Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. dopisi naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Vsakemu svoje! Velja: /a celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“. Leto I. V Celovci 10. avgusta 1882. Št. 15. Dr. Vošnjakov govor zastran ljudskih šol na Koroškem. (Konec.) Čudno pa je vendar, da se zavoljo Slovencev gospodje od one strani toliko vznemirjajo. Tu pmenjam najpred poslanca vit. Carnerija. On je Lah, če se ne motim, vendar ga uznemirjajo štajerski Slovenci. Potem je g. dr. Jacques, čigar predniki gotovo niso Vara potolkli v Tevto-huržki šumi, ampak so menda šli le skozi rudeče morje. Zakaj se ta gospod toliko vznemirja zavoljo kranjskih Slovencev ? Gosp. dr. Rus pa se je tudi krepko potegnil za Nemce ; njegovi predniki pa niso bili Nemci, ampak Slovenci, in njegovi žlahtniki žive še zdaj na Kranjskem, ne znajo nič nemški in so vendar zadovoljni pri tem. S takimi gospodi se prepirati zavoljo uznemir-jenja Nemcev pač ni vredno. O drugih gospodih, ki so o nas govorili, omenjam gosp. dr. P1 e n e r j a. Jaz nisem tistih misel, kakor dr. Rus, da ne bi imel pravice, tukaj o razmerah na Kranjskem govoriti. Jaz mu ne branim govoriti o kranjskih zadevah, če prav ni pri nas voljen. Saj mi je še ljubo, če gospodje mnogo govore o naših razmerah, ker imamo mi potem priložnost, da jim naše stanje pojasnimo. Kajti dostikrat se vidi, da nam ne nasprotujejo iz hudobnosti, ampak ker razmer ne poznajo. Obračam se naposled do vlade, katera z nami Slovenci, kakor sem že omenil, tako ravna, kakor je ravnalo ministerstvo Auerspergovo, obračam se posebno do gospoda naučnega ministra, kateri nam naših pravic ne podeli ni v ljudskej šoli ni v srednjih šolah. Ravno tako je, kakor bi vlada volje bila po-nemčevati in poitalijančevati slovenski narod. Zakaj, mi je neumljivo : vender ne zarad tega, ker je malo naše število ? Jaz vender menim, da smo ravno mi Slovenci za Avstrijo zelo dober steber in imenitna reč pri državni, celoti. Le pomislite, da smo mi Slovenci za Avstrijo zelo zelo potrebni. Ge bi od Trsta do Mure ne bilo Slovencev, ampak sami Nemci, mislim, da bi imela vlada še veliko, težje stanje. Za Avstrijo pa smo živ zid proti jugu. O naši zvestobi, o našem patriotizmu nihče ne dyomi, kajti kam se hočemo obrniti, ako Avstrije nimamo ? Potlačili bi nas ali Nemci ali pa Italijani, ali pa oba. Iz. vseh teh uzrokov, gospoda moja, je postopanje vlade proti-nam čisto nerazumljivo. Gospod naučni minister hodi v svojih zarujevelih birokratičnih nazorih po potih Stremayrovih in ne vidi, da se s tem v nasprotje postavlja z vladnim programom. Mi slovenski poslanci smo vselej v zadregi, kader moramo glasovati za to vlado, katera ima med seboj naučnega ministra, do katerega nimamo nobenega zaupanja, temveč le popolno nezaupanje. (Res je! na desni.) In nekaj besed bi še rad dodal glede prizadevanja, odvzeti nam narodnost, nas ponemčiti. Gospodje so se v teku poslednjih let sami prepričali, da se v času, ko se prebivalstvo množi in je narodna zavest vedno živejša, narodnost ne more vzeti ni po poti kancelije, ni po poti šole. Celo zadnja ljudska štetev je to javno pred oči postavila. Na Koroškem se slovensko prebivalstvo ne manjša, ohranilo se je v enakem številu nasproti prejšnjim štetvam. Torej ponemčenje se ni posrečilo, in jaz le obžalujem, da gospodje nameravajo še vedno poptujčevanje in iznai odovanje. Tu si dozvoljujem navesti enega naših gospodov kolegov besede, katere so mi v resnici iz duše govorjene, našega častitega prijatelja češkega gospoda poslanca Krejeija. On piavi v nekem slavnostnem govoru (bere): „Nobeno iznarodo- vanje se ne more kulturno delo imenovati, vsako je marveč delo prava pesti, delo surove sile močnejšega z namenom, da se pri tem doseže mate-rijalen dobiček. “ (Istina ! na desnici.) Gospoda moja! Tega naj bi si vender Nemci ne pustili očitati, oni so velik, več milijonov brc-ječ narod, in njim bo pač malo do tega, če si pretvežejo nekaj Slovencev. In tudi za Avstrijo ni škoda, da razne narodnosti v njej živijo, ker se med seboj skušajo in s tem se more marsikaj dobrega vstvariti. Da spoznanje to zasvita se v časih tudi v krogih 'oae stranke, kije zastopana na onej (levi) strani te visoke zbornice! Bral sem v ^Deutsche Zeitungu, ko je bil literaren kongres, zelo interesantno izpovedanje. ^Deutsche Zeitung" pravi (bere): „Svojo vrednost poznati, pa priznavati tudi tuje zasluge, to je lepo in plemenito za vsak narod. Človeštvo bo vedno razdeljeno v različne narode. To pa ni nesreča ali pomanjkljivost, ampak bogastvo raz-vitka.“ (Dobro ! na desni.) Te besede vašega lista 1 priporočam vam v prevdarek in pa tudi visoki vladi. Ako pa gosp. naučni minister ne bo hotel za nas Slovence kaj storiti, obračam se do vas, gospodje od večine, s prisrčno prošnjo, da nam naklonite svojo pomoč.“ (Živa pohvala. Govorniku čestitajo mnogi poslanci od desnice.) Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (200 letnica.) 3. avgusta smo obhajali v Celovci lepo pa redko slovesnost. Ravno je 200 let, kar se je napravil polk ali regiment kralj Belgiški ; spomin na ta den se je praznično obhajal. Mesto se je svetilo v prazniškej obleki; na novem trgu so bandera vihrala, bile so štatuve ali sohe lepo okinčane, ličen oltar za sv. meso postavljen in pisani šatori za višo gospodo razpeti. Že den poprej so dohajali visoki gospodje posebno vojaškega stanu. Prišli so iz Gradca, ker polk kralj Belgiški svoje novake nabira, sami velikaši in mestni župan. Zvečer je po mestu svirala turška muzika, akoravno se je dež ponujal. Zjutraj je spet vojaška muzika po mestu hodila in veseli den naznanjala. Ob pol devetih se je na novem trgu svečanost pričela. Najpred so gosp. polkovnik ali obrist baron Lauer svoje lepo v redu razpostavljene vojake s krepko besedo nagovorili ; potem je bila sv. meša, ktero so brali naš premil, knezoškof dr. Petrus Fu n de r; h konci so gosp. knezoškof imeli precej dolgo pridigo in po svojej slavno znanej zgovornosti govorili tako krepko in srčno, da so njih besede vsem - vojakom in nevojakom - segale do živega. Po dokončanej božjej službi so vojaki defilirali pred vojaško gospodo. Res vse je bilo prav slovesno, prav lepo in ginljivo ! Vojaška gospoda je imela v gostilni „Europa“ veliko morendo, vojaki pa popoldne na ,,Kreuzbergelnu“ prav živo veselico. Ves griček je bil okusno ozalšan, dve bandi ste nadelovali vesele viže, vojaki so jedli in pili pa zdravice napivljali, da je vse gromelo. Skorej ves Celovec je bil na nogah in priča pri tej veselici. Bog ohrani in obvaruj ta slavni polk in dodeli njegovim banderom slavno zmago ! Iz Gorenc blizo Lipice. (Zaupnica.) Šolski sovet v Srednji vesi Velikovskega okraja je poslal visokočast. gosp. dr. Vošnjaku sledeče zaupno in zahvalno pismo : Predragi, Vele časti ti Gospod! Mi podpisani Vam izrekamo prisrčno zahvalo, ker se tako možato borite za nas koroške Slovence. Vsaka beseda, ki ste jo izgovorili v državnem zboru za nas, je gola resnica. S kakšnim velikim veseljem smo čitali v „Miru“, da se sme slovensko uradovati in da se smejo pri slovenskih sodnijah slovensko spisane tožbe vložiti. Hvala in slava torej Vam za Vaš veliki trud, predragi Gospod! Vaše zasluge za nas Korošce naj se z zlatimi besedami zapišejo. Ob enem mi protestiramo zoper podpis našega Ruškega župana Tomaža Rupp, s kterim se je pridružil županom Celovške okolice. On ni sklical ne srenjskih odbornikov, ne vprašal šolskih svetovalcev, podpisal je le za se, ne pa za sosesko, torej je njegov podpis neveljaven. Mi pa bodemo podpirali naše vrle slovenske poslance in si prizadevali na vso moč, da se bo slovenščina ne samo učila v naših šolah, temuč tudi kot učni jezik vpeljala. Tako mislijo Vam vedno vdani šolski svetovalci v Sredni vesi Velikovskega okraja. Srednja ves 18. rožnika 1882. France Reš, načelnik. France Schaubach, Jurij Pusch, Jernej Hribernig, svetovalci. Iz Grabštanja. (Ogenj.) V pondelek — 31. julija — zvečer je na Bregu pogorela Krofova kmetija — hiša in skedenj. Kako je ogenj navstal. dosihmal še ni znano. Pogorelo mu je vse, kar se je dosedaj spravilo žita pod streho ! Tudi živine, goved, mu je zgorelo par glav, 40 svinj, in ena kobila ! Res omilovanja vreden. Zavarovan je menda bil, pa menda le samo za pohištvo, ne pa tudi za snopje in krmo. Požarna straža je pri hitela pomagat precej hitro in pomagala, kar je sapa dala, pa kaj pomaga, ker je kmetija tako od rok, blizo eno uro od tukaj, blizo Krke. K sreči je hiša stala na samem. Iz Kanalske doline. (Somenj; nov pot; razdražbe; nov župnik.) V Ufcvah je bil somenj; vse je bilo Židane volje, fantje so prepevali slovenske pesmi, godci so godli in mi smo se pošteno zasukali. — Poletu so Kanalčani večidel na planini, kamur so jeli tudi gospodi in gospe dohajati na „Sommerfrischu ali na počitnice. Hudourje pa pot na planino večkrat hudo raztrga, tudi je hil dozdanji pot prestrm; zatorej se dela nov, da bomo po zimi ložej seno po saneh domov drkali in bolj zložno na planino hodili. — Neka nova navada se hoče v Ukvah vgnjezditi. Gospodje, od kterih bi se človek kaj tacega naj menj v misel vzel, mimogredoče ali pred hišo stoječe ljudi zasmehujejo in ž njimi norce gonijo. Tako je nek gospod nekim ženskam, ki so pred njegovo hišo malo obstale in pokramljale, stole iz hiše prinesel, jih pred nje postavil in burke vganjal. Cela ves se nad tim spotika in godrnja. Ako se še kaj tacega zgodi, povem teh gospodov imena, naj jih „Mir“ zapiše v svoje črne bukve. — Na sosednem Trbižu so ravno dobili novega gospoda župnika; 30. julija so jih gosp. dekan slovesno vpeljali v novo faro. Prišli so gospod iz Celovca in so pridigovali tako krepko in lepo, da so do solz ganili veliko svojih poslušalcev in si pri tej priči pridobili srca vseh svojih farmanov. Bog jih živi veliko let! Iz Golšovske okolice. (Stara klobasa.) V poslednjem dopisu sem Humčane v mislih imel, dovolite, da še tudi danes podam neko 4 leta staro klobaso. Ni se čuditi, da je že nekoliko žaltava. Ob času naoroženja (mobilizacije) za Bosno in Hercegovino 1. 1878. je bil tudi klican Lipš Kri-jepan ; moral je pustiti doma mile in drage, t. j. bolehno ženo obdano s kopico majhnih otročičev. Po dokončanem osvojenji (okupiranji) se je za olajšavo ali tolažbo tega trudopolnega dela in pa tudi za zamude nekaterim tistih družin delilo nekoliko odškodnine in tako je tudi za rezervista L. K. bilo poslano nekaj črez 30 gld. na gosp. župana S. S. Ta je pa svoj žep ali aržet začel prešlatovati in se kmalo prepričal, da zarad tega nič nima menj v žepu, ker je moral reservist L. K. v Bosno marširati, torej hajdi z omenjenim denarjem nazaj v Celovec. Tako je pa pripomagal, da si je moral reservist L. K. enebarti prav po nepotrebnem pete brusiti v Celovec, da je omenjeni denar dobil. Hvalimo torej le tega, kdor je res hvale vreden. Iz Celovške okolice 3. avgusta. Ko je prva številka ,,Mira“ izšla med svet, niso samo vsi rodoljubni Slovenci z veseljem pozdravljali ta lepi namen : buditi samozavest koroških Slovence^, ainpak tudi Hrvati in Srbi so obrnili pozornost nas in novi list. „Samouprava“ (v Belem-gradu) imenovala je to p odvzetje epohalno to je neizrečeno imenitno za nas Slovence. iče več kakor pol leta je preteklo od tega časa, in morebiti bo kdo vprašal: „Kaj pa ste dosegli z jjMirom" ? Resnica je, da nismo še donni vseb tistih pravic, katere nam grejo. Šole so še zmirom vse take, kakoršne so bile. Po kan-nelijah še vedno gospoduje nemščina, čeravno ukaz ministra Pražaka jasno zapoveduje, da morajo sodnjiški uradniki v slovenskem delu koroške dežele posluževati se slovenskega jezika, kedar go-^orijo s Slovencem. Ali vendar, kar se v tako kratkem času doseči in storiti da, dosegli in sto-nlj smo. Pokazali smo namreč, da slovenski Korošec je in ostane Slovenec. On ljubi in spoštuje SV0J jozik, kakor sin svojo mater, katera ga je ta jezik marnovati ali govoriti naučila; kajti ma-terno besedo zaničevati bilo bi svojo lastno mater zaničevati. Tako trdega srca, tako brez pameti Pa vendar naš kmet nikoli ni in ne bode. Samo odpadniki naroda, ljudje brez vere in brez naj-olažih človeških občutkov morejo to storiti. Nasprotniki očitajo nam, da mi koroški Slovenci ne razumimo tistega jezika, v katerem se slovenske mikve ali knjige tiskajo. Kolik.0 resnice je na tem, pove nam „Mir“, kateri je v ravno tistem Joziku pisan, kakor vsi drugi slovenski listi in unjige, pa vendar je dobil med Korošci več kot lih.O prijateljev. Povsod se rad bere ali čita in kar je prav značajno in kar najbolj kaže, koliko je verovati našim sovražnikom in obrekovalcem, Je pa to, da je v njem največ čiankov ali dopi-s°v iz prostih kmečkih peres. Tedaj s peresom v roči se bori vbogi kmet za najdraži mu zaklad, za svoj dragi, lepi in sladki materni jezik. Ta karakteristika in resnica je vredna, da se zapiše v zgodovino Slovencev. Ne učena gospoda — ne! Prosti kmetič je pisal in se boril za svoj slovenski jezik; tem slavnejša pa bo tudi zmaga! Od SV. Ane pri Ribnici. Preteklo nedeljo, 30. P- m. smo god sv. Ane praznovali. Ljudi je iz okolice zelo veliko prišlo, in gotovo bi bila množica veliko veča bila, ako bi vreme bolj vgodno kilo. Svečanost se je lepo vršila; možnarji so pokali, zvonovi so peli in muzika, kteri so udje krepki Slovenci, je svirala; srce je vsakemu ve-selja igralo, ko je pobožno množico v procesiji po mičnej okolici pogledal. Posebno pa moram Petje med blagoslovi omeniti. Samo ena pevka in trije pevci so peli, pa tako lepo, da je zveden gospod strokovnjak, ki je zraven mene stal in mu vsako petje ne zadostuje, to petje in pevce očitno pohvalil. To je pač hvale vredno! — Cerkev je bila med sv. mešo vsa polna in ljudje so morali zunaj stati. Pa med pšenico je tudi ljulike. Bila sta med temi tudi dva mlada gospoda in dve gospodični iz mesta Celovca, ki pa se niso za božjo službo in ne za pobožne ljudi brigali; smejali so se in glasno govorili, da so ljudi motili. Zadnjič se začno pri nekem štantu neko igro igrati. To pa je bilo preveč. Vem, da je „Mir“ našega župana v črne bukve zapsal, ker je z nemčurji zoper nas Slovence potegnil in tisti šembrani protest zoper gosp. dr, Vošnjaka podpisal. Upam pa vendar, da bode „MirM tako pravičen in nepristransk, da hvali, kar je hvalevrednega. Naš gosp. župan prepove igrati in zaukaže, naj so neporedneži pri miru in pokoji. Tako je prav, hvala ! Pa še nekaj ! Po sv. meši so se županske zadeve oklice-vale v slovenskem jeziku, pa tudi v nemškem, ker je danes ob semnji bilo veliko nemških Ce-lovčanov pričujočih; druge male se oklicuje za nas Slovence samo po slovensko. Nekdaj je bil naš gospod župan dober Slovenec in tudi druž-nik družbe sv. Mohora. Prav škoda se mi dozdeva, da je nekdo tako vrlega moža nam zmotil in izneveril. Pa ne obupajmo : kri ni voda ! Iz Podjunske doline. (Naša mladina; nesreča; letina.) Rajši bi hvalil, kakor pa grajal, ker resnica v oči kolje in dobi tisti, ki jo gode, gosli za ušesa. Pa naj bo! Ali je to prav, da ob nedeljah in praznikih naša mladina že pred-poldnem začne kegljati in sicer ne samo po oštarijah. Na kmetih imajo tudi pri drugih hišah že kegljanje in s kuglo v roči posvečujejo sveto nedeljo. Pridige takim fantalinom pa presedajo in se jih bojijo in ogibljejo, kakor hudi križa. Kaj se je 9. julija zgodilo? Med pridigo se je nekaj tacih mladih nemarnežev v turnu ali zvoniku zbralo in so si tam sami napravili morda nemško pridigo. Za kratek čas si tam nabuljajo fajfe in kadijo. Ali so ti neporedneži že pozabili tisto nesrečo, ki se je pred nekimi leti v Kamenu zgodila skoz take ljudi? Zažgali so in napravili strašno nesrečo in škodo. Ravno dva takih pobalinov sta se tudi lotila z velikim zvonom zvoniti. Ker nista znala zvoniti, je jima ušel štrik, se obesil za mali zvon, ga dol vrgel, da se je strupih Kdo bode spet to škodo poravnal? Menda bo ja tisti plačal, ki je škode kriv. — Letos imamo dobro vreme, da lehko snopje spravljamo ; v nekaterih krajeh so že tako nepočakani, da so 9. julija, to je v nedeljo rež noter vozili, tudi taki, nad katerimi se drugi še bolj pohujšujejo, tedaj še ni bila sila, rež je bila suha komaj za potrebo. Iz Medgorij. (Pomoč v nesreči.) Razun toče, ki nam pogostoma rada pobija, smo imeli pred dvema letoma še drugo nesrečo. Cerkev nam je pogorela in sicer tako, da so se zvonovi razpustili, orgle zgorele in zraven še štiri posestva blizo cerkve. Kako smo mi pogledovali s solze-nimi očmi na visoki zvonik ali turn, ki je ves črn kviško štrlel. Milo nam je bilo pri srcu, ko ni bilo slišati nobenega glasil zvonov in je bila vedna tihota kakor na pokopališču! Marsikdo je že mislil, da ne bomo mogli pogorele cerkve več na viš spraviti, ker nam je že šola tako globoko rano vsekala: veljala je več ko 7000 gold. Pa hvala Bogu in našemu presvitlemu cesarju Prane Jožefu, ki so nam darovali 300 gold. Hitro smo začeli cerkev zidati, in, hvala Bogu! preden je zima pokazala svojo belo obleko, svetila se je cerkev, zunaj in znotraj popravljena kot juternja zarja. Pa tudi zvonovi so spet lepo in veselo peli iz novega turna. Pa menjkalo nam je še znotranje cerkvene oprave. Čujte Slovenci! Spet smo se obrnili s prošnjo na presvitlega našega cesarja in na pobožno staro cesarico Marijo Ano v Pragi. Naša prošnja je bila spet uslišana, dobili smo več kakor smo prosili. Presvitli cesar so nam darovali vnovič 200 gld. in presvitla cesarica Marija Ana dva prelepa in bogata mešna plajšča. Bog jima vse dobrote, ki jih tako radodarno in obilno skazujeta cerkvam in šolam, stoterno povrni in daj jima še veliko zdravih in veselih let uživati, po smrti pa jima dodeli sveta nebesa! Pozabiti pa tudi ne smem Radiškega gosp. fajm. Antona D r o b e ž a , ki so tedaj našo Medgorsko faro zraven svoje oskrbovali. Ta gospod so nam pri zidariji naše cerkve prav prijazno na roke šli in nam prošnje na dobrotnike napravljali. Slednjič moram še pohvalno omeniti orglarskega mojstra v Grlinjah, gosp. Colariča, ki so nam za 800 gld. tako lepe in dobre orgle na 10 premenov ali registrov postavili. Kdor jih sliši in vidi, vsak jih hvali: mojstra delo hvali in priporoča! Iz Doba pri Pliberce. (Obhod; tatvina; goljuf; ogenj.) Pretečeni teden, 23. julija, smo opravljali tukaj god sv. aposteljna Jakoba in zbralo se je veliko ljudi; dež, kteri je zjutraj nas plašil, je ravno o pravem času prenehal, da smo še obhod s presv. rešnjim Telesom zamogli obhajati. Pri pridigi so nas Pliberški kaplan opominjali na strašno rajtingo, ktera nas čaka, ko Gospod poreče : Daj odgovor od hiševanja in so nas učili, kako bi imeli biti po zgledu sv. Jakoba zvesti hišniki. Pa žali Bog, da ljudje tudi že po deželi začnejo zanemarjati poslušanje božje besede, ali če jo tudi poslušajo, nič ne ubogajo. — V pondeljek večer 24. julija so štrci pri kmetu Bošanku iz Doba potrgali železno omrežje iz okna, so vzeli obleko, ktero so pa zunaj popustili in ves denar, menda okoli 500 gld. Domači so trdno spali, da jih niso čuli, pa če bi bili tudi čuli, ne bi mogli braniti, ker so štrci duri, kjer ljudje spijo, zavezali. Vse okoliščine kažejo, da štrci niso od daleč, ker jim je bilo vse znano. Najgotovejši bojo tisti potepuhi, kteri so že lansko leto v Cirknicah in Vidrnivesi kradli. Žandaiji jih na vso moč zalezujejo. pa so zviti tički, da jih ni kos dobiti. Ko bo mera polna, se bo pa že zvrnila. Pa tudi iz daljnih krajev nas taki tički obiskujejo. Tako je prišel iz Švicarskega ali iz Švajce nek ovčarski kupec in je kmeta pod Peco hudo opeharil. Nek kmet mu proda vse ovce in še za sosede, kteri so mu ovce prodali, dober stoji, menda je zneslo vse vkup 2100 gld. Pa kmalo kmet čuje, da kupec ni zanesljiv ; on telegrafira v Švice, kjer bi imel biti doma, ali tam tega imena niso poznali. Napovedal je goljuf krivo ime. Kmet se pelje za njim, mu vzame ovce, kar jih še ni grede prodal, in bo imel še okoli 800 gld. škode. Kmetje, bodite previdni, če tujcu veči znesek zaupate ! — Še druga nesreča se je zgodila. V petek 28. julija je začelo v Komeljnu pri Mlinarju okoli treh popoldne goreti in sicer v skednju. Ljudje so bili vsi na polji ; prej da domu priletijo, se je vnela že tudi hiša, ktera blizo raven stoji. Živino in nekaj obleke so še rešili, drugo je vse zgorelo. Kako je navstal ogenj, se ne ve, morda je zažgala hudobna roka ali pa neprevidnost. K sreči je bil kmet zavarovan Iz Št. Marjete v Rožni dolini. (Nova šola.) Nove šolske hiše navadno tudi po samotnih krajih se stavijo velike kakor kasarne. Našo novo šolsko palačo so že začeli beliti in od zdaj se bode bahato kazala gori po vsej Rožnej dolini. Glejte, kako smo Šmarječani petični, kako smo bogati. Ako pojde vse po sreči, bode do 15. avg. t. 1. to delo čisto dogotovljeno, in skoraj bi bil pozabil povedati, kako smo zdaj leta za to hišo pokladali temeljni kamen. Tisto nedeljo popoldne je bilo prav soparno vreme, ki je naznanjalo, da pride nevihta in ploha. Ko so gospod župnik opravili cerkveni obred, so šolarji zapeli v domačem jeziku cesarsko pesem. Ta pesem in tudi slovenski govori so bili navdušeno in pohvalno sprejeti. Pri tej priložnosti smo imeli srečo (?) ne samo videti, marveč slišali smo tudi marno-vati tiste znane gospode iz nemškega glavnega mesta v spodnjej Rožnej dolini; govorila sta gg. K a s t n e r A. zdravnik, in F u g g e r nadučitelj v Borovljah. Pričneta nemške zlate (bodisi le ples-nove) otrobe vezati, kaj pravite : trdim Slovencem nemške otrobe ! Seveda tega govora nismo razumeli, torej smo toliko trše in debelejše gledali, kako je posebno eden teh nemčurskih „ciceronov“ se spenjal, mahal in pretepal z rokami po zraku, kakor bi bil komarje lovil. Nam je pa tako nekako šumelo po ušesih, kakor bi nekdo hotel reči : Mi si še vedno hočemo zato prizadevati, da se bode med vas Slovence, kolikor mogoče, vsilo-vala babilonska zmešnjava. Kakor sem že rekel, ne bodem tako kmalo pozabil, kako da smo debelo drug drugega gledali in nekateri so celo zijali, mene moj prijatelj še zdaj večkrat draži, da mojega zijala še nikdar ni vidil tako na dolgo in široko odprtega kakor takrat. Te nemške neslane klobase še ni bilo ne konca ne kraja, kar nas nekdo nenadoma reši iz te zadrege. Naenkrat je nekdo precej krepko zaklical: „Živijo Slovenci !“ Kar zmračili so se obrazi tem nemčurskim veli-kašem, tako da smo se zopet bali, da bode začelo grometi, ker je iz teh oči tako divje zabliskalo, da nas je nehote spominjalo sodnjega dne. Imamo torej v Šmarjeti novo šolsko palačo in dva učitelja, med kterima je vsaj eden bil trd Nemec. Menda bode Smarjeta kar čez noč postala nemška. Pa gospoda moja! kakor pri šolski hiši ni šlo drugači, da ste morali pri tleh zidati začeti, tako tudi pri šolskem poduku tu na Slovenskem ne gre drugači, le v domačem slovenskem jeziku je mogoče kaj doseči. Upajmo, da bode pri tem tudi nemškutarje začela pamet srečati. Iz Podgrada. (Cerkveni seme n j.) Odkar smo k večnemu počitku spremili nam tako priljubljenega starčka zlatomešnika, je pri nas vse nekako mrzlo, zanemarjeno in žalostno. Le na semenj se je zbralo ljudi tudi od daljnih krajev. Device, praznično oblečene, so se slovesno vpeljale v cerkev in pričeli so se cerkveni obredi. Sploh tu okoli precej znan nekdajni priprosti skladatelj cerkvenih pesem, Grobelnik, (tako je bilo temu cčrkvenimu pevcu ime), je imel navado, vsako leto k temu pranganju zložiti nove pobožne pesmi. Meni se zdi, da tudi danes se je pelo nekaj teh pesem. Gotovo pa uho boli človeka ki je vajen, cerkveno pobožno muziko ali godbo ločiti od poskočne t. j. plesalne. Kar se morebiti lepo poda na plešišču, ni za cerkev. Torej rajši bi bili godci pri cerkvenih obredih izostali, ker nikakor niso v cerkvenej godbi podučeni in so nadelovali, kakor da bi godli na plešišču. Cerkev je zidana strogo v gotičnem slogu in vse kaže, da je bila nekdaj prav lepa, zdaj je pa že popravila potrebna, tudi v Medgorjah imajo po ena- kem načrtu stavljeno Božjo hišo; ta je na novo popravljena in z eno besedo prav okusna, gotovo una prav domoljubno in marljivo vse hvale vredno cerkveno predstojništvo, to pričajo slovenski napisi. Tu v Podgradu so slovenski časopisi menda le bele vrane — nasproti se pa nemškutarija precej šopiri, posebno pri znanem krčmarju Pepe Sch., ker mu nek odpadnik nFr. St.“ posojuje; sram bodi vsakega Slovenca , kateri se s tako mačjo zdivjano mrharijo druži — Bog da bi tudi hi prisjalo solnce prave omike in prepodilo nem-škutarsko temo ! Še nekaj, kar tudi sili, da se očitno šiba. Namreč mlin je v Podgradu, ki ima dva tečaja; staro kolo je počivalo, ker se že nekaj bolj k svojemu razpadu približuje, novejše pa se v enomer trdovratno vrti in ropoče, ter noče poznati ali vedeti, da je danes dan Gospodov, sveta nedelja! Iz Spodnje Žile. (Žalostno.) V Podkloštru so_ ustanovljeni vojaki huljanarji, sami Slovani, rojeni Hrvatje. Podklošterska okolica je čisto slovenska, tudi v Podkloštru samem so večidel Slovenci. Mislil bi človek, da bojo Slovenci in Hrvatje — sinovi matere Slave — lepo v slogi, miru in ljubezni živeli: pa žalibt g temu ni tako. Kdo je nemir in jezo med vojaki in prebivalci vtrosil, nisem mogel zvedeti, pa verjetno je, da so nekteri prenapeti Nemci in Nemčurji, kterih je dosti v Podkloštru, Slovane - Hrvate kakor si koli bodi razžalili. Bral sem v „Celovčankiu, daje pri preiskavi na den prišlo, da so jih nekteri prebivalci zmirjali in razdražili : vojaki so se zavoljo tega pritožili, tožba pa ni nič pomagala, -odtod menda gnjev in jeza. Pa bodi si - tako ali tako - to pa vendar ni prav, kar so huljani storili. Nek večer pridejo štiri šarže v neko oštarijo, kjer so nekteri gospodje s kvartarni tarok igrali. Jeli so preglasno prepevljati, gospode pri igri motiti in z besedami pikati. Dva gospoda ustaneta in se podasta domov; vzela sta seboj deklo, da jima je svetila. Vojaki pa za njima, potisnejo deklo na tla, luč pogasnejo in začno s sabljami mahati. En gospod leti nazaj v oštarijo, uni pa po patrolo, ktera je tudi prišla in rasajevce polovila. Veče nesreče se ni zgodilo, akoravno so ljudje slišali dva strela. Kdo in zakaj je strelil, tega nihče ne ve. Take prigodbe so obžalovanja vredne. Naj bi prebivalci vojakov ne žalili in dražili, - vojaki pa tudi ne pozabili, da so za to postavljeni, naj ohranijo mir in pokoj in naj ljudi vestno varujejo. Po novej vojaškej uredbi ali organisaciji odidejo huljani skorej odtod v Zagreb. Iz Vogerč pri Pliberku. Predlansko leto smo začeli zidati krasno, veliko šolo, katero smo lani dokončali. Voziti smo morali kamenje, opeke in vse, kar so zidarji potrebovali, tako da je kmet na polju setev popustiti moral. Pa tudi plačevati moramo, da si bi človek lahko pavec spehnil. —'insko jesen se je že začela šola. Dobili smo si-i er mladega pa čvrstega gospoda učitelja Jože r^e®arjn, kateri so Slovenec in tudi po domačem govorijo. Z otroci tudi tako lepo ravnajo, a so hvalo vredni. Samo to je, da so tudi od začetka že začeli nemško vmes slovensko učiti. Mi bomo pa velika plačila tudi pozabili, ako bo sola dober sad rodila. Prišel je od okrajnega in krajnega šolskega soveta tudi ukaz. naj gospod učitelj otroke vsako nedeljo in zapovedani praznik v cerkev peljejo. To so tudi zvesto spolno-vali. Ali nemila smrt nam je vzela našega tako ljubljenega in zaslužnega dušnega pastirja č. g. Ichcentalerja. Zdaj pa že osem nedelj zaporedoma, potem na binkoštne praznike, na sv. rešnega Telesa in sv. Petra in Pavlja nismo imeli sv. službe božje ! Zapuščeni smo zares, kakor Job je bil in posnemamo njegove besede : „Bog je vzel, Bog pa bode spet dalu, in če bo božja volja, se bodo te besede tudi pri nas spolnile. Seveda zdaj za nebesa si ne moremo veliko zaslužnega pridobiti, pekla se pa tudi le bojimo. Mi se priporočamo Bogu. In držali in ravnali se bomo zatoraj tudi po Kristusovih besedah, kteri pravi : „Iščite in hote našli, terkajte in se vam bo odprlo, prosite in se vam bo dalo.“ (Prosimo večkrat!) Iz Pokrške okolice. (Nov zvon; naš župan.) Dve dobre uri pod Celovcem, v Pokrškej fari, stoji nova romarska cerkev „Marija v Dolini. “ Romarji radi in pogostoma dohajajo v to cerkev, akoravno je tam malokdaj božja služba in cerkev še ni dodelana. Le sam presbiterij ali prostor, kjer stoji veliki oltar, je pod streho ; cerkvene ladje in zvonika ali turna še ni ! In čuda ! Akoravno pri cerkvi še ni turna, je nekdo, kte-rega ime nihče ne ve : g. fajmošter ne in še celo zvonar v Ljubljani, gosp. Šamassa, ne ve, kdo je novi in to še celo prav veliki zvon naročil in tudi že plačal. Zvon je 1389 kilogramov ali blizo 25 centov težek in kaj lepo vlit: vse ga občuduje. Ta zvon so 30. julija ob dveh popoldne pre-čast. gosp. stolni dekan Jakob Rebernig slovesno posvečevali. Ljudi je bilo, da se je vse trlo in so lepi in srčni nagovor prav pazljivo poslušali. Bog daj, da bi lepe besede vdolgo v srcu ohranili in se po njih ravnali! — Cujte, da pri tej priložnosti omenim, kar sem slišal praviti od tukajšnega župana. Tudi on je v Celovci pri „St. Weinhallea bil zraven, ki so kovali tisti prekle-mani protest zoper gosp. dr. Vošnjaka, ki se je za nas Slovence tako moško potegoval v državnem zboru. Seveda je gosp. Ovžan to pisarijo zoper nas Slovence tudi podpisal ! Mislil bi človek, kako dobro da nemško zna; pa sirotle nemščino komaj lomi. Že je bilo v „Miru“ brati, da je gosp. Lax hitro iz Dunaja poslal pohvalno pismo tistim županom, ki so se zoper svoj narod in zoper svojo besedo podpisali in svojo mater izdali. Pa to pismo je bilo nemško pisano, ta nemčurski gospod župan je z nemščino navskriž in pisma ni prav razumel. Še le gosp. učenik so mu raztolmačili, kako lepo ga je gosp. Lax za njegov podpis pohvalil. Ta pohvala mu je menda tako v glavo zlezla, da je svojega junaškega dela še zdaj ves vesel in se ž njim ponaša. Bog daj, da bi ga skorej pamet srečala, da bi spoznal: Vsakemu svoje, Nemcem nemško, Slovencem slovensko ! Vsaka tiča ljubi svoje gnjezdo ! Iz Št. Lipša pri Soneci. (Posvečenjenove cerkve in zvonov; Letina.) Nedeljo pred Veliko gospojnico (13. avgusta t. 1.) bo za naš kraj zelo slovesen den. Kapela Device Marije v P o n e v e s i je že pred 14 dnevi bila z vsem dokončana. Na prošujo tukajšnih farmanov so prem. knezoškof blagovolili jo kot cerkev, kot podfaro potrditi. Prečast. gosp. prošt-dekan F. W. iz Dobei'levasi so to presveto delo kot knezo-škofov namestnik prevzeli. Poprejšna kapela D. M. je stala že skoraj 250 let. Leta 1819 je bila popravljena in nekoliko povekšana. Pred 3 „Občinski urad«. v ia- >Ì'ìr.k.azaia na blizo devet, ko sem stopal ob bistri Mizici dalje. Naproti mi pridrdra voz, neiaso podoben Noetovi barki v sv. pismu. Z črnim platnom bil je ošivan, menda zavoljo pekočega somca in sitnega praha. V naglici vidim na tistem platnu belo na črnem besede : nK. k. Post Schwarzenbach“. - Ta pošta je pa bržčas samo za trde Nemce popotnike, za nemška pisma in nemški denar, ali kajli? Gondrnjal sem pri sebi in stopil v planinski svet; na desno in levo skalovje, tik ceste pa „ planinska hči“ Mižica ali tukaj še menda Črna. Na neki pečini nad cesto čepi neko leseno in kakor je videti, zapuščeno poslopje z pohlevnim „turnom“ ; pravijo, da je to bil „Šchrotthurm“, kteri pa že dolga leta počiva. Kaj, ko bi se pa nekega dne zrušil na cesto in onde pobil kako žival ali tudi kakega človeka? Cesta pelje skozi prevrtano in prestreljeno peč, vrh ktere stoji kamenit križ. Videti je, da skalovje in gorovje zapira daljo pot. Pridem do razpotja ; na levo pelje cesta in tik nje stoji štiri-voglata tabla: „Nach Ursulaberg«, - tedaj nemški prebivalci imajo v tem grabnu svoj dom in slovenska Uršula gora spremenila seje v enem letu menda v drugi „B 1 o c k s b e r g“. -Cesta pelje na večerno stran, in ker solnčni žarki tu skoz črno pečovje ne morejo predreti, postojim v senci in si brišem pot z čela. Gledam okrog: skoraj sama gola pečina, kjer pa je nekdaj stalo lepo drevje, kakor to kažejo trohneči štori. Škoda, da se les tako nespametno do zadnjega drevesca poseka, potem pride ploha in sneg in burja, in v nekterih letih kaže prej zelena gora gola rebra ! (Dalje prihodnjič.) Smešničar. Katehet vprašajo otroke v šoli : Kako so pa vedeli modri na jutrovem, da je rojen Odrešenik sveta?« Brž se eden tantov odreže : „V kolendar so pogledali.« Družba sv. ifiohora. Pesmarica bode obsegala 46 mašnih, 5 adventnih, 10 božičnih, 1 za zadnji dan leta, 1 za Novo leto, 3 za sv. tsi kralje, 2 za Ime Jezusovo, 1 za Svečnico, 13 postnih, 3 velikonočne, 1 za križev teden, 2 za Vnebohod, 2 za Binkošti, 2 za sv. Trojico, 13 za sv. rešnje Telo, 11 za Tantum ergo, 2 presv. Serca Jezusovega, 1 od Angeljev varhov, 1 cerkvenega blagoslovljenja, 1 za vseh svetnikov, 1 za vernih duš dan. Rokopis je po naročilu Cecilijinega društva s porazumljenjem posebnega odseka uredil g. A. Foerster, stolni kapelnik in vodja orgljarske šole v Ljubljani, tekst ali besede sta popravljala čč. gg. Janez Bilc in Luka Jeran. Visoko čast. Ljubljansko knezoškofijstvo je blagovolilo tako; pripravni rokopis pregledati in potrditi. Strokovnjak o zadevah cerkvenega petja, slavnoznani slovenski skladatelj P. Angelik Hribar, frančiškan v Ljubljani, „Cecilijo« lepo hvali in toplo priporoča. Napevi so stavljeni četveroglasno, tako bode knjiga pripravna ne samo pevcem, ampak ob enem tudi orglarjem. Iz tega ozira se bode pesmarica tiskala v nekoliko večjej obliki n. pr. : kakor je družbin Koledar. Kaj je novega križem sveta? * Dve nesreči ste se zgodile : V Podravljah blizo Rožeka je nek delavec, ki je Dravski most mazal, v Dravo padel in se vtopil. - V Celovci se je nekv hlapec pri topljenji v nogi ali Lenti vtopil. - Še komaj 16 let stara deklina je blizo Majrovnika v Celovško jezero skočila. - V slovenskem Plajberze je 'poprejšni opravnik gosp. Er-warth našel v zemlji eno kost in en kos od hrbta, - pravijo, da je to od nekdanjih zmajev ali lind-wurmov. - Prihodnji mesec pride naš polk Ma-rojčičev iz Rive v Celovec; peti bataljon pa gre v Trst. - Curk ali slap, ki teče iz Obirja proti Galiciji, jel je sloveti ; veliko ljudi ga hodi gledat; vse ga občuduje in hvali. - Te dni je po Koroškem se vozil kupčijski minister baron Pino in je obiskal svojo soprugo, ki se nahaja v Milstadtu. * Na Kranjskem obhajajo veselice, pri kterih se nabira za ^Narodni dom“. Veselice so bile jako močno obiskovane na Vrhniki, v Borovnici, v Idriji: Slovan gre na dan! - 15. avgusta se bode v rojstni vesi Muljavi na Dolenskem prav slovesno obhajala Jurčičeva slavnost. Povabljeni so rodoljubi iz vseh slovenskih pokrajin. -Cirkniško jezero na Kranjskem se skoraj vsako leto posuši ; voda čudovitno zginja v požiralnikih. 21. julija je peljal kmetič voz sena mimo požiralnika. Zadnji del voza se nagne proti propadu in raz voz pade v požiralnikovo globino žena s svojo triletno hčerko. Nagla pomoč rešila je ženo, otroka pa je požrl vi tinec. - 24. julija je pogorela cerkev in ves „Na gori“ nad Idrijo. - V Malo-ravni pri Motniku so tri pohištva pogorela. - G. Malenšek po domače Košir z Broda pod Šmarno goro je napravil prvo parno mlatilnico (Dampf-dreschmascbine) ; kar naredi 8 mlatičev v enem tednu, naredi ta mlatilnica v enem dnevu in še prej. - Ključarski pomočnik M. K. je v zvoniku Št. Vidške fare pri Ljubljani pri uri kazač ravnal; pa je padel in v pol ure po tem umrl. - V Mokronogu je neka deklina svojemu ljubčku darovala molitvene bukvice, ktere pa zagleda v cerkvi pri drugej deklini. Začne kričati, razsajati, se z uno pipati in tako motiti božjo službo. Obsojena je bila na tri tedne v zapor, poostren z enim postom vsak teden. - Za novo cerkev presvetega Jezusovega si ca, ki se ravno zida, se je dozdaj nabralo 34.000 gld., kar je dobra četrtinka tega, kar bode cerkev stala. - V Savi ie hlapec z dvema konjema iz Ljubljane utonil; basal je pesek, pa se z vozom predaleč v Savo upal. -ČC. gg. dekana Iv. Toman v Moravčah in Jože Skubic v Ribnici sta pela zlato sv. mešo. -Volkovi delajo prav veliko škode kmetom okoli Hotedršce na Notranjskem, kmetje tožijo, da so jim volkovi odnesli že več jagnjet in 5 psov, kar izpred hiše. - Na Kočevskem menda požiga neka hudobna banda. V Koči je pogorelo 17 hiš in 18 glav živine, v Grčaričah pa 15 hiš z hlevi, podi in vsemi drugimi poslopji. * Na Goriškem je toča spet razsajala, pri Deskli na Kanalskem je potolkla, da je joj. - V Gorici se je utopil dijak tretjega razreda. * V Celji nemčurski listič trosi grdo laž, da so Slovenci tirjali: Naj bi le slovenski jezik v kancliiak imel veljavo. To se pravi Nemce strašiti in šuntati. - „Kmetiški prijateP v Celji piše po Celjskej nemčurski šegi „pisel supen, pisel flajš, pisel bindiš, pisel tajč.u Fej te bodi! - „Deutscher Schulvereinu na Štajerskem čedalje nesramniši rogovili in mir kali med Slovenci. -Okoli Žavca je toča pobila skorej vse poljske pridelke: oves, turšico, ajdo, zelje, proso, posebno pa hmelj. Tudi okoli Moškanec se je vsipala toča, pa ni veliko škodovala. - Pid Kozjem so vojaka mrtvega našli; piavijo, da ga je nekdo vstrelil. -Nek hudobec je Krištofovo hišo v Frami zažgal. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. C. g. Valentin Lesjak ml., fajm. v Dvoru, je imenovan za kn. škof. konsist. svetovalca in za dekana v Zgornjem Rožu; č. g. fajmošter v Grabštanji,. Andrej W i e s e r, bode oskrboval Tinjsko dekanijo. Prestavljeni so čč. gg. kaplani : Gottfried K h u e n iz Št. Lenarta za stolnega vikarja in kaplana v Celovec; Jože M lili er iz Št. Vida k glavni fari v Celovec; Jože Ganglmayer iz Št. Paternijona v Št. Vid; Konrad Cweiger iz Motniče v Št. Lenart ; Konšt. vit. Šteinberg iz Voglič k sv. Hemi na Krki. Za kaplana gresta čč. gg. novoposvečenca : Jan. Obereder na Zgornjo Belo in Jože P f o h 1 v Motnico. Zlato mešo sta obhajala dne 5. avgusta preč. gosp. dr. Jernej Levični k, dekan in fajmošter v Šmohoru in dne 6. avgusta čast. gosp. Janez Tanzenberger, kurat pri sv. Trojici na Kraji, ki so rojeni dne 23. junija 1. 1797 - tedaj 85 let dopolnili in po letih narstarejši duhoven Krške škofije. _________ Tržna cena po V2 hektolitrih. M g !elovec i -»J O o> > rX % cé UZ* Ph M Jd H bo EH Belak if 1 j KZ3 > 'o £ Pšenica. . .14 ... — ~TTT r- 73 5 50 435 451 4148 4 38 4 60 Rž ... . 2 58 3 _ 2 45 2 80 2 90 375 3 — Ječmen. . . i 2 62 2 90 2 80 250 2 45 2 80 Ajda .... ! 2 80 3 — 2 60 3 05 2 20 2 75 3 — Oves.... 2 06 2 80 1 90 201 1 80 2 15 2 — Proso . . . Ber .... ! 5 16 — — — 4 51 4 80 — — 5 Turšiča. . . ! 3 42 — — 2 95 3 53 2 88 3 50 330 Grah.... Leča.... i Fižol bel . . I- „ rudeč . r ! 4:31 291 2 93 2172 2’06 488 3(34 Žitne cene se niso znižale, ker ptuje dežele mnogo žita v Avstriji nakupujejo. Tudi cena živine je ostala visoka. V Pliberški okolici kupuje francozki kupec ovce in plačuje po 22 do 24 gld. par ; zadnje dni je bilo šest vagonov ovec odposlanih na Francosko. — Na Celovškem trgu se proda kilo sirovega masla po 95 kr. do 1 gold. ; kilo maslo po 1 gold, do 1 gld. 10 kr. ; piščet en par po 70 kr. do 1 gold.; jajec se dobi 9 za 20 kr. ; mladih gos par po 2 gld. do 2 gold. 40 kr. ; par mladih rac po 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 40 kr. Cena drv se ni premenila. Izdatelj in urednik Andrej Einšpieler. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.