izret ) bile žens^ 1, ko SO j" lo je ia.1 friend' ravo. DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 26, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV zaswf ' Vid?;, a® m ) :o Sf/ ivn®; ob .jen« rEZ®€ we., 72iif 123 rf L Titf pirn tven> liki-fare dru*> om" . 2. KULOVEC JE CEL MOŽ! r z0. komentator Lowell Thomas, ki je opisaval kri- k,, Jl'S°slovanskem ministrstvu radi pogodbe z osiščem, je |fe|, ^ Pohvalil zadržanje slovenskega ministra brez port- dil ' Franc Kulovca. Temu je knez namestnik Pavle ponu-|l(cii'neSto Prav°sodnega ministra namesto odstoplega Srba U^antinoviča, ki je podal ostavko kot v protest radi po-L 2 2 Nemčijo. Toda Kulovec (duhovnik), ki je prevzel Lojnim dr. Korošcem tudi vodstvo Slovencev, je odlo-1 P°nudbo, 'cer se Je ^e Prej vzdržal glasovanja za P°y°dbe. Enako je storil tudi slovenski minister dr. P' Torej če bo kdaj zgodovina skušala naložiti ta greh Roke"^6 sec^anji vladi, si Slovenci lahko že sedaj umijejo Hi^j bo zdaj rekel na to lokalni komunistični dnevnik, ^ndeljek s tako naslado zapisal: "DUHOVNIK KU- ,KHco VSTOPIL V VLADO "APIZARJEV." Če ima še Poštenja v sebi, kar je jako dvomljivo, se bo oprostil, Vjr'lie besede si je popolnoma sam izmislil. Kol, s kate-hoteli slovenrki komunisti zopet zamahniti po slovenly, 'l0vščini, se jim je zopet v roki zlomil. Jej, jej, kako ■i(,"Clra to hoditi nerodno! Deset srbskih ministrov je gla-3pogodbo, poleg njih vsi štirje hrvatski ministri, a ' m "isC,d,!riti'pa naj ®2n v ore.io spati. Odkar je umrl dr. Korošec se niso mo-nad nikomer. Zato je bila pa toliko večja radost, I(jvc ^slili, da so raztresli svoj žolč nad duhovnikom Ku-k Smo prav adovedni, kako bodo zdaj ta časnikarski Graziani, vrhovni poveljnik laške armade v Afriki, se je odpovedal Rim, 25. marca.—Maršal Ru-dolfo Graziani se je danes odpovedal poveljstvu italijanske armade v severni Afriki. Na njegovo mesto je postavil Mussolini generala Italo Garibal-dija, ki je služil pod Graziani-jem. Graziani je postal vrhovni poveljnik afriške armade lansko leto, ko je bil ubit v zrako-plovni nezgodi prejšnji poveljnik Italo Balbo. Kmalu potem je Graziani začel prodirati v Egipt, toda Angleži so udarili nanj decembra meseca in ga zapodili iz Libije. Italijanska vlada poroča, da je Graziani odstopil na "svojo lastno željo," ker ni zdrav. Jugoslavija ostane nedotaknjena Osisce se je zavezalo, da ne bo z vojaslvom prestopilo meje Jugoslavije. - Jugoslavija ni obvezana dali vojaško pomoč osišcu. - Nemčija pravif da je pristop Jugoslavije k osišču odgovor Churchillu in Roosevellu, etjo*' hem J&edi pri Bethlehem tovarni H Pa., 25. marca. — kete, ti so pa naskočili policijo, eisKf^' thi(, Jeklarskih ,delavcev pri prevrnili oba avtomobila, pogra-W$l'nt? v Stol r, , • bili zalogo bomb in iih začeli me. $7°° F«. -'lt;tv % Steel Co., ki spadajo S'J V{erai popoldne napo- vo!llv.dvko kot v protest pro- »tilj am- ki jih namerava iz- %st panijska unija v svrho i. klavcev pri tej je- A Vi"0 Se organizirali pike-t.,branili delavcem na ih , to,-. , ueiavi/Ciu ii« , 1.000 piketov se je ce/ ko , avt Je closPela policija v HetTobilih- Policija je ati Plinske bombe v pi- bili zalogo bomb in jih začeli metati v policiste, ki so se spustili v beg. šerif je nato telefoniral go-vernerju, ki je potem ukazal državni policiji priti na pomoč. V tej -jeklarni je zaposlenih 15,000 delavcev. Vodstvo tovarne javlja, da je ostalo na delu okrog 70% delavcev. Tekom popoldneva se je vršilo posvetovanje med vladnim zastopnikom, zastopnikom CIO in zastopnikom unije, o kateri trdi CIO, da je pod vplivom tcjjjjarne. K( tU vrača nacijem na morju '.to i X o, it^.' marca. — Angle- Anglija 98,832 ton ladij in se te- poroča, da sejden prej pa 141,314. '' j l28ube na morju vedno v istem času so Pa Angleži • potopili osišču tri tone ladij za 'kujejo, e na morju vedno medtem ko Sjj Nemčiji udar za vsake štiri angleške. Tako je izgubila Anglija v petih tednih za L Hon i ntlku' V tednu'j 410,000 ton ladij, a osišče jih je •"^Aft 16" marca> Je i2"'izgubilo za 300,000 ton. Vsega :V,Ja 71,773 ton ladij,; skupaj je bilo potopljenega An-ln 6 zavezniških la-| gliji in osišču za 5,000,000 tona- S Poprej je izgubila že ladjevja. CIVEŽBAJO NAPAD NA ANGLIJO 500 (P i °bj-evUgen v Baltiku, ka- W ■''e Prav tak° obrežje Anglije. eri*' # do' ik»'e' d rllS1 M', »oNa. švedska. — Nem--M it* .Mornarica in letal-V^ R ' nedavno manevre 0fl j s v napad na otok L iN PoH Z^Se8tL Pritem So H H)a].,služevali ogromnega Vili «le. lJ.čolnov in pa umet-dve stvari sta pa S? na VUžil»' 'k.se J'ih bodo Nem" te K a , —ar bodo izvedli ngle«ko otočje. P^e^1611 manevrov ffiL- l2k^ijo umetno me-a ^najdba je v tem OtauS naPravijo skoro UsPehe, da v «0 par ^v^^st Umetno meglo, pod ° VjV°m potem lahko vo-g. v.-- Da 80bili ma" ^'lat Pomena kaže to, Navzoča feldmaršala Reichenau in Klue, ki zapovedujeta nemškim četam v Franciji, Belgiji in Holandski, odkoder se bo izvedel napad na Anglijo. -o- Proslava grške neodvisnosti V nedeljo bodo clevelandski Grki slovesno praznovali 120 letnico osvoboditve izpod turškega jarma. Slavnostna predstava bo v mestni dvorani ob 7:30 zvečer. Tri Grkinje bodo predstavljale v živi sliki Ameriko, Anglijo in Grčijo. Nastopilo bo več promi-nenstnih govornikov, med temi sodnik Frank J. Lausche. Stavka v Murray tovarni Delavci iz Murray Ohio Mfg. Co., 1115 E. 152. St. so odšli včeraj na stavko, ker vodstvo tovarne ni ugodilo zahtevi za 10c izboljšane mezde na uro. Prizade tih je 800 delavcev, ki spadajo k CIO. Na Velikih jezerih bodo gradili bojne ladje Washington. — Zed. države in Kanada so odpravile 124 let staro prepoved proti gradnji bojni ladij v ladjedelnicah ob Velikih jezerih. Obe državi sta se sporazumeli, da smeta graditi bojne ladje s polno bojno opremo v tem okrožju. Vlada Zed. držav je že oddala raznim družbam ob Velikih jezerih gradnjo torpednih čolnov, zasledovalcev podmornic, pobiralcev min in manjših motornih jaht. Dalje sta se obe vladi sporazumeli, da bosta ta druga drugo obvestili, kake vrste bojne ladje bosta gradili. Oborožitev teh bojnih ladij bo pa inštalirana tako, da se ne bo mogla rabiti, dokler bodo ladje v območju Velikih jezer ter da se bodo splovile ladje na morje takoj, ko bodo zgrajene. Nobena teh bojnih ladij ne bo vršila službe na Velikih jezerih. Bojne ladje večjega obsega bodo začeli graditi v teh ladjedelnicah takoj, ko se bo pričelo z delom za poglobitev reke sv. Lovrenca, kar je zdaj v kongresu Zed. držav za odobritev. Vlada je najela parnik za prevoz vojakov Washington. — Ameriška vlada je najela parnik Washington od United States Line, na katerega lahko naložijo naenkrat 5,-0C0 vojakov. Armada potrebuje tak parnik, da bo lahko naglo prepeljala vojaštvo v ta ali oni kraj, če bo potrebno. Pred kratkim je vlada najela parnik S. S. Roosevelt, ki lahko naloži 1,400 vojakov. Priporoča tajnost glede angleških ladij Washington. — Mornariški tajnik Knox priporoča ,da bi se angleških ladij, ki bodo prispele v ameriška pristanišča za popravo, ne bi smelo fotografirati in ne poročati v časopisih ali na radiju njih prihoda. Take vesti bi bile velike vrednosti za sovražnika, ki bi lahko potem prežal na ladje, ki bi se vračale iz ameriških pristanišč. V Kalifornijo Danes odpotuje v San Diego, C a 1 i f o r n i ja, Mrs. Josephine Kotnik, 1057 E. 61. St. Tam se bo za stalno naselila pri svojem sinu Erniju. Dobri ženi in naši dolgoletni naročnici želimo srečno pot in še mnogo zdravih ter zadovoljnih let tam v sončni Kaliforniji. Važna seja Jutri večer po cerkveni po-božnosti se bo vršila seja Marijine družbe za žene fare sv. Vida. Kdaj bo šlo zares? Ameriško časopisje trdi, da odnošaji med Nemčijo in Rusijo niso nič kaj prijateljski. če so ali niso bomo zvedeli šele takrat, kadar bo začelo ameriško komunistično časopisjenapadati Nemčijo, prej j>a ne. -o——— Roosevelt je ukazal "zamrzniti" jugoslovansko gotovino v Ameriki Washington, D. C.—Sumner Wells, pomožni državni tajnik, je izrazil zadovoljstvo v imenu ameriške vlade, ker je Rusija ponovno izjavila prijateljsko naklonjenost Turčiji. Welles je rekel, da v času, ko je toliko držav izgubilo svojo neodvisnost, je v veliko zadoščenje Zed. državam, če tako velika sila kot je Rusija, izreče svojo nevtralnost napram sosedni državi (Turčiji), Če bi bila napadena. Welles je tudi povedal, da so podvzele Zed. države diplomatske korake, da bi pregovorile Jugoslavijo k odporu proti zahtevam osišča. Ta izjava državnega podtaj-nika je prišla kmalu potem, ko je predsednik Ro<$pvelt ukazal, da se "zamrzne" ves denar, ki ga? ima Jugoslavija v Zed. državah. Računa se, da je tega denarja okrog $1,000,000. župan in varnostni direktor svarita voznike avtov Clevelandski župan in varnostni direktor sta izdala na voznike avtov sledeče svarilo: "Ko boste vozili nocoj domov pomnite, da je vaša dolžnost do someščanov, da vozite previdno. Več kot po-lovcia vseh voznikov, ki so bili letos v prometni nezgodi, je vozila z dela ali na delo. Prometne nesreče prineso veliko ekonomsko izgubo žrtvi, vozniku in njih družinam. Zato apelirava na vas, da si vzamete dodatnih pet ali deset minut za vožnjo domov, da zato vozite počasneje in pre-vidneje. Varnost vsakega delavca je važnega pomena pri narodnem obrambenem programu. Ne pokvarite si dnevnega dela s tem, da bi se zapletli v avtno nezgodo ali da bi si nakopali s kako pogreško aretacijo. Rev. Lekan v Sloveniji Družina Lekan, 3568 E. 81. St. je dobila od svojega sina, Rev. Josip Lekana, ki je v Švici dovršil bogoslovne nauke in bil tam lansko leto posvečen v mašnika, brzojavko, da se nahaja sedaj v češnici, fara Zagradec, pri stari materi in stricu na obisku. Javlja, da je zelo vesel, ker je mogel obiskati rojstno domovino svojih staršev. Od tam pa pride domov v Cleveland prav v kratkem. Letaki pozivljejo narod v Jugoslaviji k borbi za svobodo in čast Belgrad, 24. marca.—Po Bel-gradu so bili razmetani letaki, katere je narod hlastno prebi ral, predno jih je zaplenila po licija. Eden teh letakov je pisal : "Vlada se pripravlja na izdajstvo!, Kmalu bo podpisala pogodbo z osiščem. To bo pomenilo sramotno smrt za našo deželo, konec naše svobode. Prvič v naši zgodovini smo pozvani, da pokleknemo pred tirani, da se potopimo v sramoto in sužnost. "To je prišlo danes, ko so se dvignili vsi razredi, visoki in nizki, kot so se dvignili še vedno, ko so imeli eno dušo, eno voljo, eno misel: da branijo svobodo naroda do zadnjega moža. "Vsa dežela, 16,000,000 prebivalstva, hoče braniti svobodo domovine. Šestnajst mož vlade pa hoče izvršiti izdajstvo in nas zasužnjiti. "Mi smo odločeni, da se nas ne bo prodalo. Mi ne bomo položili orožja. Tisti, ki se igrajo našo svobodo, bodo to drago plačali. "Jugoslovani! Storite vse za čast, svobodo, ničesar pa za naše smrtne sovražnike!" Iz Črne gore se poroča o velikih demonstracijah proti vladi, ker je podpisala pogodbo z osiščem. Iz Hrvatske se poroča, da se komunisti organizirajo na ukaz iz Moskve, da prično kampanjo za sabotažo in proti sodelovanju z Nemčijo. -o- Browder je nastopil včeraj zapor New York. — Earl Browder, bivši generalni tajnik komunistične stranke, se je prostovoljno izročil federalni oblasti, da nastopi štiriletno ječo radi sleparske dobitve potnega lista. Obenem je poslala komunistična stranka ček za $2,000.00, kar mora Browder plačati kot globo. --o- John Rusnov pogreb Pogreb za pokojnim John Rusnov se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Sporoča se tudi, da je bil pokojni član društva Loyalites, št. 590 S. N. P. J. in ne društva Mir. Policija je aretirala na stotine oseb po Jugoslaviji, ki protestirajo proti pristopu k osišču. Washington, D. C. — Diplomatski krogi so vsi mnenja, da je sicer izguba Jugoslavije velik udarec za Anglijo in za Grčijo, toda v istem času jima je bilo pa v neprecenljivo pomoč, ker je Jugoslavija zavlačevala s pogodbo z osisčem, kar je dalo Angliji mnogo dragocenega časa, da je dovažala dodatno armado v Grčijo. Dunaj, 25. marca. — Jugoslavija je pristopila k zvezi Rim-Berlin-Tolvyo kot peta zaveznica, toda si je priborila od osišča zagotovilo, da armade osišča ne bodo prestopile meje Jugoslavije. Uradni Berlin je razglasil to novo zvezo kot "odgovor" Churchillu in Rooseveltu. V veliki dvorani belvederske palače sta jugoslovanska ministra, premier Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Mai"kovič podpisala pakt z osiščem. Ta pakt se toliko razlikuje od onega, ki sta ga podpisali Romunija in Bolgarija, da se Nemčija, Italija in Japonska zavezujejo, da bodo "za vedno" spoštovale meje in neodvisnost Jugoslavije. Pri podpisu je. bil navzoč sam Adolf Hitler, nemški zunanji minister von Ribbentrop in italijanski zunanji minister Ciano. Glede obljube osišča, da se bo spoštovalo neodvisnost' Jugoslavije, komentira uradna Nemčija, da nima namena razkrajati Balkana. V pogodbi, ki jo je osišče podpisalo z Jugoslavijo, se Nemčija zaveže v sledečem: Da bo garantirala neodvisnost Jugoslavije in to obljubuje tudi v imenu Italije in Japonske. Dalje obljubuje Nemčija, da ne bo kršila niti meje, niti ozemlje Jugoslavije. Nadalje oprošča Nemčija Jugoslavijo od vsake pomoči z vojaštvom kateremukoli izmed treh držav osišča. Nemčija se zavezuje, da bo po končani vojni, ko se bo ustvarjal "novi red" v Evropi, upoštevala želje Jugoslavije glede Egejske-ga morja. (Jugoslavija si želi izhod na Egejsko morje v Grčiji). Obratno se je pa Jugoslavija zavezala v tej pogodbi v sledečem : Da dovoli prevoz vojne in bolniške opreme, kot tudi ranjencev preko svojega ozemlja. PO NESREČI USTRELIL OČETA^IN SEBE Morgan, Utah. — Karl Fran- njat tarčo, je Kari iznova nabil cis je streljal v tarčo, ki jo je puško, toda jo je najbrže pretr- pritrdil na brozojavni drog. Poleg je stal njegov brat Rulon. Ko je Kari prvič ustrelil, je krogla udarila v kokošnjak, ki je stal v smeri brzojavnega droga. Radi tega mu je Rulon rekel naj počaka, da bo premestil tarčo drugam, da ne bo kokošnjak napoti. Medtem, ko je šel brat premi- do postavil na tla, ker se je sprožila in krogla ga je zadela v glavo. Rulno je naglo poklical zdra^ vnika, potem je pa šel iskat oče ta, da bi mu povedal o nezgodi. Dobil ga je v kokošnjaku s pre streljeno glavo. Prvi strel, ki je zadel kokošnjak, je ubil očeta Brata nista vedela, da je oče tam. Da dovoli Nemčiji poslati v Jugoslavijo industrijske in poljedelske tehnike, ki bodo zvišali tovarniške in poljedelske produkte, da se s tem pomaga preživljati in obleči nemško armado in nemški narod. Nemčija bo dobila iz Jugoslavije več žita in mesa in več železa, bakra in svinca, kar nemška armada tako zelo potrebuje. Dalje se Jugoslavija zavezuje, da bo zatrla vse manifestacije in vpliv proti osišču. Zahtevo Nemčije, da Jugoslavija svojo armado razoroži, je Jugoslavija odločno zavrnila in v tem tudi zmagala. Torej Jugoslavija ima lahko armado z rezervo vred pod orožjem, če tako sama želi. Policija je danes aretirala po raznih krajih Jugoslavije na sto- tine oseb, ki so javno demonstrirale proti pogodbi z osiščem. Zlasti je demonstriralo dijaštvo, narod po Srbiji, komunisti in revolucionarni komitadži. Kosta Pečanac, ki je v svetovni vojni vodil srbske komitadže, je baje odpotoval iz Belgrada v južno Srbijo, da jih zopet organizira za nov boj. V Belgradu so mladi Srbi navalili na grški in angleški Konzulat in zahtevali uniforme in prevoz na albansko in afriško fronto. Toda vesti, ki so prišle za temi trdijo, da je po Jugoslaviji že vse mirno. Švedi pričakujejo spomladi vojno zopet na severu Stockholm. — švedski obram-beni minister je podal na narod izjavo, da mora biti švedska pripravljena boriti se za svojo neodvisnost. S tem je hotel pomiriti narod, ker je vlada nenadoma poklicala pod orožje vso rezervo. Minister je rekel, da v tem času še ni švedska nevtralnost ogrožana, toda dežela mora biti pripravljena za vse slučaje. Izjavil je dalje, da bo prišlo kmalu do odločitve med Nemčijo in Anglijo in v tem slučaju ni nobenega jamstva, da bo pri-zanašano severu. Nedavni angleški napad na norveško otočje Uofoten je zelo vznemiril Nemce, ki pričakujejo, da bodo Angleži skušali dobiti trdna tla kje na Norveškem. V tem slučaju bi hotela Nemčija poslati armado preko švedske, ki bo skušala to zabraniti. 4 • V a • Tf-fc a v • a • V Ameriški Rdeči kriz V Clevelandu se vrši kampanja za ameriški Rdeči križ. Cilj je 175,000 novih članov, član lahko postane vsak, ki daruje najmanj en dolar. Tudi naši Slovenci in Slovenke pobirajo za to človekoljubno delo. Ako vas kateri ali katera obišče, sprejmite jih prijazno in darujte! po svoji moči. V bolnišnici V University bolnišnico se je podal 19. marca Joe Zakrajšek, stanujoč na 1424 E. 51. St., kjer se je moral podvreči operaciji, ki jo je srečno prestal. Uradne ure za obiske so zvečer od 7 do 8. Važna seja Nocoj se bo vršila seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so proše-ni, da se udeležijo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 26, 1941 AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER SI 17 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: . "! med najstarejših MariborW. —Velik vlom v denarni ^ | V noči na nedeljo so nežna"' Pi milci vlomili v blagajno ii ne hranilnice v št. Petru Prl' Di vem mestu in odnesli 18,00 j | O vlomu so bile obveščene nje orožniške postaje i® ljanska policija. — Smrt znanega zdi* Umrl je šef-zdravnik san' ja Leonišča v Ljubljani * Pavel Krajec. Pokojnik r splošno priljubljen. zasluge je bil svojčas odi' z redom sv. Save IV. Njegovo truplo so preP6, šmihel pri Novem mest"' so ga položili v družinsk0 nico. ,, M iiiiiiiimmiiim verjamete al' pa ne iiniiiiiiiiiiiiiiii ' Kar nas je oženjenih11 se kaj radi pobaham<>> nosimo hlače v hiši. mo o tem veliko besc"oc,9f Jet naš ženice ne slišijo- * pa malo drugače in naV„j) & naša zadnja beseda ''Ja' mehko in udano pritro* ji sili," kar bi se sicer'«^. tudi brez našega Pri>^:? n^ vendar je boljše, da f ^ 'vSa za to obe stranki, mošK8 ska. .., $eV{ jk . ta val radijski aparat Hi] jak in junak Charlie licijski poročnik v jj ity c >n ga poznamo kot j una- ff eno roko lahko kom0".^ avjf s petimi dobršnimi \ Oo^ drugo bi sendvič v.^if & Saj je to svoje junastv , ^ dostikrat pokazal, W p :v4(r aktiven v rokobor^' ^ o^. sem ga vprašal, če J®^ ^ močan, zdaj ko je že s letih, pa me je ^Lit^lj. zelo prijateljsko ^ Vj pas, pa nisem bil t!l ji V j nobeno rabo. Od tiste* d l ski aparat ma poprej posve ferenco, je sklenil, pil na svojo roko fj sam pri sebi, da bi j tistega, ki bi si up*1 \ i kati. Toda, ko je P^K Mc Si Hi: IM1 • l I, ^ N S in je zagledal svojo je namah pos^1 co, sto navaden zakoni1 -čel se je dobrikati 0 to in. ji pripovedoval -- ^ i spraševal, če naj J1 ,' ga in ko je videl, da s ^ topi srčne radosti na ^ vostjo svojega moža- ^il prijel za besedo in J° kov zastavil: .. fci' s a'1 ' "Ti, kaj praviš, že čas, da bi kupili aparat? Ti vedno 1 -šaš godbo, prigod^ . ' po radiju, meni Pa. to stvar. Samo, da ^ gel sem mislil, da ie dobiš novega. povej' ali ga ne bi?" ,js>'. Mrs. Fox, ki 3e (,4 če reče da, še ni * ^fcti.J bo v usodnem tren ^Jj dno lahko rekla pravi, da se moža 0 $ii "Saj nič ne reče^f j potrebovali novegfl,^| pa ob priliki kam .j pripravnega." "O, ne bo treba n F 'li* diti," se oglasi pa skoči k vratom, zakliče ven na dvo>1 ^ dobro, kar notri ^ jt.j Trgovec je nam1"^ zunaj s trukom in radij?. % Sii 'Teg ■H % % % "n, -i,?"1' ■ K "»da H i J«r v> w 'Hi 2 ^ J ^ t .'h V: Iv VSot ijstareJ a. aribortt Jera e S"' i J'e AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 26, 1941 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem Izvirniku K- Maya eft> * videl bi ga bil." ■ eljl naju k njemu! Kako b 110 bo presenečen, ko se nifPri"'iU nas zagleda!" . Heza'a sva vranca k drev-no ^Ij »topila trn pr:; wi0 ribor1 arni ezna: je za Mimbrenjem. 000= iU, ^ Je- ^ is*«** ®e je. Pošastno je str-„e pogorišča v in TO is NekaJ korakov niže *tom, kjer je prihajal po-P0(J obzidja, je ležal za grayer. Počitek ,.ra' Pač pa si ga je tako izbral za zidom, da je vsaj odmev vsake-L^3. kf se mu je bližal, je. Pod glavo je imel ode zdrav: k Ijani i 1 )jnik Za .s odliki [V. st0| preF' mest"' Ni si poiskal za posebno skritega 'Pole. 1 še e n3eg,a je ležala puška. Sa sirečal pred tremi u ni i^el puške. Najbrž i- • st'l pri konju. Za pasom bowieknife in roca] samokresov sta mo- eiiih11 am0' Zl»5' esed°' tr jO njega. Nič se čakati smo misli-sam zbudil, saj sta ;".velikih f no smo se splazili bli m kro >dilo bi se vranca potrebna po-.„„ l,sko sem pobral in jo jet?.oleS sebe. Posrečilo se " f 'fi h '' da sern mu Prav rah i naV4i j v'dno izvlekel nož in i "ja' / Siri RZmed obeh samokresov. itrrfi*»3 " Pa ' f iu cer i J ^ obvisel, krepke je sem pn v, te tičal pretrdno ali bvisel, zbudil 0 mi-« ip se Je a f if 'v;sakJe kvišku, sedel in ka- no»* !e?ej pravi westman najpr . j pas> Samokres sem ako 'J 'a J* koj izdrl> t h^ 'i bi! clsto prisotnega duha rlie J t S ^takem slučaju- Z od" o^^tjl5^'^1 nekaj reči, pa ni n ^ dobro ste" spali šf Si i,^' Privoščimo po tisti orbi ip > ie J mornir • t" i v ^ a Ti* H bi » 1 ga --mg, Mr. Player n»štV°J\ • p0r°gljivo pozdravil )8iv 111 C tudi VJeži Pretečenih dni!", " kaj veste — vi — o sai^i; ieclu,Potovanju —?" je osu- 'C'. [ tn ^ Hoj ^sujte vend ar tak neti^? i Hen7je' kakršni smo mi, t)ti vedeli, kod hodite! ijb°" javili dečkarJih ste bili in lož^^fiKjj, '^oga ste srečali na zamenjali ste svo-2a vranoa!" strmel, veste —? \ f^av za prav iščete i w mu se potikate že tri žival 1 Pustih krajih, kjer Jvek ^^lajde jesti, kaj še- $ tbi jaz vas lahk0 P* -V - Si i počen.iate tod — ; bi bilo tako vpra 3jo uJPli in »st«1 J. A^Pak Viredstavili bi se 0 slabil d" i« ti, 1 oZ3' ime po slovitem rudniku Alma-den v južni Španiji, kjer tudi kopljejo živo srebro. "Da da, v Almaden alto!" sem pritrdil. "Poprej pa še pojdemo k Fuenti de la roca, da obiščemo prijatelja M:eJtdna. Na /rdkalh boleha, kakor veste. Neki brez-srčnež mu jih je namreč izvinil v sklepih pa bi kot dober znanec rad stopil k njemu in ga popra-šal, kako mu gre. Tako prijateljstvo, veste, nalaga tudi obveznosti." Dobro je vedel, kaj se je zgodilo. Da sem namreč sam, — se-ve v silobranu — izvinil Melto-nu roke. Melton mu je gotovo pripovedoval o meni in o najinem srečanju na haciendi in zato je tudi prav dobro vedel, da se mu rogam. Njegov položaj ni bil prav nič prijeten, to si je moral reči. Pa obupen ni bil. Vedel je sicer, da ga Winnetou pozna in da mu od njega ni kaj dobrega pričakovati, pa vedel je tudi, da mu ni dal povoda za osebno maščevanje. In mene posebej se mu tudi ni bilo treba bati, saj se niti poznala nisva. Tako je menda ugibal ter razsodil, da mu zaenkrat za življenje še ne gre in da je bolje, če ne pokaže skrbi in strahu. Naredil se je nedolžnega in začudenega ter vprašal: "Kaj me brigajo vaše razmere do Meltona —! Da ste njegov prijatelj, to sem si lahko mislil že oni dan, ko ste vprašali po njem, in ker ste vedeli, da je bil na haciendi. Pač pa me briga, kaj prav za prav od mene hočete. Opazovali ste me, se splazili k meni in mi vzeli orožje —. čemu —? Prepričan sem bil do danes, da je Old Shatterhand pošten človek, ne pa lopov —!" "Tisto je tudi res, da sem pošten človek! Prav zat ste - menda že čuli, da )Vej' t'^lj (,Celo zaupen in iskren ii'^Ofiii """""«» SGJIWt- fe^V S J* Priznati, da je bil '"> V,kovanimi gentle- OIS ^ z'a prav neumnost. Cytrebno je bilo tudi, 3Če Vi! \S\\ ^mam pravit, koga i^' /l; 'ti ami lahko to opra- J1 tt hiS'toSpansko in P°meni ^J/ ^ik>.°Pa je visok Wellerj veže tesno prija- in a »'St1« «& v; s° ( Odšel sem kar nenadoma iz sre-vamldine tabora in izpred njihovih 6rdečega gentlemana! oči, pa se vrnil in jih ujel." Pripovedoval sem mu o svojih doživljajih z Yumaini, kolikor se mi je zdelo potrebno, in omenil tudi Mimbi'enje. Zastra-šil bi ga bil rad. Res je prebledel. "Kaj—? Mimbrenji pridejo?" "Da, pridejo! Tale dva mladeniča," sem pokazal na svoja spremljevalca, "sta tudi Mim-brenja, pozabil sem vam ju predstaviti. Zdi se mi, da se jih nekam bo jite —. Vsaj prestrašili ste se. Menda si niste preveč dobri z njimi —. Nič ne de, rad se bom zavzel za vas, ničesar vam ne bedo storili." Vneto je zatrjeval: "Prav nič bi mi ne bilo ljubo, če bi se srečal z Mimbrenji! Pač pa bi mi bilo zelo ljubo, če bi se pri njih potegnili za mene!" "Lepo! Kakor rečeno, rad vam pomagam! Vzeli vas bomo s seboj v hribe k mojemu prijatelju Meltonu." Vse huje je bil v zadregi. Dobro je vedel, kako sva si z Meltonom, razumel je, kaj počenjajo Mimbrenji v bližini haci-ende, vedel je tudi, po kaj grem v gorc za Meltonom —. (Dalje prihodnjič.) kaj preprostim napisom: "Napo. pred dnevi hodil ves obupan od leon empereur et roj. mort a!Poncija do Pilata, naj mu dajo Saint Helene le V. Mai MDCCC-'vsaj 10 litrov bencina, da bi se XXI. (Napoleon cesar in kralj,'s svojim avtomobilom, najmanj-umrl na Sv. Heleni 5. maja|šim, kar jih ima, peljal nekam Simbol italijanskega poraza. — Slika nam predstavlja italijansko bojno ladjo San Giorgio, katero so poškodovale angleške bombe v Tobrulc pristanišču v Libiji. Iz mogočne trdnjavske bojne, ladje je 'nastal kup razvalin, ki je edino še za staro železo. Kar niso opravile bombe iz angleških bombnikov, so dokončale še angleške topovske krogle. r WIS >°8o bolje. Saj smo "^enion; ____; » f!el Sojeni tja gori. hj/udniku, ki je bil 'erova last —? "Viso-mu pravili, ker je Menda so mu dali V železniški nesreči, Pennsylvania železniške družbe, ki se je pripetila blizu Bodev. Pc.. je bilo pčt Oseb ubitih in 110 pa, ranjenih. Vlak je.zletel e proge-v Ohio.reko. Slika je bila posneta kljub snežnemu viharju, ki "je tedaj'razsajal. 1821.) Druga krsta je iz ebeno-vine in spominja na antične sarkofage. Ta nosi napis: Napoleon. Na vsaki strani je vrezan medaljon s pozlačeno črko "N"; šest bronastih obročev služi za prenos. Ključavnico zakriva zlata zvezda. Preko te rakve je pogrnjen dragocen vijoličast žamet s cesarskim orlom. 40 mož dvigne rakev in jo ponese na mrtvaški voz. Veličastno se premika sprevod proti Jamestownu, potem na obrežje, od koder se prične slavnosten sprevod skoraj okoli polovice sveta po morju nazaj v domovino. 3. novembra so prispeli po 4:2 dnevni viharni vožnji v Cherbourg. Tam so preložili truplo na ladjo "Normandie" in ga prepeljali v Havre. Iz tega pristanišča so ga nato slovesno prepeljali v Pariz. Bregovi Seine so bili polni Ijud^ ki so hoteli pozdraviti mrtvega imperatorja. 11. decembra so mornarji v prazničnih oblekah prenesli Napoleonovo truplo v Invalidski dom, kjer je bilo drugič položeno k večnemu počitku. Ta pogreb je bil pravi triumf mrtvega velikana. Prisostoval mu je tudi kralj Filip Luis s kraljico in vso kraljevsko družino. Lansko leto je poteklo 100 let, odkar počiva Napoleon v Invalidskem domu. Točno sto let po Napoleonovem pogrebu, namreč julija lanskega leta, je stal v Invalidskem domu ob Napoleonovem grobu velik mož iz mogočne sosedne države. Sto let po triumfalnem po-vratku v domovino in veličastnem pogrebu Napoleona, ki je zavladal skoraj celi evropski celini, pa je nazadnje trčil ob Anglijo, ki ga je premagala, so stale pred Invalidskim domom nemške čete, ki so zasedle Francijo. -o- Francija pridno plačuje za svoj poraz Ker se je bila Francija v prejšnjih letih premalo pripravila za uspešno vojno, zato je morala nabaviti velike množine različnega vojnega materiala v inozemstvu, zlasti v Ameriki, če se je sploh mislila uspešno boriti proti Nemčiji. Spoznala je bila svojo napako in je zato vsaj v zadnjem trenutku naročila mnogo vojnih potrebščin v tujini. Tedaj ni mogla več načenjati vprašanja, koliko bo vse to stalo, kajti zelo se je že mudilo. Zato je naročevala in bo morala sedaj tudi vsa ta naročila plačati v kolikor jih še ni. Iz poročila, ki ga je izdala francoska vlada v Vichyju, pa se vidi, da je bila Francija pri plačevanju teh naročil še precej pridna. V prvi polovici lanskega leta je plačala 110,129 milijonov frankov, v drugi polovici pa samo 23,704 milijone frankov. Skupni njeni stroški v ta namen so znašali 133,833 milijonom frankov. Vidi pa se iz zgornjih številk, da Francija v drugi polovici lanskega leta ni imela več na razpolago toliko denarja za ta namen, kakor prej, ko je upala in trdno vero- v okolico. Zaman. Bencinski kralj Gulbenkian ni dobil bencina, na pot je moral iti z vlakom. -o- Ptiče uče govoriti O italijanskih trgovini s pticami in rejcih ptic pravijo, da imajo poseben talent, da naučijo ptice govorjenja. V resnici izvirajo najzanimivejše živali te vrste iz Italije ali pa vsaj iz rok italijanskih strokovnjakov, ki uče ptice govoriti. V novejšem času uporabljajo sicer drugod kot učilo čedalje bolj gramofonske plošče in tako izgubljajo italijanski učitelji ptic tudi čedalje bolj svoj posebni položaj. Najboljše "govornice" so slej kakor prej papige in vrane, a tudi druge ptice se nauče nekoliko besed ali celih stavkov. Seveda ni govora o tem, da bi živali smisel besed, ki jih izgovarjajo, tudi razumele. Sčasoma sicer lahko po izpolnitvi kakšne svoje želje sklepajo, da vsebuje stavek, ki ga izgovore, določeno vprašanje, a to je bolj stvar privajenosti, nego pa umevanja. -o- Egiptovska družina v evropski Turčiji Blizu Carigrada živi čisto zase 24 članska družina. Govori poseben jezik in ima neko svojo posebno vero. Naselila se je ta družina v evropski Turčiji precl 600 leti. Prišla je iz Egipta. Od naselitve so živeli ti ljudje na velikem posestvu ločeni od drugih ljudi. Ohranili so svoj sosedom nerazumljiv jezik. Vsi se oblačijo izključno v belo oblačilo, vsako jutro se kopljejo na prostem v "sveti kopeli," kjer imajo postavljen tudi žrtvenik, obkoljen od jarka. Jarek je napolnjen z lesom, ki ga prižgo, kadar glavar žrtvuje bogovom, žrtvuje šestkrat na leto. Mrliče že skozi 600 let pokopavajo V zemljo, ki jo nato brez ozira na mrliče naprej orjejo in obdelujejo. -o- — Tezenska radijska postaja bo kmalu postavljena. V Maribor so prispeli železni sestavni deli za 110 m visoki oddajni steber za tezensko relejno radijsko oddajno postajo. Stavba tezen-ske radijske postaje je v sirovem stanju že dozidana. Ko bodo prispele še oddajne priprave, pa se bo postaja mogla kmalu odpreti. —Ribnica na Dolenjskem. Zaradi hitre spremembe vremena se je pojavila v mnogih primerih španska bolezen in je pri zdravniku dnevno prekomerno bolnikov. — Vozniki, ki vozijo krle iz Velike gore, pravijo, da so našli že sled medveda, kar je tudi izreden slučaj zime. Najbrž se bo stric kosmatinec še premislil in se vrnil v svoj brlog. — Krušne karte za moko šo tu že upeljali, le moke še ni dobiti. V strahu gledajo zlasti revni sloji radi velike draginje v bodočnost. MALI OGLASI Išče se ženska Pošten in miren samec, ki čez vala, da se bo lahko vsaj z an-1 dan dela, bi rad dobil žensko, ki gleško pomočjo upirala nemški j bi mu skuhala večerjo. Oglasi-vojski. te se na 6107 St. Clair Ave. v tr- -o--igovini. (71) Bencinski kralj brez bencina V Carigradu rojeni Armenec Gulbenkian, ki je že nekaj let angleški državljan, živi pa v Parizu, kjer ima krasno vilo in znamenito galerijo slik, je eden izmed "big six," šestih nekronanih kraljev sveta, eden tistih še-j stih mož, ki si dele lastnino nad 1640 FRIGIDAIRE in Elec-trolux ledenice naprodaj. Kupite sedaj in prihranite od 20 do 40%. Norwod Appliance & Furniture (i 104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Wed:-x) 1 svetovnimi petrolejskimi vrelci, i_ _______ Toda bogati petrolejski vrelci Rabljene električne ledenice, so v Iraku, v Mosulu in v teh iz-! garantirane, dobite od $39.95 rednih časih ne more dobiti nji- naprej, hov lastnik, večkratni milijonar,' Norwood Appliance & niti kapljice bencina, niti toliko . Furniture ne, da bi si vžigalnik napolnil z 6104 St. Clair Ave. njim. . . V Vichyju, kjer sedaj živi, je 819 E. 185. St. (Mar. 19, 21, 26, 28) AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 26, 1941 — Devala sta Kristininim bikom in kozlom v jasli kačjih glav, da bi postali bojeviti. Dražila sta Munana, ker se je še zmerom obešal materi za krilo, in Gauteja, kajti z njim sta si bila najmanj prijatelja — sicer pa je Erlendove sinove družila najlepša bratovska ljubezien. Včasih pa ju je Gaute le pograbil in namlatil, ako sta jih preveč uganjala. Lepa beseda je bila zanju bob ob steno — in če je mati vzrojila, sta kot lipova bogova stala pred njo, krčila pe-jti in jo po strani gledala z is-krečimi se očmi in dvignjenimi )brvmi, zaripla od jeze. Kristina se je vselej spomnila, kaj je junnulf pravil o Erlendu — kot Dtrok je bil nekoč vrgel nož za ičetom in je večkrat vzdignil roko zoper njega. Ob takih prilikah je dvojčka pretepla, pošteno pretepla, kajti obhajal jo je strah — kaj bo iz teh dveh otrok, ako ju ne bodo pravočasno ukrotili? , Simon Darre je bil edini, ki je imel nekaj moči nad tema dvema divjakoma — rada sta imela strica in sta se vedno'pokorila, kadar ju je prostovoljno in mirno posvaril. Zdaj pa, ko ga nista več videla, nikakor ni kazalo, da bi ga pogrešala, vsaj mati tega ni mogla opaziti, žalostno je Kristina premišljevala, kako nestanovitno je vendar otroško srce. In vendar je mati na tihem vedela, da je skoraj najbolj ponosna ravno na tadva sinova. Mislila si je, ako se ji le posreči zlomiti to strašno trmo in ukrotiti to razposajenost, tedaj bi nobeden izmed bratov toliko ne obetal kot tadva. Bila sta zdrava in telesno dobro razvita, neustrašena, resnicoljubna, radodarna, prijazna do vseh reve-žev in že večkrat sta pokazala tolika spretnosti in prisebnosti, da je to po njenem mnenju daleč presegalo vse, česar se človek more nadejati od tako mladih fantov. Nekega večera med košnjo je iskra na travnato streh°< bila suha kot slama. „ Ko pa je Ulf prevzel f stražo in mu je vsa dfl>zl noč delala druščino ter' Kristina poslala močne?*, in medice, so vendarle fl vorili o tem kot o odjoč^ čet ju obeh dvojčkov j sa. Vsi trije so dobili — skavtinji pleteta. za Rdeči križ. DEKLETA IN ŽENE! J Za fino in najnovejše mode SPOMLADANSKO SUKNJO ali SUIT, po nič jih cenah, kakor kje »A to od S 14.50 naprej DIREKTNO IZ T O 1 ite * in za zanesljivo in točno postrežbo, se obrtin BENNO B. LEUST1G 1034 Ad&*oti _Ali pokličite: ENdicott 8506 ali 3426 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega "ENGLISH-SLOVENE HEADER" kateremu je znižana cena ^ O fl in stane samo: 4} Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, Izredno prijateljstvo. — Znano je, da so bile mačke vedno zelo nagnjene na meso lepih in debelih golobov. Slika pa nam kaže goloba in mačko, Hi sta si zelo dobra prijatelja, katera lastuje Clarence Weber iz Zanesville, Ohio. Najljubša igrača teh dveh prijateljev je žoga. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po j ako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Ameriška Domovina V sedanjem Rooseveltovem kabinetu so samo še trije člani njegovega prvega kabineta in to so: delavska tajnica Mrs. Perkins, minister za notranje zadeve Ickens in državni tajnik Cordell Hull. 6117 St. Clair Ave. »■l.Y 11 * ******** 11,111