal mu je roko in On ga je krstil s takrat najbolj primernim imenom. Da pa je bil krst veljaven, je novinec popil šc neko tekočino oziroma kemikalijo s prijetnim sladkim okusom. Kaj je bilo zmešano v tej kemikaliji, da se nekateri še po koncu krsta niso mogli ločiti od nje, pa naj ostane skrivnost. Po krstu nas je v Belem hotelu že čakal bambijev golaž in še topel jabolčni zavitek. Predzadnji dan nas je obiskal župan Velenja in nam prinesel pršut, teran in potico. Po slastni pojedini smo si na velenjskem gradu ogledali jazz koncert in sc vsi neučakani napotili v bližnjo diskoteko, kjer smo rajali nc prav do zgodnjih jutranjih ur, saj nas je utrujenost ter misel na naslednji delovni dan in glasno jutranje bujenje kar sama od sebe odnesla v Beli hotel, v prijetno postlane spalne vreče. Zadnjo noč nas večina raziskovalcev oziroma taboriščnikov ni šla spat. Bedeli smo vso noč, prepevali ob spremljavi kitare, sc pogovarjali, obujali spomine na pretekli teden, si izmenjali naslove in nazadnje dočakali zajtrk. Napočila je sobota, 26. avgusta, in raziskovalnega tabora Velenje 2000 jc bilo konec. Spela Može ZLATO ODLIČJE MLADIM GEOLOGOM Delo krožka in raziskovalno nalogo sla uspešno predstavila učenca Milja Unec in Klemen Tomšič. Raziskovalne naloge iz geologije v minulem šolskem letu so bile strokovno ocenjene šele ob koncu šolskega leta, zato so bila priznanja mladim raziskovalcem podeljena šele poleti. Člani geološkega krožka Osnovne šole Stična so se tokrat posvetili okamninam Dolenjske. Njihova raziskovalna študija je bila ocenjena z zlatim priznanjem. Leopold Sever Okamnele (fosilizirane) školjke litiolide iz okolice Krke. Živele so pred prihl. ISO milijoni leti. STRAN 17 KVIZ 1. Kaj je po poklicu naš župan? a) profesor telesne vzgoje b) diplomiran enolog c) veterinar za male živali 2. Kateri je drugi najvišji vrh v Sloveniji? a) Špik b) Grintavec c) Skrlatica 3. Kje so najlepši Iehnjakovi slapovi v naši občini? a) na potoku Kosci b) na potoku Bukovici c) na reki Temenici 4. Kaj je največkrat vzrok za težje prometne nesreče? a) sekanje ovinkov b) izsiljevanje prednosti c) prevelika hitrost 5. Katero ime ustreza imenu Viktor? a) Bernard b) Zmago c) Zvonko Dokončaj začetne stihe znanih ljudskih pesmi! Tam doli za našo vasjo, Od Celja do Žalca je ravno polje, Jutri bo v Celovcu semenj, Na tržnici Gospodinja: Zadnjič ste mi prodali star fižol, se ni rad kuhal. Branjcvka: Je kateri ven skočil? Gospodinja: Ne, to pa ne. Branjcvka: No, vidite, da se je rad kuhal. Na policiji Policaj: Zakaj niste prinesli prstana na policijo, če ste ga res našli? Zmikavt: Saj bi ga. pa je na njem lepo pisalo: "Do konca življenja tvoj." Ko so gradili avtocesto, so bile v Ivančni tako hude \ rs? ..- prometne razmere, da bi lahko kraj preimenovali v Veliko Hudo! / I T - Kako kaj pomagajo tablete za nespečnost? - Nič, gospod doktor. Sedaj je še slabše. Zdaj nisem zaspan niti takrat, ko moram vstati! V haremu Šejk svojim ženam: Drage moje, konec je. Zaljubil sem se v drug harem. I. Pravilno rešena križanka vam bo v poudarjenem stolpcu pokazala, česa nam vedno manjka. LAHKI KRIŽANKI Z GESLOM VODORAVNO 1. advokat 2. pokrivalo 3. temni del dneva 4. domača žival 5. najvišji vladarski naslov II. Šolske potrebščine vpišite v vodoravne vrste, tako kot zahteva vpisana beseda. V pomoč so vam šc dodatne črke. M P E K R A S 0 t r j f j r 11111111 r 111 r i r i f i f r 11 j 11; 11111 i 1111111111111111111111111111111111 ^ T ^,. MARKO VOLITE PREVIDNO -J TU 18 STRAN Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata. Odprte noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka. (France Prešeren) Utrujen od krute bolezni nas je zapustil LEOPOLD ADAMIJE iz Radohovc vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za darove in svete maše ter vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku, šentviškim pevcem in vaščanom za lep pogrebni obred. Posebno zahvalo pa dolgujemo našim dobrim sosedom. Njegovi domači Truplo tvoje v grobu mirno naj počiva in raj nebeški duša tvoja naj uživa. ZAHVALA V 68. letu starosti je odšla k večnemu počitku draga teta AMALIJA GODEC iz Velikih Les l Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku s Krke in pogrebnemu zavodu Pcrpar ter pevskemu zboru s Krke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Mar res odšel si tja v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu? ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in atija TONETA RUSA iz Hrastovega Dola sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in vsem gasilcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja pjodjetju Cablcx iz Ljubljane, Iskra Baterije Zmaj iz Šentvida in Orodjarstvu Anton Zupančič iz. Pristavicc. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Nada, sinova Dejan in Gregor I ZAHVALA Ob izgubi naše drage, dobre in skrbne mame Dokler imaš mater, si otrok, pa četudi te je srečal Abraham. V duši sta še zmeraj jok in otroška radost. Ko izjočeš mater z rdečim nageljnom na krsti, šele čutiš, šele doumeš, šele veš, kaj je luč sveta. Marije Koželj, roj. 7.7.1922, z Muljave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in vse potrebe cerkve. Posebej hvala gospodu župniku Tonetu Humarju za tako lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo zapete žalostinke, gospodu Jurčiču za izrečene besede, družini Pcrpar za opravljene pogrebne storitve, vsem sodelavcem KZ Stična, Kulturnemu društvu Muljava, Društvu upokojencev Ivančna Gorica in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoča hčerka Darinka z družino ter brat in sestre z družinami. ZAHVALA V 93. letu starosti nas jc tiho zapustila naša draga mama,babica in prababica FRANČIŠKA KEK po domače Undrova mama iz Velikega Črncla 14 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, cvetje, sveče ter darove za dober namen. Lepa hvala vsem, ki ste jo obiskovali ob njeni bolezni, sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Šc posebej zahvala Majdi Globokar, ki jo je skoraj vsakodnevno obiskovala. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Kastclicu za lepo opravljen cerkveni obred. Mitju za lepe poslovilne besede in stiškemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi. Lepa hvala tudi Perparjevim za opravljene pogrebne storitve. Vsem,ki ste nam kakor koli pomagali, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni OPRAVIČILO Tudi v Klasju delamo napake, pa čeprav sc trudimo, da bi jih bilo čim manj. Sc pa zgodi, da nastane napaka prav tam, kjer bi se res ne smela zgoditi. V zadnji številki Klasja sta bili v dveh zahvalah zamenjani sliki. Vsem bralcem, šc posebej pa prizadetim, sc iskreno opravičujemo. Zavedamo sc, da je napako nemogoče v celoti popraviti, vendar pa zahvali s pravilnima slikama objavljamo šc enkrat. ZAHVALA Ko ti bleda smrt oči zakrije in v črni grob te polože, ljubezen še iz groba kliče: moji najdražji, ne pozabite me! Tiho, utrujena od krute holezni. nas jc zapustila naša draga PAVLA ŠKRBE z Grintovca pri Zagradcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom. prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darovane svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Vinku Dragušu za lepo opravljen obred, vaškim pogrebcem, gospodu Slavku Blatniku za poslovilne besede in zagraškim pevcem. Posebna zahvala osebju ZD Ivančna Gorica ter pogrebnemu zavodu Pcrpar. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE KUTNAR, roj. ZUPANČIČ sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala šentviškim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Vsi njeni CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000, polovica strani 60.200, četrtina strani 30.600, osmina strani 23.100, šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo do konca leta 2000. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% DDV. RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. STRAN 19 SIVA STRAN i I_ -/.90-/- ■ sever OBLAČENJE V RIMSKI DOBI Obleka naredi človeka, pravi pregovor. Ta je veljal tudi v rimskem času. Obleka ljudi polepša, pogrša, pogreje in skrije tisto, česar ne želimo kazati vsakomur. Hkrati je bila obleka že od davnih časov tudi statusni simbol. V starem Rimu jc bilo najimenitnejše oblačilo toga. Nosili sojo vsi, ki so v rimski družbi kaj pomenili. Toga je bil primerno širok, tudi do pet metrov dolg pas tkanine, pretežno volna in svila, ki so jo ovijali okoli telesa na zelo različne načine. Ovijanje in gubanje toge je bilo tako raznoliko, da tudi v večji skupini niti dva "togarja" nista bila povsem enaka. Oblačilna pestrost toge seje še povečala, ko so pričeli tem oblačilom dodajati še barvne obšitke, različne vzorce in lepe spone. Slednje so bile v okras, hkrati pa so preprečevale odvijanje oblačila. Pod togo so Rimljani nosili še slikovito tuniko. Domiselno ovijanje tega oblačila je bilo vsaj toliko zahtevno, kot je zavezovanje današnje kravate. Če imate doma primeren kos blaga, lahko poskusite, pa boste videli, kako je to hecno. LS Med dokazi, da so ludi pri nas Uveli imenilniki. ki so nosili loge, je tudi znameniti "zlati Emonee". Našli so ga med rimskimi izkopaninami blizu današnjega Kongresnega trga. Verjetno je nekoč stal na pokopališču ali pa v kaki javni ustanovi. Na sebi ima pozlačeno, bogato nagubano in prepasano togo. Prav gOtOVO so se oh svečanih prilikah v toge zavijali tudi naši Acervani in tosednji Latobičani iz Thebnjega. Sveti Matija Z glavnega oltarja cerkve v Spodnji Dragi je živel V rimski državi v Jezusovih časih, zato ima tudi rimski "gvanl". Nad dolgorokavno tunikasto haljo ima ovito krajšo togo. Nekateri ji rečejo kar plašč. Sveti Malija je bil Jezusov učenci; ki so ga kooptirali med apostole po smrti izdajalskega .bula IŠkariOta. t Imetniki ga prikazujejo s sekiro, ker je bil s lem Orodjem obglavljen.