G eografsk i ves tn ik , L ju b lja n a , LX (1988) R A Z P R A V E U D K 551.577.6(497.12) = 863 U D C 551.577.6(497.12) = 20 O T EH N O G EN EM K R O ŽENJU Ž V E PLA V POK RAJINSKEM OKOLJU SR SLOVENIJE IN N JEG OVI BILANCI Prispevek k vprašanju zakisanosti naših padavin in okolja sploh* D a r k o R a d i n j a * * I. Uvod L anskoletna študija je onesnaženost padavin obravnavala na prim eru snežne o d e je , ki je na Slovenskem padla decem bra 1986, in jo je m ed drugim osvetlila tudi s koncentracijo sulfatov v njej ( R a d i n j a 1987a). Ni pa bilo tedaj še m ogoče poda­ ti, koliko žvepla je padlo na tla, bodisi po posam eznih obm očjih ali v Sloveniji kot ce­ loti, kajti na H idrom eteoro loškem zavodu SR Slovenije o tedanjih padavinah še niso imeli na voljo vseh om brom etrskih podatkov. M edtem zbrane m eritve pa ta pregled sedaj že om ogočajo in z drugim i podatk i vred tudi vpogled v k roženje žvepla in n je ­ govo bilanco. N ačeti je m ogoče tudi vprašanje o razm erju m ed avtohtonim in a loh to ­ nim žveplom , ki s padavinam i pride na tla , pa tudi vprašan je o razm erju m ed suhim in m okrim odlaganjem žvepla iz ozračja na tla. N ekaj je m ogoče reči tudi o sam em režim u padavinskega žvepla te r njegovi regionalizaciji. N aslednje poročilo skuša ta vprašanja konkretiz ira ti. O b strani pa zaenkra t puš­ ča tista , ki bi mim o že doslej osvetljenih pojasnila še druge stvarne posledice p rikaza­ nega kroženja žvepla ne le za posam ezne člene našega oko lja , tem več tudi za p ok ra­ jinsko struk tu ro Slovenije nasploh, kajti ustreznih podatkov je za sedaj še prem alo . 2. M etodologija dela Izhodišče raziskave so podatk i o koncentraciji žvepla v že om enjen i snežni odeji iz sredine decem bra 1986 (15 .-17 .X II.), p ridobljeni z nekaj več kot 300 vzorci iz 274 krajev po Sloveniji. T edaj op rav ljene analize so osnova tudi za naslednji prispevek, ki je seveda izpopolnjen z različnim i, kasneje opravljenim i analizam i. * R az iskava je nasta la v tem atsk em sk lopu » K u ltu rna p o k ra jin a« v okv iru Z n a n stv en eg a in š titu ta filozofske fak u lte te v L jub ljan i. * ' D r ., red . un iv . p ro f .. O d d e le k za g eog ra fijo . F ilozofska fak u lte ta . U n iverza E d v a rd a K ard e lja . A škerčeva 12, 61000 L ju b lja n a . Y U . Z a analizirano snežno odejo so bili najprej zbrani podatk i o dnevnih količinah padavin za vseh 296 m eteoroloških postaj v Sloveniji (H M Z 1988). Na tej osnovi so za celo tno odejo izračunane vsote, ki smo jih vnesli na karto te r izrisali izohiete (risba 1). Padavinska karta je zaradi frontaln ih in o rografsko preoblikovanih padavin zani­ miva že sam a po sebi, še bolj pa zaradi n jihovega vpliva na razpored itev tak ra t zapad­ lega žvepla. Na drugo karto sm o za analizirane vzorce vnesli podatke o koncentraciji S 0 4 te r izrisali izosulfate. K akor kažeta legendi, smo pri padavinah razlikovali najprej 14 raz­ redov po 10 m m . ki sm o jih kasneje združili v 5 stopen j, pri sulfatih pa smo razlikova­ li 6 razredov , vendar z različnim razponom . S prekritjem obeh kart smo dobili prek sto obm očij z različno kom binacijo p ada­ vin in koncentracijo sulfatov v njih . S p lan im etriran jem sm o nato izračunali, koliko sulfatov je po posam eznih obm očjih vsebovala snežna ode ja in koliko žvepla je na ta način obležalo na tleh. G lede na količino zapadlega žvepla na površinsko eno to (g/m 2 ali t/km 2) sm o naposled določili 6 razredov in vanje razvrstili posam ezna obm očja, kakor prikazuje naslednja karta (risba 2 ) .1 V nadaljevanju sm o s p rim erjavo celoletnih emisij žveplovega dioksida v Slove­ niji in celoletnih količin sulfatov, ki s padavinam i obležijo na tleh , dobili vpogled v k roženje žvepla. N a razm erje m ed suhim in m okrim odlaganjem žvepla sm o sklepali po različnih koncentracijah žvepla v deževnici (snežnici) in strešnici. E ne in druge ugotovitve slonijo na analizah padavin , ki jih v zadnjih petih letih opravljam o v okvi­ ru kated re za varstvo geografskega okolja na oddelku za geografijo FF (R a d i n j a 1988).2 3. Glavne ugotovitve 3 .1 . Z decembrskim snegom zapadlo žveplo v Sloveniji kot celoti A nalizirana snežna odeja je vsebovala povprečno 39.4 mg S 0 4 v litru snežnice/ K er je tak ra t padlo povprečno 47,7 mm padavin (H M Z 1988), je na kvadratnem m e­ tru obležalo povprečno 1,8 g sulfatov ozirom a 0,6 g žvepla. To je 6 kg žvepla na hek­ ta r ozirom a 0,6 tone na kvadratn i k ilom eter. V vsej Sloveniji je po tem takem obležalo 12 675 ton žvepla. To je količina, ki ustreza npr. 10 vlakom , ki im ajo po 63 vagonov, vsak vagon pa je naložen z 20 tonam i žvepla. Če pa upoštevam o dva m ilijona p reb i­ valcev v Sloveniji, bi prišlo na vsakega 6,3 kg žvepla .4 S tem v zvezi se postavlja najprej vp rašan je , kaj pom enijo tolikšne količine h k ra ­ ti zapadlega žvepla v naših razm erah in kaj v prim erjavi s širšimi? Ali gre za povpreč­ ne ali izjem ne vrednosti in za tem u ustrezno onesnaženost oko lja? - O dgovore smo skušali osvetliti najp rej z naslednjim i prim erjavam i. 1 Pri zb iran ju padav insk ih p o d a tk o v in p rip rav i k a r t . vk ljučno s p la n im e triran jem , je sodelova la p ro f. Irena R e j e c . 2 Iz različnih delov S loven ije je bilo doslej ana liz iran ih p rek o tisoč vzorcev d ež ja in snega. Č ep rav časovno in p ro s to rsk o n iso en a k o m e rn o razp o re jen i, so že zarad i š tev ilčnosti p rece j rep rezen ta tiv n i. - T e in d ruge an a ­ lize je oprav il P. M ark e lj, kem . te h n . v F izičnogeografskem la b o ra to riju od d e lk a za geog rafijo FF v L ju b ­ ljan i. 3 N ad ro b n i p odatk i so na vo ljo pri av to rju . D e ja n sk o gre tu in v nasledn jem povsod za ione (S O j2 ). 4 T o lik o žvep la , ko lik o r ga je v treh d ecem brsk ih dnevih pad lo na k vad ra tn i m e te r v S loven iji, m a rsik a te ra ev ro p sk a deže la ne dobi v vsem le tu , npr. P o rtu g a lsk a , večina Š p an ije , B re tan ja v F ranciji, s red n ja Švedska in F inska itd . (F . P e a r c e . 1987). 3 .2 . Razmerje med celoletnim i emisijami žvepla v SR Sloveniji in decembrskimi imisijami žve­ pla v padavinah Če v SR Sloveniji uhaja v zrak letno 200000 ton žveplovega d ioksida, kar je srednja vrednost različnih ocen (npr. H r č e k 1986, N o v a k 1986)5, ga na kva­ dratn i k ilom eter odpade povprečno 10 ton (računajoč za SRS zaokroženo 20000 km 2) ali 10 g/m2 S 0 2, kar je 5 g/m2 žvepla na leto. D a bi se celotna em isija tega žvepla s padavinam i vrnila na tla , bi m orale vsebo­ vati povprečno 10 mg/l S 0 4 ozirom a 3,3 mg/l žvepla, računajoč s povprečno letno ko­ ličino 1500 mm padavin. G lede na to je sredi decem bra 1986 liter snežnice vseboval v povprečju štirikrat več sulfatov. Potem takem so bile tak ra tn e koncentracije žvepla daleč nadpovprečne. K er je šlo za zim ske razm ere , ko zaradi kurilne sezone niso večje le em isije žvepla, tem več so zaradi neugodnih vrem enskih razm er (tem p era tu r­ nih inverzij itd .) sorazm erno večje tudi im isije, so nadpopvprečne koncentracije žve­ pla v decem brskih padavinah sicer razum ljive, so pa vseeno previsoke. Z a to m oram o vzroke zanje iskati še drugje. 3.3 . Razmerje med povprečno letno in decembrsko koncentracijo žvepla v padavinah ter njuna deleža D osedanje analize opozarja jo , da v prim erjavi z avtohtonim i em isijam i SO : vse­ bu je jo padavine 2 ,5-krat več žvepla. Z ato je očitno , da večina žvepla, ki s padavinam i pride na tla , ni av toh tona , tem več izvira od drugod , izven Slovenije. Ta delež je d e ­ jansko še večji, če upoštevam o, da se polovica avtohtonih emisij S 0 2 vrne na tla kot suh depozit. V tem prim eru je delež alohtonega žvepla v padavinah celo 5-krat večji od av toh tonega.6 V prim erjavi s povprečno koncentracijo sulfatov v padavinah, ki znaša 24,6 mg/l S 0 4, je bila ta v decem brski snežni odeji, ki je znašala 39, 1 mg/l, za polovico večja, kar gre nedvom no na račun večjih zimskih emisij ozirom a imisij (tabela 1). Če pa nam esto koncentracij p rim erjam o dejansko količino z decem brsko snežno odejo zapadlega žvepla, se pokaže, da je tedaj padla približno osm ina celoletne av­ toh tone em isije S 0 2, ozirom a šestnajstina letne količine v padavinah za je tega žvepla. In še naslednje razm erje: Sredi decem bra je padlo 92 odsto tkov vseh m esečnih p ada­ vin (prvih je bilo 47,7 mm in drugih 53,3 m m ), vendar le tridesetina povprečnih le t­ nih. T orej je tudi glede na količino padavin padlo sredi decem bra dvakrat več žvepla, kar prav tako p o trju je nadpovprečno onesnaženost ozračja in padavin v zim skem ča­ su. O sta ja pa vprašan je , koliko žvepla priha ja v ozračje iz naravnih virov. Pri tem ne mislim o le na kam enine, prst in vegetacijo , tem več tudi na bližino m orja in na naše orografsko ok rep ljene padavine. T a delež ocen ju jem o lahko zelo oh lapno . N anj o d ­ pade m orda le nekaj odsto tkov vsega žvepla, ki zaide v ozračje , m orda pa dvakrat ali trik ra t več. Č eprav gre razlika m ed izpuhtelim in padavinskim žveplom tudi na ta ra- 5 T o v rstn e ocene te m eljijo p redvsem na le tn i porab i fosilnih goriv te r p rim eseh žvepla v n jih . G led e na p ri­ bližne štev ilke en ih in drug ih p o d a tk o v so d e jan sk e količine žvep la , ki se sp ro šč a jo v o z rač je , o d o m en jen e sred n je v rednosti lahko tud i za če trtin o več je ali m an jše . V en d a r se v to p ro b le m a tik o na tem m estu ne spuščam o. 6 K er del av to h to n ih em isij S O : o d n ese zračna c irku lac ija izven S loven ije , je razm erje m ed d eležem enega in d rugega žvepla sicer n ek o lik o d ru g ačn o , k a r p a v naših račun ih u p o š tev am o le po sred n o . T a b . 1. Količina žvepla v snežni odeji SR Slovenije sredi decembra 1986 T ab le 1. A m o u n t o f th e su lphu r in th e snow -cover in th e S .R . o f S lovenia by m id -D ecem b er 1986 1) Snežna odeja 2) povpr. količina padavin 3) m esečna količina padavin 4) razpon padavin v SRS sredi decem bra 5) štev. analiziranih vzorcev snega 6) povpr. koncentracija sulfatov v snežnici 7) razpon sulfatov v snežnici 8) razpored itev sulfatov v snežni odeji 9) skupna količina sulfatov v snežni odeji 10) spec. količina sulfatov 11) skup. količina žvepla v snežni odeji 12) spec. količina žvepla 13) količina žvepla na površinsko enoto zapadla 15. - 17. X II. 1986 47,7 mm (92% m esečnih, 3% letnih) 53,3 mm 133.9 mm (m in. 10 mm - maks. 143.9 mm ) 274 39.9 mg/l S 0 4 (skoraj 2-krat večja od povpr. letne) 0 .0 mg/l - 206,4 mg/l S 0 4 a) brez sulfatov - 9 ,7% vzorcev b) pod 10 mg/l - 14,4% c) 1 0 - 2 5 m g /l- 2 0 ,1 % d) 25 - 50 mg/l - 26 ,8% e) 50 - 100 mg/l - 21 ,8% f) 100 - 200 mg/l - 6 ,9% g) nad 200 mg/l - 0 ,3% 38 025 ton S 0 4 1,8 g/m2 S 0 4 12 675 ton (1/8 povpr. letne količine) 0,63 g/m2 S a) povpr. 0,63 g/m2 - 63 dag/ha - 627 kg/km 2 S b) min. 0,07 g/m 2 - 7 dag/ha - 70 kg/km 2 S c) maks. 1.43 g/m 2 - 1,43 kg/ga - 1,43 t/km 2 S čun, m enim , da na osnovno razm erje m ed njim a ne vpliva bistveno. K ajti čeprav an- tropogenim em isijam žvepla v ozračje dodam o zaradi razpadan ja organske snovi še če trtino naravnih emisij (po raziskavah 1972. leta v okviru O E C D je ta delež tre tjin ­ ski), je padavinskega žvepla, in s tem aloh tonega, še vedno za dvakrat več. L etno količino žvepla, ki s padavinam i obleži na tleh , sm o ugotavljali še s po d a t­ ki H idrom eteoro loškega zavoda SRS v L jub ljan i, k je r sicer ne analizirajo posam ičnih padavin , tem več na izbranih krajih skupne, m esečne padavine ( B o n a č 1976, 1987).' Pri naših računih sm o za šest postaj (L jub ljana , Jesen ice, C elje , K oper oziro­ m a Porto rož , Jezersko in A nhovo) upoštevali podatke za pe tle tno obdob je (1980- 1984), za T rbovlje trile tno (1982-1984), za M ašun pa eno le tno obdob je (1984). Na ta način izračunana povprečna koncentracija sulfatov naj bi v naših padavinah znašala 19,6 mg/l, kar je le za petino m anj od prej izračunane. G lede na m esečne vzorce p a ­ davin, na izbor postaj in drugo m eritveno obdob je je razlika docela razum ljiva. Po- 7 P adav ine so na H M Z začeli ana liz ira ti v L jub ljan i in K opru 1965. le ta . na Jezersk em 1972. le ta . na Je se n i­ ca h , v C e lju , T rb o v ljah in A nh o v em 1980. le ta in na M ašunu 1984. le ta . T u an a liz ira jo tud i dnevne pad av i­ ne . S ledn ji je n am reč izb ran v okv iru m e d n aro d n eg a p ro g ram a za sp rem ljan je p rek o m e jn eg a o n esn aže v a ­ n ja na velike razd a lje (E M E P ). NE ŽN A OD EJ A V SR SL O V EN IJ I SR ED ! D EC EM BR A 19 86 R isba 1. S nežna o d e ja v SR S loveniji sred i d ecem b ra 1986 Fig. 1. Snow -cover in the S .R . o f S lovenia by m id -D e cem b e r 1986 V IR : Po po da tk ih HM Z SR S v L ju bl ja ni za 29 6 po st aj tem takem tudi podatk i H M Z p o tr ju je jo , da so količine z dežjem in snegom padlega žvepla večje od količin v zrak uhajajočega žvepla. Te naj bi bile dvakra t večje, p rav ­ zaprav štirik ra t, če računam o, da se polovica em isijskega žvepla vrne na tla s suhim usedanjem . R azlike glede izračunane koncentracije žvepla v padavinah niso le zaradi različ­ nega o b dob ja , na katerega se nanašajo , tem več so bržkone tudi posledica različne re­ p rezentativnosti enih in drugih podatkov . Ne glede na to pa prvi in drugi po trju je jo osnovno nesorazm erje m ed žveplovim i em isijam i in im isijam i, ozirom a m ed oddanim in pre je tim žveplom . Razlike m ed obem a računom a so naslednje: Po naših analizah pade v SRS na leto (velja za obdob je 1985-1987) povprečno 12.3 g žvepla na kvadratn i m eter ali 12,3 tone/km 2, v vsej Sloveniji pa 250000 ton (249075), kar je 2 ,5-krat več od lastnih em isij. T o je 125 kg na prebivalca (računajoč z dvem a m ilijonam a) ali prav to liko na hek ta r (tabela 2). Po podatk ih , zbranih na H M Z , pa pade na leto (velja za obdob je 1980-1985) povprečno 9,8 g žvepla na kvadratn i m eter, kar je skoraj 10 ton /km 2 ali na vsem ozem lju 205 500 ton , kar je dvakrat več od lastnih em isij. To je hkrati 100 kg žvepla na prebivalca ozirom a prav toliko na h ek ta r .8 3.4 . Količine padlega žvepla v SR Sloveniji v primerjavi z Evropo K akor smo p ravkar izračunali, p re jm e Slovenija na leto povprečno 9,8 g ozirom a 12.3 g žvepla na kvadratni m eter. Če upoštevam o vm esno vrednost (11 g) in jo pri­ m erjam o z razm eram i drugod po E vropi, kakor jih p rikazu je priložena, po N e w S c i e n t i s t u (1987) povzeta karta (risba 3), vidim o, da se Slovenija uvršča m ed ozem lja , ki p re jem ajo daleč največje količine žvepla. T olikšne količine, kakor smo jih izračunali za S lovenijo, naj bi v E vropi p rejem ala le tri obm očja, znana po klasič­ ni, a intenzivni industrijsko-energetski struk turi (Č eška s Šlonskom in D oneško ob ­ m očje). T oda po om enjenem viru naj bi Slovenija p re jem ala skoraj dvakrat m anj žvepla, k ako r sm o izračunali po naših podatk ih , to rej ne 11 g/m 2, tem več 6 g, kar jo pa vsee­ no uvršča m ed padavinsko nadpovprečno žveplaste pok ra jine , saj večina E vrope p re ­ jem a m anj žvepla od n je .9 Po tem viru pade v Sloveniji na leto šestkrat več žvepla ka­ kor na Portugalskem , štirik rat do šestk ra t več kakor v Španiji, š tirik ra t več kakor v večini F rancije , dvakrat več kakor v Švici, A vstriji, M adžarski itd. Na N orveškem naj bi pad lo 6-krat do 12-krat m anj žvepla kakor v Sloveniji, razen na skrajnem jugu, k je r ga pade 4-krat m anj. Podobno velja za Švedsko in Finsko. Pravzaprav naj bi ve­ čina S rednje E v rope , ki je z žveplom sicer najbolj o b rem en jena , p re jem ala m anj žve­ pla od Slovenije. Tudi drugi deli naše države naj bi po teh podatk ih dobivali vsaj dva­ kra t m anj žvepla, če ne še m anj. 8 N erazč iščeno je v p ra šan je , ko liko žvep la o d n aša jo vode iz S loven ije . Č ep ra v razpo lagam o s štev iln im i ana- lizam i žvep la v v o d ah , o s ta ja o d p r to , ko liko ga izvira iz k am en in ali p rsti in ko liko iz suhega oz iro m a m o­ krega u sed an ja n e p o sred n o iz a tm osfe re (risba 4). O d p r to je tud i k ro žen je žvep la p rek o o rganskega sveta (C o I i n v e a u x, 1973). V o sp red ju našega zan im an ja je seveda le sed im en tac ijsk a narava tega k ro žen ja . 9 V isok specifični d o to k p adav in skega žvep la , čep rav ni v ce lo ti a v to h to n , na sv o jev rs ten način kaže ne le n a ­ rav o v ars tv en o , tem več tud i g o sp o d arsk o zaosta lo s t S loven ije v p rim erjav i z za h o d n o ali s red n jo E v ro p o . Še p o seb e j, če p rim erjam o specifične v rednosti p adav in skega žvepla z različnim i ek onom sk im i kazalci, npr. s specifično p o ra b o e n e rg ije , n arodn im d o h o d k o m ipd. T a b . 2 A ntropogeno kroženje žvepla v pokrajinskem okolju SR Slovenije in njegova bilanca T ab le 2. A n th ro p o g en ic circu la tion o f the su lp h u r and its balance in the landcape e n v iro n m en t o f the S .R . o f Slovenia 1) Povprečna letna količina padavin 2) povpr. letna em isija S 0 2 3. spec. em isija S 0 2 ozirom a S na leto 4) povprečna koncentracija sulfatov v padavinah 5) povpr. le tna količina žvepla v padavinah v SRS 6) povpr. spec. količina žvepla v padavinah na leto 7) razm erje m ed em isijo te r avtohtonim suhim in m okrim depozitom 8) razm erje m ed avtohtonim in alohtonim žveplom v padavinah 1500 mm 200 000 ton a) S 0 2 10 g/m2 ali 10 t/km : b) S: 5 g/m2 ali 5 t/km 2 a) 24,6 mg/l S 0 4 - po lastnih podatkih b) 19,6 mg/l S 0 4 - po podatkih HM Z SRS c) 22,1 mg/l S 0 4 - po srednji vrednosti a) 249 075 ton (2 ,5-krat večja od em isije) b) 202 500 ton (2-krat večja od em isije) c) 225 787 ton (2,25-krat večja od em isije) a) 12,3 g/m 2 - po lastnih podatkih b) 9,8 g/m 2 - po podatkih HMZ SRS c) 11,0 g/m 2 - po srednjih podatkih 2 : 1 : 1 a) S 0 2 = 200 000 ton : 100 000 ton : 100 000 ton b) S = 100 000 ton : 50 000 ton : 50 000 ton a) 1 : 5 po lastnih podatkih b) 1 : 4 po podatkih HMZ SRS c) 1 : 4,5 po srednji vrednosti T oliko žvepla kakor Slovenija naj bi v E vropi p re jem alo le pet obm očij (severna Ita lija , A nglija, D oneški bazen, Podm oskovje te r prej om en jeno industrijsko-ener- getsko osrčje S rednje E vrope). Več žvepla kakor v Sloveniji pade na tla edino na Č eškem , v Šlonsku in D oneškem bazenu. Podobne podatke navaja A tm ospheric E n ­ v ironm ent 18, 1984 (M oore 1986). Spec. em isije žvepla (ton /km 2/leto) naj bi znašale za E vropo 2 .5 -3 , kar je dvakra t m anj od S lovenije, za Vzh. N em čijo 20.5, Č eškoslo­ vaško 12, Vel. B ritan ijo 11, Z ah . N em čijo 8, Ita lijo 5.2, Poljsko 4 .5 , F rancijo 3.2 itd. V zroki za tolikšne količine žvepla, ki pade jo v S loveniji, so na eni strani v re la ­ tivno velikih em isijah žveplovega d ioksida, nastajajočih zaradi zastarele in ekstenziv­ ne ozirom a energetsko p o tra tne industrije , zaradi n jene proizvodne in druge s tru k tu ­ re , ki je obdržala še m očne poteze klasične industrializacije, kakršna je bila za sred ­ njo in zahodno E vropo značilna pred več desetle tji, nadalje zaradi industrijsk ih in energetskih ob jek tov , ki so še v celoti brez ustreznih čistilnih naprav , pa tudi zaradi rabe fosilnih goriv, ki v sebujejo razm erom a visok odsto tek žvepla (slabše vrste p re ­ moga in nafte). N a drugi strani so vzroki za velike količine žvepla, ki jih padavine sp irajo na tla, v goratosti S lovenije ozirom a v dolinsko-kotlinski legi glavnih virov žveplovih emisij in z njo povezanih tem pera tu rn ih inverzijah te r drugih neugodnih klim atskih p o te ­ zah, ki em isije žveplovega dioksida slabo razp ršu je jo . V zroki so tudi v hum idnosti S lovenije, posebno v njenih orografsko okrep ljen ih padavinah, ki so m ed največjim i ISO R isba 2. S snegom zap ad lo žvep lo v SR S loveniji sred i d ec em b ra 1986 Fig. 2. A m o u n t o f the su lp h u r in tro d u ced w ith the snow fall (in g/m 2 o f su lp h u r) in the S .R . o f S lovenia by m id -D ecem b er 1986 v E vropi in ki tudi ob m anjših koncentracijah S 0 2 sp irajo iz ozračja večje količine žvepla. Pri tem pripom ore tudi sam m ehanizem orografskih padavin. Predvsem pa ne sm em o prezreti razm erom a neugodne lege Slovenije glede na prevladujočo usm er­ jenost onesnaženih zračnih gm ot, ki do tekajo bodisi iz S redn je , Z ahodne pa tudi M e­ d iteranske E vrope, še posebno iz b ližnje, m očno industrializirane severne Ita lije , o d ­ koder se onesnažene zračne gm ote neovirano širijo do naših krajev , k jer se zajezuje- jo , ko ob alpsko-dinarskem stiku naletijo na o rografsko o v iro .10 O dtod v naših p ada­ vinah neka jk ra t večji delež alohtonega žvepla v prim erjavi z avtohtonim . Suhega usedanja žvepla pri tem niti ne upoštevam o. 3.5 . Razporeditev žvepla po Sloveniji, padlega z decem brsko snežno odejo D ecem bra 1986 je s snežno odejo padlo v Sloveniji več ko t 12000 ton žvepla ali povprečno 0,6 g na kvadratn i m eter (ozirom a 6 kg/ha ali 0 ,6 t/km 2), vendar so bile m ed posam eznim i pokrajinam i velike razlike, kajti žveplo se je razporedilo zelo nee­ nakom erno . N ekateri k raji so ga dobili le neznatne količine, drugi precej večje (karta 2 .). R azlike so se gibale od 0,07 g do 1,6 g/m2, to rej v razm erju 1:23, padavine pa v razm erju 1:14. Če zanem arim o nadrobnosti, se kaže naslednja p o d o b a ." O d severovzhodne S lovenije, ki je prejela najm anj žvepla (100 do 300 kg na km 2), so se količine postopom a povečevale do osrednje S lovenije, k jer so bile nek a j­ k ra t večje in so znašale povprečno okoli 1000 kg na km 2, ponekod pa tudi za polovico več (okoli 1500 kg/km 2). O d tod so se proti zahodni in jugozahodni Sloveniji količine padlega žvepla ponovno zm anjševale, vendar so ostajale povečini na povprečni ali ce­ lo rahlo nadpovprečni ravni (500-800 kg/km 2). Visoki kras, k je r je bila snežna odeja sicer na jdebe le jša , ni p rejel največ žvepla, vendar pa je zunanji, jugozahodni rob snežne odeje večinom a vseboval vsaj povprečno količino. Poleg značilne razporeditve žvepla od prim orske proti no tran ji in severovzhodni S loveniji, se kaže še druga razpored itev , po tekajoča p ravokotno na prvo, ko so se ko ­ ličine padlega žvepla stopnjevale od severozahoda proti jugovzhodu. T ako je n a j­ m anj žvepla p rejel alpski svet (z izjem o jeseniškega obm očja), več osredn ja Sloveni­ ja , največ pa jugovzhodni del (D olen jska, Kočevska in Bela k ra jina), čeprav je v tem delu Slovenije najm anj emisij S 0 2. T ako razpored itev povezujem o s tak ra t p rev ladu­ jočim i severozahodnim i vetrovi, ki naj bi žveplove em isije potisnili od severozahod­ nega, industrijskega dela osrednje Slovenije nad p retežno agrarni, jugovzhodni del ( R a d i n j a , 1987a), kakor p o tr ju je jo tudi sinoptične karte za ta čas (arhiv H M Z SRS). N a splošno pa je največ žvepla p re je la osrednja S lovenija, ležeča na notranji strani V isokega krasa, ki so ga zračne gm ote prečkale in pri tem okrep ile padavine ter 10 Ni n ak lju č je , da v seb u je jo p adav ine v K oprskem P rim o rju pogosto ze lo visoke k o n ce n trac ije žvep la. In to ne le v m esečn ih p adav inah ( B o n a č , 1987), tem več tudi posam ičn ih ( R a d i n j a , 1988). 11 K ako različna je bila žvep lasta ses tava decem brske snežne o d e je , kaže že to . da je bila d ese tin a vzorcev b rez su lfatov in šes tina jih je im ela m anj k o t 10 m g/l. p ovp reč je pa je v seeno znašalo sk o ra j 40 m g/l. K ako različna je tu d i s icer ses tava naših p ad av in , se vidi po te m , da je m ed 719 vzorci, ana liz iran im i 1986. in 1987. le ta , znašal razpon p rek o 300 mg/l in da je bila p e tin a vzorcev b rez su lfa tov , tr i je o d s to tk i pa so jih im eli p re k o 100 m g/l, p o vp reček pa je znašal n eka j čez 30 m g/l. T ud i v tem pog ledu se zrcali iz redna p o ­ k ra jin sk a p es tro s t S loven ije . Z a to so tud i p o v p reč ja , ki jih d o b im o iz ta k o različn ih vzorcev , p rece j a b ­ s trak tn a . V p o k ra jin sk o eno ličnejših ev ropsk ih deželah je žvep lavost padav in ne le n iž ja , tem več tud i bolj en a k o m e rn a ( I z r a e l , 1983). precej izprale ozračje tudi na njegovi no tran ji strani. Z no tra j o sredn je Slovenije pa največ žvepla nista p re je la n jen severozahodni in osrednji del, tem več jugovzhodni. Če izvzam em o Jesen ice, je največ žvepla p rejelo obm očje m ed L jub ljano in T rbov­ ljam i, v severovzhodni tretjin i Slovenije pa poleg ožjega Z asavja še V elenjska kotli­ na, ne pa tudi C eljska in tud i ne m ariborsko obm očje. V grobem bi lahko rekli, da se v razporeditvi padlega žvepla p rep le ta jo vsaj štir­ je vplivi. N ajprej vpliv a loh tonega onesnaževanja, ki se na zahodni strani Slovenije kaže ne le s povprečnim i količinam i žvepla, tem več tudi z dvem a progam a nadpov­ prečnih: prva po teka v sm eri od Furlanske nižine ozirom a V idm a proti zahodu , druga v sm eri od T ržaškega zaliva ozirom a T rsta in Tržiča proti severovzhodu. V osrednji Sloveniji se kaže tudi vpliv av toh tonega onesnaževanja , zlasti v spodnjem delu L jub ­ ljanske kotline, v osrčju Z asav ja in v V elenjski kotlini. N aposled se kaže še vpliv se­ verozahodnih in zahodnih vetrov, ki so v osrednji Sloveniji obm očje večje onesna­ ženosti prestavili z G oren jske na D olenjsko in od zahoda proti vzhodu (vzhodno od L jub ljane , vzhodno od V elen jske ko tline). Pom em bna je seveda tudi sam a razpo re­ ditev padavin. 3.6 . Vprašanje suhega in mokrega odlaganja žvepla Žveplov dioksid, ki z dim nim i in drugim i plini uhaja v ozračje , se ne pretvori ves v kislino in se ne vrača v celoti s padavinam i na tla. tem več se ga del v rne, ne da bi se p retvoril, to rej v plinasti ozirom a suhi obliki. D elež enega in drugega je od pokrajine do pokrajine različen. N ad pretežnim delom E vrope naj bi se večina žveplovega d iok­ sida usedala na tla v suhi obliki (F. Pearce 1987). V hum idni ozirom a dobro in po­ gosto nam očeni Sloveniji m orem o pričakovati, da suho usedanje žvepla bržkone ne p rev ladu je , im a pa vseeno pom em ben delež. Ne gre pa le za količinska razm erja , saj gozdarji m enijo , da je za gozdove glavni škodljivi fak tor onesnaženega ozračja suhi depozit in ne m okri ( Š o l a r , 1983, 1986, S c h r ö d e r , 1985). D a bi delež enega in drugega žvepla določneje opredelili, sm o opravili več po ­ sebnih analiz. M ed drugim sm o prim erjali vsebnost žvepla v padavinah in strešnici; to rej v deževnici, p reden pride v stik s podlago, in po tem , ko že steče prek strehe ali kam nitih tal. A nalize kažejo , da se deževnica, ko steče prek s trehe , pravilom a navzam e večje ali m anjše količine žvepla. Č eprav je s streho v dotiku le nekaj dolžinskih m etrov , se količina žvepla poveča tudi za več deset odsto tkov , kar je v prim erjavi s po tjo dežja skozi ozračje (npr. z višine tisoč m etrov) neprim erno krajša p o t, približno v razm erju 1:200, m edtem ko je razm erje m ed količino v ozračju in na strehi pridobljenega žve­ pla (deževnica - strešnica) m anj kot 1:10, pogosto 1:2 ali vsaj 1:3. Poleg tega tudi te analize p o tr ju je jo podobne razlike v količini žvepla m ed padavinam i v topli ozirom a hladni (kuriln i) polovici leta. V zporedne m eritve žvepla v deževnici in strešnici, op rav ljene v zadnjih štirih le­ tih , kažejo , da so razlike odvisne predvsem od emisij S 0 2 (onesnaženosti ozračja) in vrem enskih razm er, zlasti od tega, koliko časa pred analiziranim dežjem ni bilo p ada­ vin in se je žveplo nem oteno nabiralo na strehi. Količine žvepla se v strešnici zm anj­ šu jejo po tem , ko je streha že izprana, torej po dalj časa tra ja jočem dežju . N asploh pa razlike m ed žveplom v deževnici in strešnici nazorno opozarja jo na delež suhega R isba 3. P ovp rečna le tna količina zapad lega žvepla v E vrop i (g /m 2). Po F. P earce -ju 1987 Fig. 3. T o ta l a m o u n t o f d eposited su lp h u r in E u ro p e during one y ea r (in g /m 2). A cco rd ing to F. P earce 1987 usedan ja žvepla iz ozračja na tla. Č eprav se je tovrstnih analiz nabralo doslej več kot sto , so prostorsko (po Sloveniji) in zlasti časovno (p reko leta) p rem alo razširjene, da bi bile rep rezen tativne za S lovenijo kot celo to , za prvo o rien tacijo pa vendarle služi­ jo .12 K ažejo nam reč, da se koncentracija žvepla v strežnici zaradi suhega depozita v prim erjavi z deževnico poveča sicer zelo različno, od 3 do 141 odsto tkov , povprečno pa za okoli 40 odsto tkov. Povečanje bi bilo še večje, če ne bi ve ter odnašal suhega de­ pozita s streh . M anj izrazite od povprečnih so ekstrem ne razlike. K ajti naj večje do ­ slej izm erjene koncentracije sulfatov v deževnici se sučejo okoli 300 mg/l, v strešnici pa presegajo 400 mg/l, kar je več od dovoljene m ere za pitno vodo (U r. list SFRJ 1980, št. 9). T udi analize deževnice, ki je na m atičnem K rasu v okolici Lokve tekla v različnih vrem enskih razm erah po več m etrov dolgem kraškem žlebu (škrap lji), so pokazale podobno , čeprav nekoliko nižje naraščanje žvep la .13 D ruga vrsta tovrstn ih raziskav so analize sulfatov v sveži deževnici in tisti, ki je 12 N ajveč ana liz je bilo doslej op rav ljen ih v L ju b lja n i. T rb o v ljah in M ežiški dolini ( R a d i n j a , 1985a, 1987 b , 1988). 13 U gotov itve bo d o o b ja v lje n e na d rugem m estu . bila več dni izpostavljena onesnaženem u ozračju . V slednji so količine sulfatov naras­ le tudi za več deset m iligram ov na liter. V isto vrsto spadajo tudi analize destilirane vode, izpostavljene na prostem več nepadavinskih dni. V njej se je prav tako nabralo po več deset ali vsaj več m iligram ov sulfatov na liter. Podobne so nadalje analize d e ­ stilirane vode, s ka te ro sm o izplaknili p razno skledo, ki je bila določeno obdob je iz­ postav ljena onesnaženem u ozračju ( R a d i n j a 1988). Vse te raziskave dokum enti­ ra jo razm erom a in tenzivno suho usedanje žvepla iz ozračja na tla, težje pa je na ta način določiti delež suhega depozita v p rim erjavi z m okrim . Ne nazadnje so na in tenzivnost suhega usedan ja žvepla iz ozračja opozorile tudi analize snežne ode je sredi decem bra 1986. Z gorn ja plast snežne odeje je nam reč po­ nekod že po nekaj dnevih vsebovala tudi za 30 odsto tkov povečano količino žvepla ( R a d i n j a , 1987a). D osedanje raziskave torej kažejo , da v naših razm erah suhi depozit žvepla ne zaostaja m nogo za m okrim . Č e ga ne doseže ali ne preseže, je navadno zaradi u sed­ lin, ki jih zaradi odnašan ja vetra v strešnici nism o registrirali. Pri računih sm o zato upoštevali, da se polovica naših , to rej lastnih emisij žveplovega d ioksida vrne na tla v suhi obliki. 3.7 . Žveplavost padavin in vprašanje zakisanosti pokrajinskega okolja K akor sm o ugotovili, naj bi S lovenija s padavinam i p re jem ala zelo veliko žvepla, več kakor večina E vrope. U vrščala naj bi se po tem takem m ed tiste evropske dežele, ki dobivajo na površinsko eno to v letu dni največ padavinskega žvepla. G lede na to bi pričakovali, da bo naše okolje že zaradi tega m ed najbolj načetim i in prizadetim i. D ejansko pa ni tako , saj je okolje v m arsikateri evropski deželi, ki dobiva m nogo m anj padavinskega žvepla, veliko bolj prizadeto . N azoren p rim er je Švedska, ki po že om enjenem viru dobiva v severnem delu okoli 0,5 g žvepla na kvadratn i m eter, v sredn jem delu 0,8 in v južnem 1,5 g, kar je nekajk ra t m anj kakor v Sloveniji (od 4- k ra t do 15-krat m an j), negativne posledice pa so v tam kajšn jem pokrajinskem okolju neprim erno večje. Z arad i silikatnih kam enin in drugih pokrajinskih po tez (k lim atskih , h idroloških, pedoloških itd .) se nam reč na Švedskem v veliko večji meri kaže povezava m ed p ada­ vinskim žveplom in kislim dežjem te r zakisanjem okolja sploh, zlasti prsti in voda, posebno jeze r. To se kaže v tolikšni m eri, da je zlasti v slednjih življenje m očno p ri­ zade to , posebno življenje rib, ki so iz m očno zakisanih jeze r takorekoč izginile. Poleg jeze r so kisli tudi potoki (s pH 4-5) z vsemi posledicam i vred. M ehanizem vseh teh procesov so doslej v m arsičem že osvetlili ( P e a r c e , 1987). Vsega tega v Sloveniji ni, saj zan jo še niso značilne ozirom a prevladujoče kisle padavine , in to k ljub obilici žvepla, ki ga vsebujejo . K akor kažejo analize, je kislih padavin (pH < 5.6) približno petina , m edtem ko jih ima pH pod 5 le nekaj odsto tkov (R ad in ja 1987a, 1988). V našem pokrajinskem oko lju se po tem takem zakisanje še ni razširilo tako , kakor bi pričakovali po žveplavosti ozračja in padavin. Z ak isan je ni za ­ je lo niti padavin in še m anj voda ali drugih sestavin oko lja . N a eni strani se zato kaže izrazito nesorazm erje m ed em isijam i žveplovega dioksida v zraku ozirom a sulfatov v padavinah in na drugi strani nezakisanostjo padavin , voda in drugih členov naravnega okolja . O kislih vodah ne m orem o govoriti niti v trboveljskem , celjskem , mežiškem in drugih najbolj onesnaženih obm očjih ( R a d i n j a , - 1985 a, 1987 c) in tudi ne o kislih jezerih (R a d i n j a , 1984. 1980-1987), čeprav so sto ječe vode za zakisanje najbolj občutljive. V zroke za om enjena nasp ro tja kaže iskati v pokrajinski struk turi S lovenije, zla­ sti v njeni (1) p retežno karbonatn i kam eninski sestavi, ki bodisi posredno ali nepo­ sredno nevtralizira zakisavanje oko lja , zlasti prsti in v o d e .14 Poleg litološke sestave so pom em bne še druge črte pokrajinske struk tu re . T akšne so tudi (2) klim atske poteze z izrazitim i letnim i časi in dinam ičnim tem peraturn im režim om , vključno z m očno sp re­ m enljivim i in obdobno visokim i tem pera tu ram i, kar v pokrajinskem okolju stopnju je intenzivnost kem ičnih in drugih transform acijskih procesov. Podobno velja za n jeno hum idnost in v lažnostno-tem peraturne indekse, prav tako pa tudi za (3) h idrološke po teze (z naglim kroženjem in obnavljan jem vode), kar skupaj (4) z večjimi hipso- grafskim i razlikam i in dobro razčlenjenim reliefom stopn ju je kroženje m aterije in energ ije , to pa vsestransko krepi razvojno dinam iko celotnega pokrajinskega kom ­ pleksa, vključno s sulfurnim . Pom em bna je nadalje (5) izrazitost pedogenetskega procesa in pestrost pedološke odeje . Še posebno pa je pom em bna (6) velika pestrost sam ih pokrajinskih kom pleksov, ki je m ed drugim zasnovana s širšim p rep letan jem m ed seboj zelo različnih sestavnih delov, kakršni so alpsko-dinarski, subpanonski in subm editeranski svet. Pokrajinsko okolje Slovenije je zato kljub večjim em isijam žvepla te r tovrstno večji onesnaženosti ozračja in padavin za zakisanje okolja m anj transferno in bolj nevtralizacijsko. Z a to je kislih padavin m alo, kislih voda pa praktično ni in tudi zaki- sovanje prsti zaradi onesnaževanja okolja je kvečjem u lokalno. Z a zakisanje okolja je m ed bolj dovzetnim i potezam i naših pokrajinsk ih struk tu r šteti kvečjem u večjo reliefno in atm osfersko (inverzijsko) zaprtost kotlinsko-dolin- skega sveta znotraj goratega, razširjenost naravno kislih prsti, vključno s kraškim i, te r večji delež iglastega gozda in druge acidofilne vegetacije. Sem spada tudi p ro ti­ slovna značilnost, kakršno sestavljajo kisle kraške prsti na sicer karbonatni podlagi. Pač pa so s tega vidika m anj jasne tiste pokrajinske po teze , ki procese m okre fa­ ze žveplastih padavin h itre je in in tenzivneje razvijajo (h itrejše p re tvarjan je SCK v S 0 4 in H 2S 0 4), bodisi zaradi večje hum idnosti in klim atske sprem enljivosti ozirom a periodičnosti okolja te r procesov, povezanih z orografskim i padavinam i. R azm erje m ed alohtonim in avtohtonim žveplom kaže, da k okrep ljenem u do to ­ ku le-tega pripom ore predvsem položaj S lovenije. Ta je tranziten in odprt za onesna­ žene zračne gm ote, obenem pa zanje tudi zajezujoč, za kotlinsko-dolinski svet zno­ traj nje pa hkrati zatišen in zap rt ter degradacijsko m anj zmogljiv. Vse to v Sloveniji sicer s topn ju je odlaganje padavinskega žvepla, hkrati pa zakisanje okolja bistveno zavira zaradi n jene pokrajinske struk tu re . G lede na do tok žvepla od drugod bi bila Slovenija ob drugačni pokrajinski sestavi na slabšem od Švedske in njej podobnih p o ­ krajin severne E vrope. V endar se na tovrstno to lerančnost našega okolja ne kaže preveč zanašati že zaradi vse večjih posrednih in kum ulativnih učinkov, ki jih po ana- 14 K ar velja nasp lo h , se n az o rn o kaže zlasti loka lno . T a k o so v okolici c e m en ta rn , apn en ic in večjih kam n o ­ lom ov la p o rja , do lo m ita ali apn en ca pogosto zelo a lkalne p ad av in e , ki so v e likok ra t tudi »trde« (s cel. t rd o to 4 -5 °N T ). N azo ren p rim er so m očno a lkalne padav ine v okolici trb o v e ljsk e c e m en ta rn e , ki v seb u je ­ jo občasno iz jem n o visoke v rednosti pH (p rek o 10 in tudi 12), čep rav so za rad i so sed n je te rm o e lek tra rn e ze lo o n esn ažen e s su lfati in d rug im i prim esm i ( R a d i n j a , 1985a). K roženje žv e p la v SR Sloveniji 1 Emisija SO* 200.000 ton Letno-izgorevanje fosilnih goriv itd. 2 Suhi depozit S02 100.000 ton letno. 3 Avtohtoni mokri depozit žvepla 50.000 ton letno. L Alohtoni mokri depozit žvepla 200.000 ton letno. 5 Padavinsko žveplo 250.000 ton letno - delno kisle padavine. 6 Alohtoni suhi depozit žvepla (količinsko nejasen). 7 Žveplo,ki se odnaša izven Slovenije (količinsko nejasno). 8-10 Jezera, reke, podzemeljske vode - še neraziskane. 11 Odnašanje žvepla z vodami (količinsko nejasno). R isba 4. K ro žen je žvep la v SR S loveniji F ig. 4. C ircu la tion o f th e su lp h u r in th e S .R . o f S lovenia logi ji p ravzaprav bolj slutim o kakor poznam o. D osedanji gospodarski razvoj pa, žal, tem elji vse preveč ravno na tem , saj čiščenje onesnaženega okolja prepušča kratko- m alo naravi. Ne glede na to postaja očitno , da je podaljševanje sedanjih degradacij- skih procesov čedalje m anj sm otrno in m anj perspek tivno ne le s širšega, posrednega ozirom a ekološkega (naravovarstvenega) vidika, tem več tudi neposrednega ozirom a ekonom skega. O dlaganje padavinskega žvepla, ki po prispodobi ustreza dvem a ali celo trem 50- kilogram skim vrečam letno na hek ta r površja, spom inja na podobno količino um et­ nih gnojil, ki jih p re jem a h ek ta r km etijskih tal. S tem v zvezi pogrešam o raziskav o tem , kako »gnojenje« , ki je posledica onesnaževanja ozračja z žveplom , v naših p o ­ krajinskih s truk tu rah vpliva na okolje in njegove sestavne dele , saj m ora imeti zelo različne in ne le negativne posledice ( P e a r c e , 1982). Ne gre le za to , da je tovrst­ nih raziskav za kolikor to liko zaokroženo geografsko podobo p rem alo , tem več tudi za to , da so bodisi presplošne ali preveč specializirane. Pogosto so tudi enostranske, bodisi zaradi om alovaževanja za okolje negativnih posledic ali pa zaradi njihovega p re tiravan ja . K aže, da se na jtež je p reb ija jo uravnovešeni pogledi, saj je tudi nekaj geografskih in terpre tacij precej enostransk ih . T udi tak ra t, ko obravnavam o onesna­ ženost oko lja , m oram o več pozornosti posvečati pokrajinskim struk tu ram , če hoče­ mo prispevati k razjasn jevanju konkre tne degradacijske prob lem atike. S tega vidika se kot osnovna lastnost Slovenije kaže na eni strani n jena m očno nadpovprečna obrem en jenost s padavinskim in drugim žveplom , na drugi pa njena m očno podpovprečna zakisanost ozirom a nezakisanost. O m enjeno naspro tje ozirom a protislovje kaže svojevrstno to leranco oko lja , ki je očitno posledica n jene pestre in hkrati zelo dinam ične pokrajinske struk ture . K aže, da sm o na to prem alo pozorni in pri razlagi posam eznih degradacijskih pojavov tudi preveč enostranski. Pri nadaljn jih raziskavah bo treba zato več pozornosti usm eriti v razlike, ko gre za sulfurno onesna­ ženost ozračja in padavin v zakisanem ozirom a nezakisanem okolju . Literatura B o n a č , M ., R a j h - A 1 a t i č, Z ., 1976, P rim erjava rezultatov analiz padavin treh različnih krajev v Sloveniji, R azprave D M S, 20, 1, L jub ljana. B o n a č , M ., 1987, K em ijske analize padavin (gradivo). A rhiv H M Z SRS, L jub­ ljana. C o l i n v e a u x , P ., 1973, In troduction to ecology. G a m s , I ., 1986, O snove pokrajinske ekologije, L jub ljana. G 1 e n n y. M ., 1987, Living in Socialist Smog, New Scientist, 116, št. 1579, L ondon. H r č e k , D ., 1986, S tanje onesnaženosti zraka v SR Sloveniji. H M Z SRS, A rhiv, L jub ljana. I z r a e l , J. A . in drugi, 1983, K islotnye doždi, Leningrad. M o o r e , J. W ., 1986, The C hanging E nv ironm ent, New Y ork. N o v a k , P ., 1986, K akovost ž iv ljenja, energ ija , okolje in čas na Slovenskem (xerox), L jub ljana. O d u m , E ., 1971, Fondum entals o f Ecology, Philadelphia. P e t k o v š e k , Z ., 1977, D oločanje em isije SO : in izračun em isijskega potenciala za nekate re kotline; v S loveniji, R azprave D M S, 21, 1-2, L jub ljana. P e a r c e , F ., 1982, T he m enace o f acid rain. New Scientist, 95, 111, L ondon. P e a r c e , F ., 1987, A cid R ain , New Scientist, 116, št. 1585, L ondon. R a d i n j a , D ., 1984, A lpine Lakes in Y ugoslavia, G eogr. Iugoslavica, V. 1983, Lj. - 1985a, O nesnaženost padavin v trboveljski občini. V elabora tu : Vplivi in učin­ ki onesnaževanja okolja v trboveljski občini, IG U , L jub ljana. - 1985 b. O nesnaženost trboveljsk ih voda. V elaboratu : Vplivi in učinki onesna­ ženega oko lja v trboveljski občini, IG U , L jubljana. - 1987 a. Snežna ode ja v SR Sloveniji sredi decem bra 1986 te r vprašan je o n e ­ snaženost našega oko lja . G eogr, vestnik, 59, L jub ljana. - 1987 b , R egionalne značilnosti deg rad iranega okolja v M ežiški dolini (one­ snaženost padavin), IG U , Raz. na l., L jub ljana. - 1987 c, D egradacija okolja v Spodnji M ežiški dolini, Raz. nal. IG U , Lj. - 1988, A nalize padavin v Sloveniji 1984-1988 (gradivo, tekoča raziskava), O dd. za geogr. FF , L jub ljana. - 1980-1987, L etna poročila o raziskavah B ohinjskega in B lejskega jezera , IG U , L jubljana. R a m a d e, S ., 1987. E lem ents d ’ecologie appliquee, Paris. Š o l a r , M ., 1983, D vodnevno posvetovanje o vplivu kislega dežja na km etijstvo in gozdarstvo. G ozd. vestnik 4, L jubljana. Š o l a r , M. in sod ., 1986, O nesnaženje zraka in p ropadan je gozdov v Sloveniji, Inštitu t za gozd. in lesno gospodarstvo (tipkopis), L jub ljana. S c h r ö d e r , V ., 1985, D irect effect of air pollution S 0 2 on plants. - 1988, D nevne višine padavin po om brom etru za decem ber 1986, A rhiv H M Z SRS, L jub ljana. A B O U T TH E TEC H N O G ENIC CIRC ULA TIO N OF SU L PH U R A N D ITS B A L A N C E V A L U E S IN THE L A N D SC A P E E N V IR O N M EN T OF THE SOCIALIST R EPUBLIC OF SLO V EN IA (NW JU G O SL A V IA ) D arko R a d i n j a (Sum m ary) T he study starts the with observation tha t - on D ecem ber 1986 (with the average am ount of 48 mm of snow-fall in the S. R. of Slovenia with its 20 000 km 2) - as much as 12 675 tonnes o f su lphur o r 0,6 g/m2 viz. 6 kg per hectar w ere deposited . T hat was much above the average since one th irtie th part o f the yearly precip ita tion has yielded one sixteenth part o f the total annual deposition o f the sulphur from the air, thus re ­ vealing the above - the - average pollution of the air and o f p recip itations during the w inter period . T he then registared am ount o f the sulphur is com pared with the average yearly am ount that is 225 000 tonnes or 11 g/m; (110 kg per hectar) and is am ong the highest in E urope as dem onstra ted by several recent analyses. It does also excedes S lovenia’s own em m issions of the S 0 2 i.e . som e 200 000 tonnes (o r 100 000 tonnes o f sulphur) which is 2,2 tim es less. Precip itations in troduce thus to the soil four and a half times m ore o f the sylphur considering the fact that one half o f the regional em m issions is re tu rned to the soil in the dry form (dry deposits) as it has been established by the analyses o f the rain-w ater (including tha t from the roof-tops). So the gap to the total registered am ount results from the supply from o th er regions. T he balance is 1 : 4 in favour of the alochtonous sources of sulphur. T he annual am ount of the deposited sulphur per te rrito ria l unit is am ong the hig­ hest m easured in E vrope. T he reeson is not only the plentiful general supply of p rec i­ p ita tion , itself increasad by orographic p recip itations (am ong m ost abundan t in E u r­ ope) but also the large share of the sulphur - both au toch tonous and alochtonous- w ashed dow n from the a thm osphere . The am ount of the form er is large due to the (geographical) position of Slovenia in E urope and , o f the second, because o f the level of industrial developm ent in Slovenia (characterised also by extensive features such as: the g rea ter specific consum ption of energy, the use of su lphurous coals, the unfa­ vourable struc tu re of industries) but also because of the location o f m ain sources of pollution with sulphur in the valleys and basins with m ore frequent stagnation of the air and tem pera tu re inversions which ham per dispersion. Inspite o f all this, how ever, the w aters and o th er e lem ents o f the environm ent are no t acid. The study attribu tes this fact to the dynam ic and variegated landcape structu re o f S lovenia, notably to its mainly carbonate rocks, g rea te r hum idity , rapid regeneration of the w aters etc.