Opozorilo vinogra-dniltom Tako-slabe vinske letine, kot je biia letos, ne pomnijo niti najstarejši vinogradniki. Če po vrsti naštejemo, so bile temu krive lanska pozna suša, nato sibirska zima, ki je itak slabo rodovitnost uničila, oziroma mnogo vinogradov skoraj docela upostošila, ter izredno deževno poletje. Mokrota in hladni jesenski dnevi so zorenje pičle količine grozdja močno zavlekli. Listje vinske trte je pričelo predčasno rumeneti, grozdje pa gniti. Vinogradniki so bili primorani zgodaj trgati, da so rešili, kar se je rešiti dalo. Letošnja splošna trgatev bi se po naravnem razvoju vinske trte sodeč morala pričeti šele okrog 20. oktobra, toda do navedenega časa so bili vinogradi že obrani. Spričo takega nepovoljnega razvoja vinske trte je bilo za vsakega vinogradnika jasno, da bo treba nekaj ukreniti. Niso bili namreč redki primeri, da se je grozdje šele v začetku oktobra komaj dodobra zmehčalo, a moralo bi že za silo dozoreti. Zato je bila na posredovanje merodajnih činiteljev izdana uredba o oprostitvi državne, banovinske in občinske trošarine sladkorja za sladkanje vinskih moštov. Izvedene analize moštov na sladkor in kislino so namreč pokazale presenetljive rezultate. Med 10. in 15. oktobrom je znašala povpre.na množina sladkorja v moštih komaj 15—16 stopinj po klosterneuburški moštni tehtnici in 11—13 pri predlaganju prošenj so se pojavile nepredvidene zapreke, ki so vso akcijo močno zavlek- le. Prve pošiljke breztrošarinskega sladkorja v , F ., . .. v ., . so zacele pnhajati v zacetku novembra, mnogovinogradnikov pa je dobilo sladkor šele v zad-njem času. Dasiravno se je sladkanje izvršilozelo pozno, ko so mošti že burno povreli, toni nič nevarnega. Skrbeti pač moramo, da do-_¦_—— _ ¦ 4 . _dani sladkor lahko spomladi pokvarilo. Potrebno je tedaj, da oslajen mošt, ki je bil poprej razsluzen aliizvira od zdravega grozdja, večkrat premeša-mo in skrbimo za primerno toploto v kleti, kinaj znaša okrog 15 stopinj po Celziju. Tudi zpopolnoma prevre in da ne ostanezimo sladko, radi česar bi se namvečkratnim dolivanjem segretega mošta, ozi-roma sedaj že vina, lahko dvignemo toplotosladkane tekočine in s tem pospešimo vretje.Pnporočljivo Je tudi, da si.za 6im boljše prevretje nabavimo vz^ojene vinske kvasnice, '1ki jih ima v zalogi Vinarski zavod v Mariboru. O vsem potrebnem, kako je postopati z letoš- njirni vini, se lahko t ii poučimo iz dobregaglasila za vinarstvo in kletarstvo. Vinarskodruštvo v Mariboru, Vinarska šola, izdaja list pod imenom »Naše !?orice«, pri katerem Sode-fujejo le. prisnani Vinarski strokovnjaki in praktiki, in kjer se najdejo zelo poucm clanki.»Nase gonce« lzhajajo mesecno m stanejo sa-mo 20 din letno ter se še dobijo vse letošnjepromil kisline. V normalnih vinskih letinahznaša v navedenem času množina sladkorja  s-evilke najmanj 18 stopinj in kisline. Na podlagi uredbe, ki je izšla v »Službenih 'okroe 8—10 Dromil 8 V1"1""_ novinah«, sieer zelo pozno, se je pričelo zbira- nje prošenj za breztrošarinski sladkor. Toda