Štev. 12. V Ljubljani dne 25. decembra 1895. Leto L Planinski ▼ IBT Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Izhaja 25, dan vsakega meseca. l>rnAtVHilki dobivajo list zastonj. — Nečlane slane po 3 grl«!., dijake po I gl Spisal Fr. Kocbek. sakdo, ki seje vozil iz lepe Šaleške doline v Slovenji Gradec, se živo spominja romantične soteske, imenovane Huda Luknja. Pri klad nej šega imena ji naši pradedje niso mogli izbrati. Od Velenja gredoč, vidiš na levo Smartin in Skale, na desno grad Gorico (Eckenstein), za tem razvalino Šalek, na kateri je samo eden stolp še precej dobro ohranjen. Cesta te vodi dalje proti severu po ozki dolini, ki se čim dalje tem bolj zožuje, preteka jo pa potok Paka. Pobočja so na obeli straneh zelo strma, začetkoma še obrasla z gozdovi, potem pa jih pokrivajo navpične belosive pečine. Na zahod omejuje Hudo Luknjo visoko hribovje, raztezajoče se od Savinskih planili iu Uršule sv m; v tem se vzdigujeta posebna vrhova, katerih vzhodno pobočje sega do ., namreč Stropnik (860 m) in Smodilnik (923 m). Na vzhod pa jo omejuje pobočje Kozjaka, katerega najzahodnejši vrh je Špik (1107 ni). Najbolj romantična je Huda Luknja pri vhodu od severne strani. Pri gostilnici Simonovi se cesta deli: proti severu vodi v Slovenji Gradec, proti vzhodu (desno) pa v Dolič. Odtod vidiš zahodno visoko na griču stoječo farno cerkev Sv. Vida, niže spodaj pa razvalino Waldegg, kjer so najhržc nekdaj gospodarili vitezi pleni-telji, prežeč za skalami na mimo vozeče voznike. Od tega razpotja dospeš v 15 min. do prave divne Hude Luknje. Soteska je tako ozka. da ima samo potok Paka dovolj prostora v njej, cesta pa je vsekana v skalo. Na obeh straneh stoje bele in gole navpične skale do ceste ter groze vsak trenotek se odkril niti in pokopati mimo gredočoga potnika. Ta pogled je naj-impozantnejši. Ta romantični del soteske se razteza še dobrih 5 minut : omejujeta ga pa zahodno vrh Tisnik (783 m), vzhodno Pečovnik (793 m). Na vzhodni strani v skalnati dolbini je lep spomenik nadvojvode Ivana. Pravijo, da je že za Rimljanov vodila tod trgovinska cesta, katere pozneje niso nič popravljati, tako da je sčasoma izginil nje zadnji sled. Nadvojvoda Ivan, ta sloveči prijatelj alpskih dežel iu prvi pospeševatelj turisti ke iz presvetle cesarske rodovine, je v tretjem desetletju našega veka porabil svoj vpliv, da so tod zgradili novo cesto, ki veže zdaj Šaleško in z njo Savinsko dolino z Mislinjsko iu Dravsko dolino ter s koroško deželo. Hvaležni okoličani so postavili zategadelj poprej omenjeni spomenik, na katerem je bil pritrjen srebrn profil glave nadvojvode Ivana. Neki zlobnež ga je pa ukradel, in nadomestili so ga potem z bronastim. Kmalu za spomenikom prideš na most. Zahodno zagledaš na strmi skali (i m visoko leseno hišico, ki kaj lepo poveličuje idilično gorsko sliko. Sedaj za-viješ v strau od ceste okoli te skale iu hipoma stojiš pred velikanskim vhodom v podzemeljsko jamo. iz katere buči potok Ponikva, ki se tukaj blizu ceste izliva v Pako. Ta znamenita podzemeljska votlina je: Nadvojvode Ivana jama, lastnina znanega rodoljuba, in narodnega prvoboritelja ta mošnje okolice, g. Ivana Vivoda v Dol i ču pri Št. Ploiijanu. Visoko nad vhodom se blišči napis jami *). V leseni hišici biva poleti čuvaj, ki razkazuje in razsvetljuje jamo: v njej je razpoložena spominska knjiga „Slov. plan. društva" v podpisovanje. Pri vhodu na desno je napravljena pod skalnato streho še druga nova lesena koča (4 m široka in 8 m dolga), v kateri bode krema. Vhod v nadvojvode Ivana jamo je inipozanten. V navpični skali se kroži do 14 m visok obok; črez potok drži lesen hodnik. Takoj pri vhodu je votlina zelo prostorna in visoka. Prvi oddelek jame se imenuje „veliki dvor ali gostišče."**) Tu se vrše veselice. Na južni strani je „klet". Koder vodi pot nad potokom. *) Okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu je z odlokom /. dne 22. julija 1SD5. I,, št. J1S54, dovolilo obiskovanje jame, ker je nje lastnik napravil vso varnostno priprave, katere je zahtevala komisija; tudi je dovolilo pobiranje vstopnine, ki znaša »a 1. razred 50 Ki. in svetilniea 10 kr., za II. razred 20 kr. in svetilniea 5 kr. Posebna razsvetljava ("20—30 luči) stane 1 gld. — Lastnik jame misli tudi vpeljati električno razsvetljavo ter vsako loto prirediti tri veselice, in sicer: prvo binkoštni ponedeljek, drugo dne 5. julija in tretjo 23. avgusta. Pri veselicah bodo sodelovali pevci bralnega društva v Dolic-ti, godba in ta m l tiraš i. Preskrbljeno pa bode tudi za jedi in pijačo. **) Posamezna v narekovaje dejana imena navajamo tako, kakor jih je napravil lastnik jame sam. so povsod položeni leseni podi, da hodiš vedno po suhem. Iz „velikega dvora" prideš skozi druga vrata na pod pod ledom in pod most.ali galerijo, ki se razpenja nekaj metrov (5—0 m) nad teboj. Na galerijo vodijo dvojne stopnice, na levo „strme", na desno pa prideš po ovinku v „mokri kot" in potem po stopnicah na most. Odtod je lep pregled votline. Dalj nji večji prostor se nahaja na levi strani, tako imenovano „nadstropje", kjer po „strmcu" dospeš na „višavo". To je zopet večji prostor visoko nad potokom, kateri teče na desni strani globoko pod teboj. Poprej je bil ta prostor neraven, a z razkopavanjem so ga precej poravnali, proti potoku pa napravili leseno ograjo. „Višava" je 19 m dolga in 9 m široka in se bode tudi rabila za gostišče. Severno od „višave" na drugi strani potoka vidiš „veliki oltar", namreč razne like v strmi steni. Na južno stran se razprostira še drug manjši oddelek; črez brv prideš v „mrzli kot". Odtod zlezeš po lestvi na drugo galerijo: „na stražo" in k „rumenemu kapniku", ali pa s srede „višave" po „globokih stopnicah" k „zalemu kamenju". Skale se namreč pri razsvetljavi blišče, in lepe, bele kapniške stene nalikujejo zamrzlemu slapu iz kapniško vode. Do sem sega še nekaj svetlobe od vhoda, dalje pa so vsi prostori popolnoma temni. Skale stoje odtod malo vsaksebi, in komaj je toliko prostora, da so napravili brvi nad vodo. Pod teboj pa grozno vrešči potok in dela skakalce. Od „odra" prideš v „vreščeči kot", kjer je na desno „pri ž niča", potem nad „vrtince", v „predor" in v „tesni kot", odkoder se bližaš „slapu", kjer pada voda 9«» visoko v tolmun. Voda buči s tako silo, da te izpreletava strah in groza. Pri slapu stoje mostovi 11 m nad vodo ter vodijo do „okna", to je širji prostor kakih 80 m v stran od slapa, kjer je lepa stena od kapnika. Pod slapom je globok kotel. Od vhoda do slapa je 212 m. Neumorno delavni lastnik g. J. Vivod je preiskal še jamo nad slapom. Po lestvah prideš 5—6 m više nad slap med tesnimi stenami. Odtod tezeš 25 m daleč po skalah na obe strani, voda pa globoko pod teboj šumi. Potem greš zopet nizdohi k vodi in kakih 25 «» naprej med tesnimi, 1 m širokimi skalami po naloženih brunih in deskah. Zatem je 20—25 m visoka skala, ki jo je voda ostro izjedla, da je podobna belim skalnatim oltarjem. Po skali pa ne drsi nič vode. V stranskih kotili se nahajajo lepi kapniki. Ta pot od slapa naprej je precej težaven, toda zanimiv za turiste. Ako bi se spravil potrebni les še naprej, mogoče bi bilo priti po jami skozi goro celo do kraja, kjer ponicuje Ponikva. To bi bilo jako zanimivo. Vsekakor torej svetujemo lastniku g. Vi vodu, naj bi napravil jamo dostopno, kolikor daleč je sploh mogoče, kajti s tem postane toliko zanimivejša, in ljudje jo bodo še rajši ogledovat hodili. Večkrat omenjeni potok Ponikva*) izvira pod Metu lovim vrhom (818 m)**), teče kake 7s ure, potem pa na Koprivških jamah ponikne in v spodnjem teku preteka nadvojvode Ivana jamo. *) Na spcc. karti napačno „Huda luknja potok". **) Na spec. karti napačno „Metuld vrli". Žal, da ta jama nima še več slikovitih kapniških tvorb: a veliki prostori in po njih zdaj dvigajoči, zdaj znižujoči se poti, razne dvorane in soteske nudijo zanimive slike. Zlasti pa napravi žnboreči potok in močni slap s svojim Sumom na obiskovalca velik vtisk. Romantična votlina utegne torej dobiti mnogo obiskovalcev, vabile jih pa bodo nemalo tudi nalašč prirejevane veselice. To tudi želimo lastniku, ki je izredno veliko žrtvoval, da je napravil jamo dostopno, za kar mu bodo vsi prijatelji podzemeljskih jam hvaležni. Nadvojvode Ivana jama bo vedno posebna znamenitost Hude Luknje. Nekdaj so v tej jami prebivali tudi jamski medvedi (ursus spelaens). Od njih je našel g. J. Vi vod 2 zoba. *) Iz Velenja se z vozom dospe do nadvojvode Ivana jame v 1 uri. peš v 2 urah, od Slovenjega Gradca pa z vozom v 1 '/2 uri, peš v 3 urah. Druga podzemeljska jama je Zelena Peč. Od prejšnje jame greš nekoliko proti severu po cesti, potem kreneš na levo (zahodno) strmo po gabrovju navkreber. V pičli 1/2 uri prideš do navpične bele skale v gozdu, kjer je proti severnemu koncu zelo nizek vhod, da se moraš ob tleh „po vseh štirih" plaziti. Ta votlina je precej široka na več strani in ima mnogo primeroma visokih prostorov, ki so zvezani le z nizkimi predori, da se moraš povsod plaziti iz oddelka v oddelek. Skoraj vse stene so prevlečene s snežno-belo kapniško tvarino. Nahajajo pa se tudi razne tvorbe, kakor: grozdje, mah, stalaktiti in stalagmiti. Obisk te jame sedaj nikakor ni prijeten, ker se obiskovalec naveliča sključene hoje in plazenja po trebuhu in po ilovičastih tleh po nekod. Ker te jame nisem mogel premeriti, da bi si napravil načrt, ne morem natančneje povedati, koliko ima oddelkov in kako so veliki. Ako bi so napravila od ceste vijugasta pot do vhoda, vhod pa z drugimi predori vred povekšal, da bi človek večinoma lahko raven hodil, potem bode „Zelena Peč" tudi zares ogleda vredna. To delo bode zvršil najbrže g. J. Vivod sam. Še bolj severno od te jame se nahaja Pileniea. Vhod vanjo je zelo visok svod v navpični skali, pod njim obširen prostor, v katerem vidiš do 2 m dolge stalaktite in stalagmite. Od vhoda greš vedno navkreber med ležečim ali razmetanim kamenjem. Druga jama je tudi zelo prostorna in ima več raznih rjavih kapnikov. Tretji oddelek je zelo podoben „korn"; odtod prideš v četrto manjšo jamo. iz nje vodi h- ozek predor nizdolu. Dalje še ni preiskana, O mjdlji onakifi zob poroča tudi J. C. H, v „Toiuistii", 1879, si 17., str. 4. Zadnja jama je Špehova Luknja, ki leži neki vise nad nadvojvode Ivana jamo; videl je nisem sam. Pravijo, daje tudi precej prostorna. Vse imenovane podzemeljske jame se nahajajo na zahodni strani Hude Luknje. Ako bodo res železnico od Velenja dogradili do Spodnjega Dravberga, kar že dolgo časa nameravajo, utegne romantična Huda Luknja *) še bolj zaslo-veti in najti še več občudovalcev. Mnogo zaslug in hvale si je pridobil g. J. Vi vod, da je največjo nadvojvode Ivana jamo napravil dostopno in jo ohranil v narodnih rokah. Za to naj bi našel dostojno povračilo. Nekaj misli o prirodi. Spisal J. Mandelj. ■¿pij veseljem se spominja človek v poznejših letih mladih dni, katere je bil ¿/j^^Cpreživel na šolskih klopeh srednji: šole. Kakor mu je bila tačas edina želja. da bi se iznebil šolskega prahu ter stopil v prosto življenje, tako mu silijo pozneje misli in želje nazaj v šolsko dobo, v dobo i dejal o v in brezskrbne mladosti. V živem spominu mi ju izza mladih let tudi profesor, ki mi je vtepal znanost o prirodi. Z veseljem se spominjam tega moža. žal. tla ga krije že črne zemlje odeja. V Feldhotu pri Gradcu je dokončal na jako tragičen način: omračil se mu je bil um. Ta mož nas je uvajal v skrivnosti prirodnih pojavov. Mnogo seveda sem že pozabil, ali enega izreka se še tako živo spominjam, kakor da sem ga slišal včeraj, izreka namreč, da vse snovanje in prenavljanje v prirodni delavnici ima svoj izvor in začetek v premikanju. Bil sem takrat šele v četrti šoli, ko sem slišal te besede. Tedaj jih nisem še razumel, šele poznejša leta sem se prepričal o njih istim. Minila je od tistega časa marsikatera pomlad. Moji nazori so se v marsičem izpremenili, a niso se izpremenili glede tega izreka iu o resnici, katero je ta mož tako često poudarjal, da je namreč podlaga, vsaki vedi prirodoznanst.vo. *) Lepe fotografije o Hudi Luknji, «lasti pogled na nadvojvode Ivana spomenik in po njem imenovano jamo je dobiti pri ravnatelju g, M. Helffu v Judenburgu na gorenjem Štajerskem, Nekako čarobno moč imajo nauki tega moža na mene, tako da vse pojave v znanosti in umetnosti sodim s prirodnega stališča, in po mojem mnenju je to edino prav. Kakor je slavni grški modrijan rekel, da je spoznavanje samega sebe podlaga modrosti, tako bi lahko še dostavili, da je spoznavanje prirode, v kateri bivamo, od katere živimo, in katere del smo, podlaga vsaki človeški vedi, vsakemu človeškemu napredku. Kakor je Kristovi veri ljubezen do Boga in do bližnjika prvi in edini temelj vso vere, tako je na drugi strani spoznavanje prirode prva in edina podstava človeški vedi in umetnosti. Motrimo li napredek človeštva od prvih zgodovinskih dni do danes, vidimo, da se je človeški rod polagoma dvigal iz prvobitno divjosti in se slednjič povzpel do sedanje visoke kulturne stopinje. Pripomočke in sile pa, katere upotreblja človek pri svojem teženju za prosveto, te zajema iz prirodoznanstva: iz astronomije, fizike, kemije, zemljepisja, in ni samo slučajno, da je človeški rod storil največje kulturne korake ob času, ko so živeli veliki prirodoslovci: Galilei, Kopernik, Franklin, Humboldt in Goethe. In kaj naj rečeni o devetnajstem stoletju, o stoletju iznajdb? Ni li sedaj napredovalo človeštvo toliko, kolikor več stoletij prej ne? Iti zakaj? Zato, ker se v sedanjem stoletju goje prirodoslovne vede mnogo bolj, nego poprej. Kakor je pri rod a ogromna, tako ogromna je tudi veda o njej, in največji in najduhovitejši prirodoslovci sedanjega časa ne obla dajo te vede v vsem njenem obsegu. Ti so ln špeeijalisti, in vsak goji le eno panogo prirodoznanstva. Ker je priroda ogromna in veda o njej nepregledna, je kaj lahko, da človeštvo izgublja zanimanje za celoto in se zakopava v nje dele. Človeku se godi s prirodo tako, kakor če gleda veliko sliko. Slika je prevelika, da bi jo mogel kar hitro vso premotriti. Poišče si torej iz nje to, kar mu najbolj prija. Občuduje sestavo barv, duhovite obraze, ali krasno naslikani gozd — celoto vse slike pa večkrat pusti čisto v neuiar. In vender spoznamo umetnika do eela šele tedaj, ako motrimo sliko kot celoto. Tedaj šele vidimo prav harmonijo barv, harmonijo okolice z dejanjem, katero nam predočuje umetnik. Potem nam šele vstaja umotvor v življenje, živi, se giblje ter nam napolnjuje dušo z onim čutom, kateri je oživljal in navduševal umetnika, ko je ustvarjal umotvor. Tako je tudi s prirodo. Ta veliki umotvor stvarnikov pozna človek le v njegovih delili. On pozna sestavine zemlje, pozna prirodne moči ter jih uporablja sebi v korist: pozna življenje živali in rastlin pa rudnine; pozna tudi zakone, po katerih se vrže prikazni, — toda celoto vesoljne stvarnice pušča večinoma v nemar. Zanimanje za to stran prirodoslovja se je jelo prav čvrsto gibati šele zadnji čas, in gojitelji te strani prirodoslovne vede, t. j. estetičnega razumevanja prirode, to so — turisti, I)a dokažem, da je t urist i kn veda iu sicer veda o spoznavanju prirodne estetike, prirodne lepote, prirodne harmonije, bodem ta svoj nazor nekoliko utemeljil. Ako gledaš z umetniškim očesom kipe prvih umetnikov, ti objema dušo genij umetnika, ki je vklesal v mrtvi kamen življenja polno bitje. Ne občuduješ pa toliko posameznosti, temveč vso harmonijo oblik, enotnost in celotnost izražene ideje: tako gledaš z estetičnokritičniin očesom umotvor. Na enak način presojaš tudi dela duhovitih pisateljev. In priroda, ki je celota ali skupnost vesoljstva, je najlepše delo, najlepši stvor božji. Spoznavati prirodo kot harmonično celoto pa je najbolj mogoče potovalen po prirodi — turistu. Njemu je dano uživati nje divno krasoto. Turist gleda z visokih gor nedosezno slike, katere je stvarnik razgrnil po površju zemeljskem in po svodu nebeškem. Ako astronom spoznava gibanje nebesnih teles, fizik zakone teh teles in vseh njih delov, kemik presnavljanje in prenavljanje v delavnici pri-rodnih elementov, tedaj spoznava turist harmonijo v prirodi, lepoto v prirodi. Turistika je prirodoslovno-leposlovna veda, razvijajoča se konec devetnajstega stoletja. Da se tako kesno razvija, je popolnoma naravno; kajti poprej moramo poznati dele, predno moremo ocenjevati celoto, poprej moramo poznati lastnosti prirodnih delov, moramo poznati gibanje nebesnih teles, njih zakone, potem šele lahko motrimo celoto z estetičnokritičnim očesom. Turist obrača svoje korake najraje v romantično nebotično gorovje. Tja ga najbolj vleče, ker nahaja tam najveličastnejše prirodne slike. Tam ga ne moti ljudski šum, in čuti se najbliže veliki prirodi. ker se mu kažejo nje slike uaj-izrazoviteje. Vender bi pa bilo napačno misliti, da priroda nudi samo v gorah svoje krasote. Ne samo nebotično gorovje z vrtoglavimi prepadi in sivimi pečinami ima svoje lepoto, ampak tudi gričevje, nepregledna stepa in kameni ti Kras imajo svoje zanimivosti in lepote. Turistu treba le čuta in znati mora opazovati, a. tega ne razume ali noče razumeti vsakdo. Kako se morejo iu morajo opazovati priredili pojavi, zato so nam klasična priča Turgenjeva „Lovcev i zapiski", ali njegove „Pesni v prozi". Opozarjam le mimogrede na te spise, Turgenjevu ne odide ni vzlet ptice, ni dih najmanjše sapice iii pregib iiajneznaliiejše stvarce. Pri Turgenjevu naj se uče turisti opazovanja. Turist bodi torej umetnik v opazovanju prirode. Kakor skriva godba, ali slika, ali klasična knjiga večkrat svoje lepote, katere se pokažejo opazovalcu šele po večkratnem poslušanju, opazovanju ali čitauju, tako ima tudi priroda skrite po nekod svoje lepote, ki se turistu kažejo šele po večkratnem gledanju. Turist se ne sme zadovoljiti s tem. kar mu nudi kakšen z obilimi očitnimi krasotami obdarovan kraj. To razume vsakdo: i otrok i neuk, preprost človek najde tam krasote. Kakor vsaka umetnost, tako hrani tudi turistika v sebi velik etičen moment. Vsaka umetnost očiščuje in dviga naše čute. In kdo bi turisti k i odrekal ta etični moment:'! Neko nenavadno, vzvišeno čuvstvo polje v tvoji duši, ko stojiš vrhu visoke gore. Na desno in levo skalnati vrhovi in v daljavi razuobojna ravan z mesti i ii seli. Kako lepo je tu na vrlin, in poleg tega, kako blizu se čutiš onega vsemogočnega bitja, kije izvor in konec vsega življenja. Tudi panteist ali uaturalist so nikdar ne more odtegniti čuvstvu, da človek je le neznatna, slabotna, ničeVa stvar proti oni moči, ki tvori, uničuje in zopet presnavlja prirodne sestavine. Krasna, nedosežna in neprehvaljena je priroda v svoji lepoti, in kakor ob stvarjenju, tako plava tudi še sedaj duh božji nad njo. Vrbsko jezero. Spisal Fr. Kocbek. ajvečji kras vsaki dolini in pokrajini je gotovo lopo jezero, katero ji daje neko čarobno milino. V tem oziru se pač lahko ponaša koroška dežela s svojimi mnogimi in velikimi jezeri. Največje in najlepše med njimi pa je Vrbsko jezero, ki je komaj eno uro oddaljeno od stolnega mesta Celovca. Vrbsko jezero se razteza od vzhoda proti zahodu na 16 6 kilometrov daleč in je 645 do 1660 m široko. Po meritvi prof. Friderika Simonvja je najglobočje 85 m. Nad morsko gladino teži 439 m, površina pa mu znaša 2045 ha ali 3581 oral. Vrbsko jezero so razliva po dveh kotlinah, namreč po vzhodni dolenji in zahodni gorenji kotlini, katera je dvakrat večja, nego prva. Spodnja kotlina nam imponuje zlasti zaradi obsežne vodne gladine, katera je tod najširja. Obrežje je jezeru v obče zelo členasto; mnogi zatoki in polotoki tvorijo raznovrstne in dražestne pokrajinske slike, kakršnih toliko in tako lepili ni videti ob nobenem drugem koroškem jezeru. Največji polotok se kroži ob meji gorenje in dolenje kotline, noseč lepo gotiško cerkev Marije na Otoku (Maria Wortli), ki se prav prijetno sklada z mirnostjo in resno!)o dolenje kotline. .Južno od Porečja se dvigata dva otoka: Kapucinski otok in Kačji ali Puščavniški otok. Severno obrežje, po katerem biva mnogo pridnega ljudstva, je zelo obdelano, ob južnem pa rasto zeleni gozdovi, iz katerih se blišče posamezne vile. Barva jezeru je razno zelenkasta. Topla je voda v poletnih mesecih redkokdaj pod 22° C: zato je prav pripravna za kopel. Zategadelj so nastala krog in krog jezera nmogobrojna kopališča, pri katerih so shrambe za čolne in ladje z jadri. Kljub veliki toplini zamrzne vender jezero skoraj vsako zimo. Po dosedanjem opazovanju je bilo najdalje zamrzlo 109, srednji čas 71 in najmanj 22 dni. G eo Logično leži Vrbsko jezero v bližini južne meje kristali nični h osrednjih ali prvotnih Alp, katere so sestavljene zlasti iz rule in sljudovca. Po Desorju *) je nastalo po vzdolžni razpoklini doline, ki leži med enako ležečima grebenoma enake meri. *) Gebirgsbau der Afpen. Po obrežju rasto navadne močvirne in vodne rastline; na nekaterih krajih plavajo po vodni gladini lepi rumeni cveti blatnikovi (unphar luteum Sm.). Jezero je zelo ribnato. Za Celovec je Vrbsko jezero največji zaklad. Ker je krog in krog obkoljujejo gore srednje visokosti in le proti jugu stoji vrsta visokih Karavank z Ojstrcem in Kepo, mu nedostaje velikanskih prirodnih prizorov ali romantike; zato pa je polno dražestne miline po členastem obrežju, kjer je nastalo obilo sel in cele vrste krasnih vil. Skoraj na vsakem kraju gledaš drugo prirodno sliko, kakor na nobenem drugem koroškem jezeru. To očaruje gledalca, četudi je ves značaj jezeru nekako resen. Prebivalci krog jezera so Slovenci, d asi so se kmetije vsled tujih naselbin pomaknile precej od pribrežja, kjer stoje sedaj le elegantni hoteli in krasne vile, ki nudijo vsakoletnim letovišenikom potrebnih ugodnosti. Tuji, gmotno močnejši živelj odriva prvotne prebivalce od jezera; a tudi oni, ki še ostanejo v bližini, se priuče iz praktičnih ozirov glede na občevanje s tujci nemščini in z njo zavržejo slovenščino. V poletnem času — ob sezoni, ki traja tri mesece: julij, avgust in september — je tod živahno življenje. Vile in hoteli so polni elegantnega in bogatega občinstva, ki se izprehaja po lepih nasadih, se koplje v jezeru ali so vozi v čolnih in ladjah po njem. Trije paru ¡ki plovejo **) križem jezera od brega do brega, prevažujoč letoviščnike in slučajne potnike; saj je pa tudi veselje voziti se s par-nikom po velikem jezeru. Po 5 bn dolgem prekopu (Leudcanal) je Celovec zvezan z Vrbskim jezerom. Po prekopu vozi poseben manjši pomik. Ob severnem bregu jezera držita iz Celovca v Beljak državna cesta in železnica, a tudi ob južnem bregu se vije dobra cesta. Ob jezeru je raztresenih več naselbin. Na najzahodnejšem koncu jezera leži Vrba (Velden), po kateri je nastalo ime Vrbsko jezero. Vrba leži 450 m nad morjem, ima 888 prebivalcev in je y, ure oddaljena od kolodvora. Tu je krasno letovišče, ki se naglo razvija in zelo tekmuje s Porečjem. Letoviščniki so največ Madjari. Pri hotelih Ulbingovem in Wram oveni so kopališča, in tu postajajo parniki; povsod se raztezajo lepi drevoredi in nasadi. Najlepši izlet odtod jo na Sternberg (P/s ure hoda); od tam razgleda» velik del Koroške in vidiš nad 40 cerkva. Od Vrbe pelje parnik na južni breg v Auenhof, kjer je hotel iti zdravilišče po prirodni metodi. Mimo manjših postaj se pripeljemo v Porečje (Portschaeh), krasno ležeč kraj in letovišče prve vrste, največ zbirališče bogatih Židov. Tu je celo mesto vil, nahajaj oči h se sredi lepih nasadov. Največ jih je sezidala delniška družba Vrbskega jezera. Severno od Porečja jo Slovenja Gora (745 m), v bližini *) Največji parniki so „Helios", na katerem je tudi c. kr. pošta, potem „Neptun11 in „Ca- rinthia", kateri vozi samo med Maiernigom, Gorico in plava!iščem. Po kanalu vozi parnik „Loretto", kateri je najmanjši. pa razvalina. Leonstein. V Porečju so elegantni hoteli z vsem koiiifortom (Wahlis — loto« pogorel. Werzer, Bellevne, Kilitor itd.). Tujcev prihaja od leta do leta več. Blizu je Kačji ali Puščavniški otok. U njem pripovedujejo, da je tu nekdaj živel puščavnik, kateri je radi premnogih strupenih kač moral ustaviti svoje bivališče. Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe vile. Tu je jezero zelo plitvo; to opaziš že na ločevju, ki tod raste. Da parnikn ni treba napraviti velieega ovinka, so v plitvem dnu napravili poseben prekop. Od Porečja se peljemo proti Mariji na Otoku (Marija Wörth) na južni breg. Severuozahodno odtod leži Kapucinski otok. Stara gotiška cerkev stoji na ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria-Word"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See". Dalje na južnem bregu je Se kirn v senčni legi: ima več hotelov in kopališče. Odtod zapelje paruik zopet na severni breg v Krivo Vrbo (Krumpendorf), kjer je tudi letovišče z več hoteli in kopališči. Tam je tudi "železniška postaja. Odtod se peljemo zopet na južni breg v Mai cm i g, kjer je kopališče z gostilnico; potem se prikaže Gorica (Maria-Loretto) z Bosenbergovim gradom, restavracijo in kopališčem. Tu se začne 5 km dolgi prekop, ki drži v Celovec. Od Sekirna ali od Gorico je prav lep izprehod na Schrottkogel (756 m), odkoder imaš najlepši pregled na spodnji del jezera. Od Gorice peljejo veliki parniki še v vojaško plavališče, kjer je restavracija, hotel Wörthersee in postaja tramvaja, s katerim je 7 novem letu. I današnjo številko smo završili prvi letnik „Plan. Vestnika". Ob tej priliki prisrčno zahvaljujemo vse sotrudnike, ki so nas tako vztrajno podpirali pri delu, katerega se je „Slov. plan. društvoSi s tolikim veseljem prijelo v pospeh slovenskega planinstva V plačilo jim bodi prijetna zavest, da so delali v Čast slovenske domovine, v slavo nje prirodnih lepot. Naj se z nami vesele priznanja, katero je dosegel „Planinski Vestnik" vsepovsod. Slovenci ga radi čitajo, spisi njegovi prijajo njih čuvstvu. Upamo, da nas skoro pohvalijo tudi nekateri, ki nas sedaj še prezirajo nehote, natihoma pa priznavajo, da je naše delo dobro, plemenito. „Planinski Vestnik" pa tudi zastopa težnje, katere morajo ugajati vsakemu, ki res ljubi dom in rod svoj. Krepko poudarja naše pravice do zemlje domače in zvesto čuva, da nam jih nič ne otmo. Kakor letos, se bodemo trudili tudi 1. 1896., da bode list res dostojen zastopnik slovenske turistike. da bode prijeten vsakomu, bodisi pripadnik te ali one stranke. Prosimo pa vse č. člane in naše prijatelje, naj nas marljivo zalagajo s spisi in vestmi in priporočajo naše glasilo, da se še bolj razširi, še bolj utrdi. Končujemo, želeč vsem srečno in veselo novo leto, v katerem naj -bi dočakali, da bi vsaj ideja, katero mi gojimo, združila vse, ki resnično ljubijo prelepo domovino slovensko, katero nam Bog ohrani srečno in veselo. Prošnja. One č. člane, ki niso še plačali članarine za l. 1895., pa so prejeli več številk našega lista, vljudno prosimo, da nam pošljejo članarino ali pa vrnejo prejete številke, ker jih nujno potrebujemo. R. MIKLAUC v Ljubljani, v Špitalakih ulicah štev, 5, priporoča svojo zalogo vsakovrstnega, blaga za moško in žensko obleko ter različne stajee za hribolay.ce po najnižji ceni. Franc Čuden, ur ar v Ljubljani na Mestnem trgu, priporočili svojo bogato -zalogo vsakovrslnih žepnih in stenskih ur ter budiltiikov. Vsi izdelki priznano ¡■/.vrstiti in po ceni. I'opravila so izvršujejo natančno iu dobro. ^CcuvenUir m'i xahtennrje bresptnčuaSp mí URAN in VEČAJ, izdelovalca glinastih, proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8, riporočiitn veliko svojo nalogo izdelali ili raznobarvnih poči ft» sobe, ni i" i>ri»!iiaiio «loln-o. m- ¡XÜ; v L;ucl;ani na liarljncm trgu it. 3 priporoča bogato svojo zalogo s popotnih potrebščin xa turiste: í(¡ v koečege, torbe, vreče, nahrbtnike, listnico £ $ in druge v to vrsto spadajoče usnjene S ^ izdelke, — vse po najnižji ceni. £ V o diiik za „Savinske in Kamniške planine" se prodaja dijakom po 30 k p. „Slov. plan. društvo*'. pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice r I0 kr., po pošti 5 kr. več. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX HUGON IHL v Ljubljani, Pred škofijo štsv. 2. Trgovina s suknonim in manufakturnim blagom na debelo in na drobno, skladišče platninc in damastne robe. XXXXXXXXXXX XXX XX XX XX X X XXX' XX i Caspar fmm (Petlers-a naslednik), čre-vlja,is2=zi znojster v Goisern-u (na Zgornjem Avstrijskem). Sptcijalisl v izdelovanji /tratili, rxal.'cma hriho- luscu ilabro znanih rimskih ceeljer. Orne selo viške. Pri naročilu status ti rje, dri ne. uri poílje kak navaden črevelj, kateri je noffi naročnikoa najbolj prikladen. 5SSS®SSSS5g{85iS3SSS®SSSSe -fsssS: I IVAN SOKLIČ Ž) v Ljubljani, rad trun' ft Štev. 1 in v Gledati tiskih ulicah ■¡t. G priporoča svojo veliko zalogo klobukoi, posebno lodnastih z a liribolazco in lovec iz tvornice Jos. in A nt, Fiehlerja, c. kr. dvor. založnikov. Članom „SI, pl. društva" znižano «no. ^a-jjg—gg- -i^a—afa-ga—gp—cp, Avgust Žabkar v Ljubljani, na Dunajski ccsti štev. ' priporoča se za vsake vrste ključarska defa, katera iavršuje dobro, lično in ceno. Yincenc Camernik, kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9, priporoča svoj kmiieno.seski obrt, posebno za cerkvene in druge stavbenske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d. Solidno delo, nizke cene. Ceniki in obrisi «ti xntitevo zastonj. Optični zavod #;J. PH. GOLDSTEIN^ prej E, Kexii»ger v Ljubljani, Pod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov. kukal, barometrov, termometrov, kompasov itd. Vcsiersai popravki se imšnjojo hitro in cone. • Ubald pl. Trnkozy, | lekarnar V Ljubljani, na Mestnem trffu,polegrolacža, ^ priporoča ^ tij svojo bogato založeno lekarno, jjj Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra ecsti St. 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—12. Tovarna oljnatih barv, Jirneža, laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. U Tiskarna in kamenotaskarna A. KLEIN & Comp. v Ljubljani, v Špitalskili ulicah št. 5, so priporoča v naroči tcv vseh v to stroko spadajoeih del S in na zalogo raznih tiskovin. ............ GR^ičAR in MEJAČ ............ v Ljubljani, v Slo novih ulicah št. 9 priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in žensko obleke ter najboljše perilo in xavratniee. Zlasti opozarjata na nepremočna lodnnsta oblačila in plašče za t ur i k t c. Naročila po tneri se izvršujejo točno in ceno na Dnuaji. Ilnštrovani ceniki so razpošiljajo franko in zastonj, t'lanom „SI. pl. druHtva" znižane cene. Restavracija „Pri Zvezdi" na cesarja Josipa trgu. Velik zračen vrt, steklen .salon in kcgljiHfe. Priznano izvrstne jedi in. pijače in skupno obedovanje. F. Feritne, reslavrater. F. M. REGORSCHEK v Ljubljani, v Špitalskili ulicah št, 3. Velika zaloga pristnega koioškega in tirolskega nepre-močljivcga potetiiefta in zinutkejfa lodna v običajnih barvali za liribolazco in lovce kot branilo proti mokroti in mrazu. Kazen tega tudi velika izbira lovskih telovnikov, I>o