DELOVNI  KOLEKTIVI
Radovan Milič, Zavod za planiranje beograjskega ljudskega odbora
Nov način razdelitve in Ijudski odbori
Nov uačin razdelitve škupnega dohod-ka gos-podarskiii organ.izacij bo nedvomno pomenil krepitev materia'lne osnovc sa-mou.pravnosti ne samo kolpktivov, tcmveč tudi krajevnih orgamov oblasti. Potrebno je poudaritii, da fio ta krepitev v veliki meri odvisna od kvantitativiiih odnosov v razdelitvi sredstev na .področju komune, prav tako pa tudi od stvaroih sredstev. Izhajajoč iz tega, da b<> predJagarii sjstem razdeli<tv» trajnejšega značaja, je komuna z novimi instrumenti zaiinteresirana za razvoj gospodarstva na svojem področ-ju,. kajfci s tem se bodo krepila tudi sred-stva komun-e ;in samo gospodarstvo ko-mune (s porastom srcdstev pri gospodar-skih organizacijah). Zdi se cnam pa, da ta zainteresiranost konnime ni s predlaga-nim sistemom razdclilve iz,peljana do kra-ja. Načelo senakib meril« je prišlo bolj do izraza, kakor bi  bilo to zaželeno.
Izkmšnje iz 1. 1955, ko so ljudski odbori v znatna meri s svojimi instruanenti do-ločali razdelitev sredstcv, ki so jih usKa-rile goapodaTskc organizacijc, kažejo, da v naših raimerah komuna ne more biti pretežni regulator na -tem področju, ker pride ta.ko do neizeiiačenosti sistema, do določene nestaibilnosti, necnatdh ipoffoiev t razmerju <lo konkrelne gospodarske or-ganizacije in tudi do precejšnjega vnve-šavanja komun -v poslovanje gospodarskih organizacij. Kljub temu je treba komuni pustiti določene praTice an možmosti, da vpliva na razdelitev srcdstev gospodar-skih organizacij. da v.pliva na razmeirje me-d oacbno in splošno .potTošn jo na sto-jem področju.
Mnenj« smo, da celo tiiii ailternatiiva ireijpiga odstavka 10. olena ni v tem smi-s-lu zadostna. Bolj smotrno bi bilo z za-konom določiti okvire, v katerih bi ljud-ski ¦o-dbori šarn;i določali razdelitev na osebno in splošno potrošnjo. Spoštujoč naoelo samostojnega odločanja kolcktiva fdede razmerja v razdelitvi med os-ebno potrošnjo im skladi podjetja (prodvsein sredst(?v, ki so naTncnjena za investicije) bi biila komuna bolj sposobna. da bi s po-litiko »obdavčevaiiija« osebnih dohodkov v določeni meri usmerjala tndi sredstva v sbladc podjetij. kar bi bilo t scdanjih razmcrah tudi zaželeno.
Enako je treba sprejefi iudi alterna-tivo, tla se Wifni pravilnik gospodarske orga-nizacije sprejema ob sodelovanjn Ijiid-skega odbora (in sindikaln-e organizacije), s čimer se omoiroči kr>mnn.i, da prepi-e-čuje odvečno in »kodJjivo »prelivanje« kadrov na svojem pcnfročju.
Razen v^čje sigUTnosti (zaradi trajnej-šega učinkovanja) samega sistema jazde-litve bi bilo potrebno komuni nudiiti več sigurno^ti v razdeldivi sredstev. Z zako-nom bi bi<!o treba ločiii sredstva zveze od sr^dslflv ljudskpga odbora (prispevek proračnnom) podobno kakor j-e io izje-deTio pri ra.zdpliivi sredstfv za splošme drn/bcne potrebo s tern. da bi morali hidi tu doloriti meje. do katerih gre lahjko rp-^nbVka nr< dolo<"nniu svojp^a deleža. Končno bi bilo treba v vsa.k_om primeru vnpsti v zak<w posebno dn.lot'lK>. da pri-padajo T mesiili. ki so razrleli<-na na ob-rine. nraviee o.bčip*kp.ia lju-dskpga od-bora liudskenvu odboru mesia oziroma prenustiti mestu. da del pravic, za katerp misli, da  ie potrebna. prenese na občine.
ker terja enofcno raestno področje v večji nieri vodenje enotne politiJie. Koiriuna.lna podjetja na primpr, za kaiera bi od<reja! razdelitev občinski ljudski odbor, imajo lazširjeno svojo dejavnost na. vsem po-dročju mesta.
Stimulativnost sistema
Tudi lestvicc, s katorimi sc vpliva na razdelitev dohodka, bi bilo treba posta-viti tako, da bodo stimulati^vnejše. Po lestv-ici iz 52. člena na primor se odvaja, če presežek dohodka nad minimalnjnii osebnirni dohodki presega 25 odstotkov, iz presežka dohodka nad te.m odstotkom 30 odstotkov za splošne družbene patrebe, a kolikor del dohodka nad minimalnimi osebmimi doliodk,i presega 40 odstotkov, se ods.totek odvedbe aa tega prcsežka po-vizpne na 60 od.stof.kov (znaten skok, ki lahko precej destimuilar(ivno učiinkuje, to-liko bolj, ker je naslednji razpon v lesit-vici zpIo majhen: od 60 odsfotkov na ?0 odstotkov). Zdi se nam, da bi bilo treba zaradi stimulacije bol.j raz.vitih podjetij lestvico ublažiti v njenem zaklju&iein de-lu, a zaostriti v za-fetnem. Prav tako je zclo šibka stimulacija za ljudskp odbore, ker koltkor renlabiLnejše je podjptje, to-liko se sredstva za splošno družbene po-trebe, ki pripadajo odboru, zelo občutno zmamjšujejo (če rpntabilnost presp-ga 20 odstotkov. pripada kotnuni le 1,5 odstotka od presežka nad 20 odstot'ko>v). To Tse-kakor zmanjšuje inleres komune za raz-roj  gospodarskih  organizacij.
Ni najfcolj posrečena rešilev, ki jo predlaga osnutek zakoiia, da je mogoče v breme amortizaeije plačevaiti anuitete za od.plačilo posojiil za gospodarske iovesti-cije. Prav tako ne bi smeli dopustiti niož-rosti, da se iz amortizacije plačujejo obres(i na osnovna sredstva in ceio tudi na obralna sredstva. S "tem se popolnoma izgTiblja  gospodarskd  smisel  amortizacije.
Komplicimnost sisfema
Sprejemajoč postavko. da pogojuje raz-vojaa stopn.ja gospodarstva in vsa pisa-nost, ki je značilna za naše gospodarstvo, tudi precej kompliciran sistem razdelitve skupnega doliodka in siistem raznih in-»friiineiitoT, bi bilo veindar Ireba čijn bolj težiti k omiljevanju te kompliciranosti. Sam obračun osebnih dohod.kov in obvez-nosti na nj:iho\"i osuovi bo v znatni meri obreraenil adininistracijo podjetja (zato nismo za II varianto 36. člcna, ker je še bolj koiinplicirana kakor prva varianta); prav tako bi bilo treba razdelitev pri-spevka proračunom na posampzne prora-čuine opravljati mimo podjetja (r banki z g.)oba'lnimi zneski).
Končno bi bilo mogoče izreči nekaj kri-tiske tiidi k predlaganemu bescdilu zako-na. V njem so znatna nepotrebna ponav-Ijanja i,n ne-prectenosti (kaj je na primer 7, izrpdniimi doliodki in izdatki? Kolikor se po 86. členu obveznosti za komunalne obraic do družbene skupnosti določajo s paršalnim 7.neskom, zakaj raztegnMev 82. do 85. člena, ki rpgulirajo drugo materijo, tudi na komunalne obrate?).
Morda bi bilo bolj smotrno, da bi se izognili poinavljanjem. ki se pojavljajo med osnovrami in drugimi določbami- za-kona, vnesti v osnovne dolo51>p načala, nn ka.terih sloni nov:i sistem razdelitve, samo materijo zakona pa reguilirati z d-rwrimi določbami.