Izhaja od leta 1959 Letnik XXXVIII,št 10 Hrastnik, 7.1 I. 1997 PRAZNIK STEKLO IN SVETLOBA Okrogla miza o razvojnih perspektivah slovenskega gospodarstva Stanovski praznik hrastniških steklarjev Steklo in svetloba je zadnjo septembrsko soboto minil v zanimivem srečanju gospodarstvenikov in politikov v steklarskem gradu. Gosta okrogle mize, ki jo je vodil Aleks Stakul, sta bila podpredsednik vlade Marjan Podobnik in predsednik slovenske gospodarske zbornice mag. Joško Čuk. Sodelovali so tudi direktorji izvoznih gospodarskih družb. Božo Kuharič, direktor Mure iz Murske Sobote, je kritično orisal položaj tekstilcev. Poudaril je, da Mura mesečno odvede 3,5 milijonov mark na račun plačanih davkov in prispevkov. Lani so ustvarili 2 milijona mark profita, stroške poslovanja v notranjem okolju so obdržali na isti ravni od lanskega maja do letošnjega junija. Zahteval je: "Ljudem v parlamentu je treba reč, da naj "šparajo", daje položaj izvoznikov strahoten, gospodarstvo j e treba ojačati, edina rešitevje v razvoju, novi tehnologiji in kadrih.” Omenil je tudi odhajanje strokovnih kadrov iz podjetja v zasebne firme. Davorin Skrinjarič iz steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine je bil kritičen do vlade in je menil: "Vlada bi se morala ukvarjati z gospo darstvom in ne sama s seboj. Mi nismo pisali sanacijskega programa, ampak se sanacijsko obnašamo. Steklarna je tehnolo- ško zastarela in brez potrebnih vlaganj ne bo bodočega razvoja.” Jože Smrkolj iz izlaškega Eti-ja je omenil, da se mora Slovenija odpreti, podjetja potrebujejo tuje investitorje, nujne so davčne spremembe, kritiko je namenil plačam v negospodarstvu in državni upravi, ki so višje od plač v gospodarstvu. Branko Majes iz TKI Hrastnik: "Lansko poslovno leto smo zaključili z milijonom mark izgube, najete kredite moramo odplačati in prestruktuiranja smo se lotili na tehnološkem, organizacijskem in kadrovskem področju". V preteklosti je bilo v TKI zaposlenih preko 500 delavcev, danes jih je 290, med njimije 30 invalidov. 15% delavcev ima višjo in visoko strokovno izobrazbo, njihove plače pa so 2% pod gospodarskim povprečjem. Vizijo razvoja imajo Med udeleženci okrogle mize v gradu je bil tudi g. Marjan Podobnik IZ VSEBINE: - Steklo svetloba’97 - Predstavitev nagrajencev - Intervju: Karli Dremel - Zanimalo vas bo -Horoskop - Križanka narejeno, vendar brez dodatnega vlaganja, novih izdelkov, si razvoja ne predstavljajo. Znani so podatki, da bi v Sloveniji ob 6% gospodarski rasti cela generacija potrebovala, da se približamo nivoju razvitosti zahodno evropskih držav, ob 4% gospodarski rasti pa bo potreben čas dveh generacij, da dohitimo razvite države. Izvozniki pravijo, da ne dosegamo niti tega procenta. Ključen pogoj za enakovredno vključevanje v evropske gospodarske tokove slovenske družbe je dinamična rast dodane vrednosti, kar bodo izvozniki lahko dosegli samo z razvojem, tehnološkim posodabljanjem, z investiranjem v novo tehnologijo. Dejstvo je, da imajo slovenski izvozniki trg, kakovostne izdelke, znanje in sposobnost, torej vse pogoje za dinamičen razvoj, vendar gospodarstvo je preobremenjeno. Mag. Joško Čuk je poudaril, da imajo pri gospodarski zbornici pripravljene predloge in zahtevajo olajšave za davek na reinvestirani dobiček, ukinitev davka na izplačane plače, da- bodo imela podjetja lastno akumulacijo, večja finančna vlaganja so potrebna v raziskave, razvoj in inovacije. Matjan Podobnik, podpredsednik vlade, je poudaril, da je bila okrogla miza odraz stanja v gospodarstvu in izvoznikih, direktorjem je položil na srce da naj bodo vztrajni, glasni in neposredni. Omenil je tudi pripetije okrog državnega proračuna, kadrovanje v vladnih ministrstvih, delo razvojnega sklada in poudaril, da bo vlada navezala diplomatske odnose z bivšimi jugoslovanskim republi-i kami. Okrogla miza, ki so jo organizirali hrastniški steklarji, ki v Zasavju predstavljajo največjega izvoznika, je odkrila prikrite karte. Z jasnimi in odločnimi besedami so direktorji uspešnih izvoznih firm povedali, da pričakujejo zmanjševanje stroškov v celotni družbi, potrebna bo raci-ronalizacija državne uprave, revizija nekaterih pravic in predsednik gospodarske zbornice, mag. Joško Čuk je opozoril, da v zbornici ne sprejemajo letošnjega proračuna, ker bodo stroški v prihodnjih letih še naraščali. Samo na račun davka na dodano vrednost bo inflacija večja za 8 do 10%. Izvozniki pričakujejo od vlade in bank jasno vizijo, strateško usmeritev gospodarstva, finančne in razvojne možnosti, kjer se bo lahko vsidral tuj kapital. Tudi g. Joško Čuk se je udeležil okrogle mize Vojka Povše Krasnik DAN STEKI .A IN SVETLOBE Primer koncepta dela odnosov z javnostmi Pogled na del razstave z gradu Odnosi z javnostmi so danes pomembni bolj kot kdajkoli, v Sloveniji pa to velja še posebej. Gre za preprosto resnico, da mora vsakdo poskrbeti za lastno promocijo in predstaviti svoja stališča tako, kot mu dopuščajo okoliščine. Eno osnovnih pravil na tem področju je: delaj dobro in povej drugim, da dobro delaš. Problem je v tem, da nas običajno nihče nič ne vpraša inje torej težko priti do besede, še posebej v Sloveniji, kjer je medijska scena dobesedno nasičena z dnevno politiko. V takih okoliščinah je potrebno uprizoriti dogajanja, ki nas dvigujejo iz anonimnega nivoja. Ob tako postavljeni kulisije mogoče lansirati naše dosežke in jih nato PRIMERJAVA PODATKOV 1.1.1992 IN 30.6.1997: INFLACIJA +248%, TEMEUNA OBRESTNA MERA +250%, IZHODIŠČNE PLAČE +251%, RAST DEM +142% Ena od strani iz priročnega materiala za okroglo mizo v gradu uporabiti kot platformo za po-zicioniranje v gospodarskih in političnih javnostih Slovenije. Se posebej, ker imamo naši družbi kaj pokazati, pa od nje tudi kaj zahtevati. Takšno izhodišče je bilo osnova celotnemu konceptu Dneva stekla in svetlobe. Steklarna Hrastnik seje predstavila eminentnim gospodarstvenikom, politikom in predstavnikom medijev z izbranimi dosežki iz vseh treh proizvodnih programov (razstava v gradu). Tu je bil poudarek razvoju (rojevanje novega izdelka v vseh fazah - od ideje do predloga, od vroče steklene kaplje do samega izdelka, ki se pozneje preobrazi še preko dekoracije do končne namembnosti) kot edinemu pravemu vzvodu uspešnega trženja v nasičenem razvitem svetu. Okrogla miza v gradu na temo "razvojne perspektive slovenskega gospodarstva v pogojih gospodarske politike države Slovenije” je bila najpomembnejša postavka celotnega dogajanja. Pozicioniranje Steklarne Hrastnik je bilo stopnjevano od omenjene razstave preko vloge organizatorja in gostitelja, (ki nenazadnje izbira goste), do priprave ustreznih priročnih materialov za udeležence (spet v režiji Steklarne Hrastnik) in končno glede same teme okrogle mize. Stopnjevanje pozicioniranja Stekla- rne Hrastnik je doseglo vrhunec ob impresivnem zboru udelečencev (zaposleni, bivši zaposleni, vabljeni) v športni dvorani. Tuje bila kredibilnost celotne predstavitve Steklarne Hrastnik dokončna, saj je zanjo govorila množica zainteresiranih, če ne vsa hrastniška dolina. Vse omenjene faze dogajanj ob Dnevu stekla in svetlobe so bile rea- lizirane. Paziti moramo, da niso bile same sebi namen, ampak da bomo s to izkaznico kredibilnosti od države Slovenije dosegli bistveno več, kot uspemo danes. Slavko Marčen Pogled na sceno v športni dvorani - poudarek steklu in svetlobi NAGRAJENCI DNEVA STEKLA IN SVETLOBE VOJKO PUST kontrolor orodja Svoje bogate izkušnje pri izdelavi orodja za potrebe Steklarne je uspešno združil z zahtevami tehnologije v proizvodnji. S svojim znanjem, trudom in prizadevnostjo prispeva dragocen in pomemben delež na poti h končnemu cilju, to pa je izdelati lep in dragocen izdelek. Skupaj s sodelavci je vesel vsakega uspeha in potrt ob težavah. To pa mu daje še dodatno energijo in voljo za še boljše, popolnejše delo. Prepričan sem, da mu bo to priznanje še ena vzpodbuda več k njegovemu uspešnemu delu. EDITA ČADEŽ samostojna komercialistka v PC Namizno steklo Prodajati izdelke, katerih ponudba presega povpraševanje v času dinamičnih sprememb na evropskih tržiščih, je vsekakor Sizifovo delo. Naši komercialisti so neprestano izpostavljeni pritiskom tako na tržišču, kot znotraj podjetja in doseženi kompromisi med željami in možnostmi so velikokrat plod zaslug posameznikov. Edita Čadež je vsekakor zgled takega posameznika in upravičeno zasluži to priznanje. PERO EREIZ vodja zidarske delavnice Kot dobrega delavca smo ga ocenili še preden je pred dobrimi desetimi leti pričel z delom v naši sredini, koje pri nas opravljal le razna izvajalska dela. In ni nas razočaral. Zaradi svoje sposobnosti in ustvarjalnosti je relativno hitro napredoval, zelo seje izkazal tudi pri zadnjih dveh remontih, še posebej na H-kadni peči. Svojo delavnico vodi zgledno, zelo uspešno pa uvaja v delo tudi mlado ekipovsvoji sredini. Direktor Steklarne hrastnik je zgoraj predstavljenim posameznikomv zahvalo za nadpovprečno angažiranje (glej priložene obrazložitve) podelil priznanja. MARČEN SLAVKO vodja oddelka za razvo j Konec leta 1996 je Steklarna Hrastnik zaključila izjemno pomembno petletno obdobje prestrukturiranja podjetja. Ob razpadu jugoslovanskega trga smo ugotovili, da naše podjetje nima niti izdelkov, niti kvalitete, za katere bi bil novi zahodnoevropski trg zainteresiran.Preživetje podjetja je bilo povezano z novo poslovno filozofijo, novimi izdelki, novimi kupci in novimi trgi. Slavko Marčen je bil s svojo izjemno inovativnostjo, svojo neizmerno voljo in kreativnostjo ves čas protagonist nove poslovne filozofije, ki se je korak za korakom utrjevala v naši vsakdanji praksi. Danes vemo, da je obstoječa programska usmeritev Steklarne Hrastnik edina prava opcija za naše podjetje, delež Slavka Marcena pri opredeljevanju le-te pa prevladujoč. JOŽE ROJKO ročni pihalec 1 - brigadir Ne le, daje le zgolj vzor, ampak tudi prijeten delavec in sodelavec ter človek, od katerega se da kaj naučiti. S svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami si izučil mnogo generacij steklarjev, ki to znanje dobro vlagajo in se danes veselijo, da so le tega upoštevali. Zato Jože, ostani še naprej takšen, da bodo nove generacije steklarjev nadaljevale delo in tvoj odhod v pokoj ne bo preveč čutjiv. NAŠ PRAZNIK V OČEH ZAPOSLENIH IN UPOKOJENCEV Tudi letos smo med udeleženci našega praznika poiskali nekaj vtisov. Stojanka SENICAR, upokojenka Celotna prireditev mi je bila zelo všeč. Lahko pohvalim koncept programa, postrežbo, kvaliteto ponudbe hrane in pijače.Vesela sem, da sem"v živo"videla nekatere emi- nentne goste, zlasti g.Marjana Podobnika. Všeč mi je tudi, da se ob tej priložnosti še posebej spomnite Nekaterih izstopajočih delavcev iz Svojih sredin. Edino, kar me je malo motilo, še bolj pa nekatere starejše udeležence, s katerimi smo bili pri skupnem orni- zju, je, da je bila glasba za nas nekoliko preglasna. Ker pa vem, da je bilo to mnogim mladim všeč, sem z zadovoljstvom opazovala, kako veselo se vrtijo. Sead KARAMAN, nabiralec stekla Vsa dogajanja na prazniku samem in tudi pred njim so bila dobro pripravljena in odlično izpeljana. Pred praznikom sta se v okviru sindikata odvijala teniški in nogometni turnir. Igral sem v nogometni ekipi NLP, ki seje uvrstila na 3. mesto. Turnir je potekal brez zapletov in poškodb, sojenje g.Miftarija pa je bilo tudi zelo korektno. Zaključek Praznika s prireditvijo pa mije bil tudi zelo všeč: scena, za katero se ne spomnim, da bi bila kdaj tako lepa, promoviran voditelj prireditve in ansambel, ki je "podžgal" vse prisotne. Prav bi bilo, da bi naš praznik ostal tradicija in bil organiziran vsaj približno tako kot letos. Martina METERC, samostojna kalkulantka Prav je, da ohranjamo tradicijo z vsakoletnim srečanjem zaposlenih upokojencev in lastnikov Steklarne. Zlasti upokojencem medsebojna druženja in stiki s še zaposlenimi veliko pomenijo. To jim tudi daje občutek, da jih podjetje, kjer so prebili večino življenja, ni pozabilo.Ude ležba zaposlenih pa bi bila lahko nekoliko boljša. Motilo me je tudi, da nihče ni sporočil vzroka precejšne zamude. Nekateri smo sicer vedeli, da so dogajanja v steklarskem gradu, kjer so potekali pogovori s predstavniki vlade, gospodarske zbornice in ostale politične scene pomembni za usodo našega podjetja, večina pa ne. Scena na prireditvi je vsako leto boljša. Glasba mi je sicer ugajala, ni pa bila prilagojena okusu večine (starejšim). Sicer pa je bilo vzdušje na zabavnem delu enkratno, tudi mene je potegnilo do zgodnjih jutranjih ur. Jasna FABJAN, samostojna komercialistka Prireditev je vredna vse pohvale. Že scena je bila navdušujoča. Prišli so gostje s samega vrha slovenske politike. Hrana je bila boljša in lepše servirana kot lani. Voditelj Mario Galunič me je prijetno presenetil, Zlasti pa sem bila navdušena nad Faraoni, ki so nas izvrstno zabavali začetka do konca. Malo je bila moteča le zamuda na začetku prireditve, ki pa je bila objektivne narave. Morda bi bilo lahko malo več zabavnega programa, čeprav se je ansambel maksimalno potrudil, da bi ga čim bolj nadomestil. Mirjana LOVRIČ, pregledalka stekla Vsako leto je za naš praznik lepo, letos pa so se organizatorji še posebej potrudili. Pomembni republiški predstavniki, odlična in lepo servirana hrana, dobra glasba, le kaj bi si človek še lahko želel. Zato je bilo tudi vzdušje enkratno in ostala sem skoraj do zadnjega. Nagrajenci so bili letos iz drugih sredin in jih ne poznam toliko,verjamem pa, da so jih šefi predlagali in izbrali zato, ker si to zaslužijo. Najbolj pa se na the prireditvah vedno veselim srečanj z bivšimi zaposlenimi - upokojenkami, s katerimi se sicer skoraj ne vidimo več, da obudimo spomine na nekdanje dni in se veselimo prihodnjih. Joži VAVTAR, pregledalka stekla Lahko rečem le - enkratno. Letos sem bila prvič tudi na uradnem delu prireditve in sem pozorno poslušala vse govornike. Mislim, da sta naš direktor naš direktor in sindikalist dobro predstavila problematiko Steklarne in nakazala, s kakšnimi ukrepi bi lahko vlada izvoznim podjetjem, kot je naše, olajšala poslovanje. Tudi vladni predstavniki so se v svojih odgovorih kar dobro znašli, upamo lahko le, da ne bo vse skupaj ostalo le pri leporečju in bodo naša prizadevanja dosegla svoj namen. Veseli me, da se je našega praznika udeležilo toliko ljudi, to pomeni, daje praznik z leti pridobil na veljavi. Zase lahko rečem, da sem se zelo dobro počutila, le prekratko je trajalo, ker sem morala na nočni "šiht". Senad FAZLIČ, ročni pihalec Organizatorji so z letošnjo zamislijo poteka prireditve nadgradili samega sebe. Bila je še boljša kot prejšna leta ino vsem se lahko le pohvalno izrazim. Scenaje bila zelo lepa. Udeležil sem se uradnega dela in zdržal prav do konca prireditve. Gostje so bili dobro izbrani, direktor je v Svojem govoru spretno predstavil naše podjetje in težave, ki nam jih s svojo politiko povzroča vlada. Voditelj Galunič je dobro povezoval program. Zadovoljen sem bil tudi s postrežbo in ponudbo. Najbolj pa sem bil navdušen nad ansamblom, ki je ustvaril res veselo vzdušje, tako da me je motilo edino to, da se je prehitro končalo. Milko LESJAK, ročni pihalec Igram pri pihalni godbi, zato sem vsako leto na proslavi, kjervuradnem delu tudi sodelujem, v družabnem pa se še malo poveselim. V primerjavi s prejšnimi leti je bila letošnja prireditev na zelo visokem nivoju. Prav se mi zdi, da so bili povabljeni tudi vladni predstavniki, da nam povedo, s kakšnimi očmi nas vidijo oni. Prav je tudi, daje bil letos drug ansambel, ker se ljudje naveličajo enakih zasedb. Edino pripombo imam na postrežbo, ker smo na hrano čakali skoraj dve uri. Ker pa je bilo vse ostalo v redu, je tudi to že pozabljeno. Safet SMAJIČ, polirec orodja Najbolj me na tej prireditvi veseli, da da srečam ljudi, ki so že dolgo v penziji, kijih sicer redko vidim, da spet malo pokramljamo. Skoda je le, da nekatere vsako leto pogrešam, npr. mojo dobro sodelavko Milko, ki meje v času skupnega dela veliko naučila in sva se dobro razumela. Sicer pa sem nad vsem, kar se je okrog praznika dogajalo navdušen. SPortne igre pred praznikom so bile dobro izpeljane. Glasba mije bila zelo všeč, v tolikoh letih dela v Sloveniji sem tudi glasbo, na katero se vrtite, vzel popolnoma za svojo. Morda je bila za upokojence nekoliko preglasna. Gostje so bili dobro izbrani, navdušil pa me tudi govor direktorja. Lani, ko je na prireditvi manjkal, se mije zdelo kot na domačiji, kjer ni očeta. Zato me zelo veseli, da seje letošnje prireditve udeležil in ji dal tisti pečat, kiji pripada. Anketirance sem izbirala popohioma naključno. Zato ne more biti zgolj slučaj, da so bili nad organizacijo in izvedbo vsi po vrsti tako navdušeni. Praznik v tej obliki seje "prijel", zato lahko rečemo: "Le tako naprej in nasvidenje prihodnje leto.” Radovednaje bila Marinka ANŽLO VAR Bivši vidni sodelavci Steklarne Hrastnik KARLI DREMEL Karli Dremel je eden redkih, če ne edini, ki še deset let po upokojitvi sodeluje sSteklarno Hrastnik. Gre namreč za pripravo križanke v našem časopisu. To pa je le eden izmed vzrokov, da smo ga izbrah za predstavitev med bivšimi vidnimi sodelavci Steklarne Hrastnik. Kdaj ste prvič sestavili kakšno križanko? Prvo objavljeno križanko sem sestavil prav za časopis Steklar inje bila objavljena v 3. izdaji tega časopisa v letu 1959, v času urednikovanja g. Tramteja. Že prej sem križanke rad reševal, pri sestavi pa je šlo za preprost izziv: "če drugim uspe, zakaj ne bi še meni?" Razen nekaj osnovne literature, kot sta atlas in leksikon, si nisem imel s čim pomagati, tudi nobenega učitelja nisem imel. Kasneje sem se s tem začel kar precej ukvarjati, sestavljal sem jih tudi za časopise drugih podjetji, pa tudi za časopisne hiše kotje Delo. polnoletnega fantiča mobilizirali v nemško vojsko, kjer sem bil do osvoboditve. Nato sem bil še nekaj mesecev v ujetnišvu, domov pa sem se vrnil konec novembra 1945. Bilo je mnogo občutkov razočaranja, da smo prisiljeni služiti okupatorjevi vojski, veliko strahu smo preživeli in vložiti smo morali mnogo napora, da smo vse to zdržali. Deset let je minilo od vašega odhoda v pokoj in petdeset let od začetka zaposlitve v Steklarni Hrastnik. Kako ste začeli? Zaposlil sem se leta 1947 v zunanjem obratu podjetja. Kot pripadnika nemške vojske se meje Na Steklarno sem se navezal,od podjetja sem dobil tudi solidno stanovanje.Vedno sem se zavedal, da denar še zdaleč ni vse. Koliko časa vam vzame sestava križanke? Za navadno križanko, kiji pravimo tudi kraljica križank, porabim tri do štiri ure. Za skandinavske in tematske križanke (kakršnaje tudi v Steklarju) pa nekaj več. Največ časa gotovo vzame brskanje po literaturi, pri čemer si pomagam tudi z lastnim materialom, npr. z zapiski, uredil sem si tudi kartoteko gesel po strogi abecedi. To mi je v veselje in dokler bom lahko in mi bodo služile oči-ki pri tem zelo trpijo - bom to še počel. Se vedno jih zelo rad tudi rešujem, tako da mi vzamejo kar malo preveč časa. Lahko na kratko opišete svojo mladost? Izhajam iz Zidanega Mosta. Oče je bil železničar, mati pa gospodinja. Bilo nas je šest otrok in lahko si predstavljate, da nam ni bilo posuto z rožicami. Največ smo pojedli polente, kruha, dobrodošla poslastica so bila jabolka. Po končani osnovni šoli (4-letni) so me vpisali na meščansko šolo, ki sem jo končal že v času vojne. Leta 1943 pa so me kot še ne držal nek črn madež. Kasneje pa so kljub temu opazili, da bi lahko delal tudi kaj bolj koristnega in so me po treh mesecih razporedili v računski oddelek. Čeprav smo že imeli računske stroje, je šefinja zahtevala, da čim več računamo na pamet. Pa saj nam ni škodilo, smo si pa krepili spomin. To mi še danes ne dela preglavic. Zadolžen sem bil za obračun plač delavcev v brusilnici. In nadaljna poklicna pot... Kasneje sem bil razporejen v knjigovodstvo. Napotili so me tudi na trimesečni tečaj knjigovodstva v Vrnjačko Banjo, ki sem ga zaključil z odličnim uspehom. Večino delovnega staža sem pridelal prav v knjigovodstvu, kjer sem se tudi najbolje počutil, zlasti še v obratovnem oddelku. Proti koncu delovne dobe pa so me zaradi upokojitve delavke v plansko analitskem oddelku razporedili na izpraznjeno delovno mesto samostojnega kalkulanta. Mislim, da bi glede na svoj vložek in trud lahko bolj napredoval, pa so se vedno pojavile kakšne ovire, povezane v glavnem z nevo- Š 'p E ; 1 I 1 7.1 I. 1997 Vedno sem hrepenel, da bi si ogledal čim več sveta. zaenkrat pa je to ostal še neizpolnjen sen. Ste bili tudi kaj družbeno ali društveno aktivni? V mladosti sem v rodnem Zidanem Mostu igral pri dramski sekciji, nekaj časa še tudi v Hrastniku. Kasneje pa so me okupirale križanke. Bil pa sem funkcionar pri Kulturnem društvu Svobode II in sicer sem bil v različnih obdobjih tako blagajnik, tajnik in nazadnje še predsednik. V podjetju pa sem bil nekajkrat član delavskega sveta in tudi član upravnega odbora. Precej aktiven sem bil tudi v sindikatu, tudi tu sem bil nekaj časa blagajnik, kasneje pa sem opravljal še tajniške posle. Kako gledate na današnjo Steklarno? 40 let je dolga doba. Človeku ne more biti vseeno, kako je z organizacijo, kiji pripada toliko let. Kolikor je v moji moči, še vedno zasledujem in spremljam današnja dogajanja. Sprememb je veliko in vedno hitrejše in večje so. Podjetje se je kadrovsko prečistilo, zmanjšalo za polovico. To me včasih navede k razmišljanju, kaj smo sploh počeli včasih vsi, pa še v časovni stiski bili vedno. Gospodarska situacija je zapletena, ni lahko ne delavcem (ki pričakujejo solidne plače za človeka dostojno življenje) ne vodilnim (ki morajo krmariti podjetje v okviru rentabilnosti in ostalih ekonomskih kazalcev, se spodadati z ostro konkurenco na neusmiljenem trgu...). S Steklarno ste povezani še na en način. Mnogim ste ob slovesu od tega sveta, prav vi izrekli zadnje poslovilne besede nas, ki ostajamo... V mladosti si nisem nikdar mislil, da delal pri sindikatu, so me ob neki priložnosti, koje ustaljeni govornik odpovedal, zaprosili za pomoč. Kot pri križankah sem si tudi tu mislil: "Če drugi lahko, zakaj ne bi še jaz," in sem poizkusil. Kasneje in tudi še danes pa so se name ob teh priložnostih še pogosto spomnili. Jaz pa sem se tudi že navadil. Kako pa poteka vaše današnje življenje? Predvsem rad delam na vrtu in seveda rešujem križanke. Ženi, kije bolj bolehna, pomagam pri delu, včasih obiščeva hčerko, ki živi v Novem mestu. Živim mirno upokojensko življenje, moram pa reči, da za kakšno prazno posedanje pa nimam časa. Sicer pa je to tako ali tako naš pozdrav. In vaše želje za naprej? Želim si predvsem zdravja, za ostalo si ne delam prevelikih skrbi. Vem, da se bomo morali navaditi še na manjše pokojnine, pa še s kakšno podobno neprijetnostjo nas bodo gotovo presenetili. Aktivni boste morali o tem razmišljati že sedaj, sicer boste na stara leta še na slabšem, kot je naša generacija. Nimam kakšnih velikih želja, prav na tihem si želim silvesrovati ob prestopu v novo tisočletje. Čeprav vem, da bo naslednji dan tak kot vsi ostali, bi rad doživel veliko vzhičenje in pomp, na katerega se nekateri že danes pripravljajo. Življenje ni roman, ki so nam ga dali, marveč roman, ki smo ga sami naredili. Ko se človek prebija skozenj, mora preko mnogih kompromisov med idealnim in uresničljivim. Karli je svoj življenski roman vzel v svoje roke in ga med tema dilemama uspešno krmaril. Že zgodaj je spoznal, da materialne dobrine niso najpomembnejše in da je človekova sreča in zadovoljstvo odvisna od popolnoma drugih reči. In da bogastvo tudi ni stvar, po kateri bi nas sodili drugi. Bilje priljubljen v vsaki sredini. Poštenost in odkrita beseda sta iz njega veli tudi na tem razgovoru. Želim mu veliko zdravja, dobrih križank in da bi se izpolnila njegova tiha hrepenenja. Za preplesano noč na silvestrovanju v leto 2000 ne dvomim, za polet z letalom bomo pa pisali Zlati ribici v Nedeljcu. Tako skromna želja pač ne sme ostati neuresničena. Karli pa ima tako rad izzive v stilu: "Če drugim uspe...” Pogovarjala se je Marinka ANŽLOVAR Problem pa je vedno bil in bo verjetno tudi ostal - operirati stočnimi podatki. Morda je danes lažje, ko si pomagate z računalniki. ščljivostjo in podobnimi nelepimi lastnostmi nekaterih. Svojih ambicij žal nisem mogel izživeti, ves čas pa sem prejemal tudi bolj smno plačo. Pa vendar si nisem iskal dela v drugje. Na Steklarno sem se navezal, od podjetja sem dobil tudi solidno stanovanje. Vedno sem se zavedal, da denar še zdaleč ni vse. Kalkulacije so še danes problem v našem podjetju. Kako ste se jih lotili vi? Smisel kalkulacij je, da se zajemajo čim bolj realni in točni podatki. Te smo črpali iz obola (stroški po vrstah in stroškovnih mestih -dejanski stroški po obratih, delavnicah), iz podatkov za plače, tekočih listov iz proizvodnje, materialnega knjigovodstva. Ko smo zadeve usklajevali smo se sestali tudi z odgovornimi iz posameznih oddelkov. Nekatere stroške je bilo potrebno razdeliti tudi po dogovorjenih "ključih". Problem pa je vedno bil in bo verjetno tudi ostal - operirati s točnimi podatki. Pri tem si odvisen od vrste faktorjev, dela ostalih služb ipd. Morda je danes lažje, ko si pomagate z računalniki. In kako ste se razumeli s sodelavci v posameznih oddelkih? Večinoma sem delal med ženskami in v glavnem smo se kar lepo razumeli. Sicer pa v tolikih letih pride do vsega, tako jeze in žalosti, kot sreče in salv smeha. Včasih so tekle solze smeha, drugič je pritekla kakšna drugačne vrste. Od šefov pa imam v najlepšem spominu go. Anico Klenovšek planskem oddelku, kije dobro delo oddelka gradila tudi na dobrih in pravičnih odnosih do sodelavcev. Če seje le dalo, tudi nisem zamudil nobenega izleta delovne sredine. Vedno sem hrepenel, da bi si ogledal čim več sveta in prav preko teh izletov mi je to vsaj delno uspelo. Vse življenje sem si tudi želel, da bi poletel z letalom, PRAZNIK DRUŠTVA INVALIDOV Za Dl Hrastnik je leto 1997 leto, v katerem praznujemo 25- letnico delovanja društva. Prvi začetki delovanja Dl Hrastnik segajo v leto 1972. Pred tem so invalidi delovali v Društvu invalidov Zasavje s sedežem v Trbovljah. Da bi dejavnost približali vsem invalidom, so posamezne občine začele ustanavljati svoja društva. Tako so v letu 1972 imeli ustanovni občni zbor tudi hrastniški invalidi. Za svojega prvega predsednika so si izvolili g. Antona Mlakarja, kateremu sta bila v pomoč še tajnik Andrej Primon in blagajnik Anton Bratuša. Delo društva že od začetka sloni predvsem na pomoči invalidom pri organiziranju športnega udejstvovanja, izletov povezanih s kopanjem in ogledi znamenitosti Slovenije. V povezavi z ZDIŠ skušamo članom pomagati tudi s pravnimi nasveti; socialno ogroženim pa skušamo v naših danih možnostih olajšati njihovo stisko. Dl je povezano z ZDIŠ in preko nje omogočamo cenejše letovanje svojim članom v zdraviliščih, kot so: Cateške toplice, Terme Ptuj, Rogaška Slatina in na morju v Simonovem zalivu, kjer imamo več apartmajev. Seveda so vse kapacitete porazdeljene preko celega leta in na vsa Dl v Sloveniji, zato pride tudi včasih do negodovanja, saj bi si želela večina letovati prav v poletnih mesecih, kar paje nemogoče. Daje delo društva tako uspešno, gre velika zahvala tudi poverjenikom, ki so prisotni po vseh krajevnih skupnostih občine. Društvo je svojo obletnico praznovalo 20.9.1997 v športni hali na Logu. Praznovanja seje udeležilo približno 300 članov. S svojo navzočnostjo so nas počastli predstavniki sosednjih Dl, župan občine g. Leopold Grošelj, poslanec g. Miran Jerič, žal pa je svojo odsotnost opravičil g. Miran Potrč. Nenazadnje se je slovestnosti udeležila tudi predstavnica ZDIŠ tajnica ga. Tanja Hočevar in g. Rudi Janežič, kije društvu podelil plaketo za dosežene uspehe pri delu. Zlato plaketo paje prejel tudi g. Adi Perci, sedanji predsednik DL Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim članom, ki so in še delujejo aktivno v društvu. V počastitev praznovanja so se člani preiskusili v balinanju in športnem ribolovu. Pevski zbor Steklarne je proslavo popestil s svojim petjem. Po slovesnem delu praznovanja pa so naše druženje popestrili DUO Kajič - Frangeš, ki nas je zabaval v pozni večer. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da sta bila naša proslava in druženje tako uspešna. Prepričan sem, da dvorane ni nihče zapuščal razočaran. Predsednik Dl Hrastnik Adi Perci ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam za ves trud in izkazano pozornost, ki ste mi jo namenili. Posebej se zahvaljujem svoji brigadi, še zlasti pa Radi za vso skrb in Milanu za iskrene in v srce segajoče besede. Ob vonju pokošenega sena okrog mojega "vikenda" se bom vedno spominjal na vas. Želim vam, da bi se še vnaprej lepo razumeli, da bi bili pri delu uspešni in da bi se vam to poznalo tudi v denarnici. Robi Ranzinger ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta LADISLAVA KUNŠKA se zahvaljujemo vsem za izkazano pozornost, za izrečene besede, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sodelavcem, prijateljem, kolektivu Steklarne Hrastnik ter steklarski in rudniški godbi za odigrane žalostinke. Naj bo vse, kar ste storili, posvečeno njegovemu spominu. Vsem skupaj in vsakemu posebej se iz srca zahvaljujemo! Žena Antonija, hčerki Metka in Branka ter sin Jani z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka EDVARDA DELPINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govorniku g. Grumu, gasilcem ter pevcem, godbi in sindikatu Steklarne Hrastnik. Vsem iskrena hvala! Žalujoči žena Olga, sin Ivo in hči Eli z družinami ZAHVALA Ob mojem odhodu iz Steklarne se prav vsem sodelavcem najlepše zahvaljujem za vso pozornost, ki ste mi jo izkazali. Vsem želim pri nadaljnjem delu resnično veliko uspeha in zdravja, vodtstvu podjetja pa čim bolj uspešno poslovanje. Jože Brilej ZAHVALA Ob mojem odhodu iz delovne sredine se, čeprav malo pozno, iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz Službe zagotavljanja kakovosti in izmene Kajič-Novak za prelepa darila in izkazano pozornost. Želim vam še obilo uspeha in medsebojnega razumevanja. Roža Marija Kajtna ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta EDMUNDA GÖTZA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sosedom in sorodnikom, govorniku, pevcem in godbi na pihala, pri kateri je tudi sam igral vrsto let. ženajoži s sinovoma ZANIMALO VAS BO No, pa je prišel zopet čas, da smo skupaj. Ko se ob pisanju članka za to številko glasila Steklar, ozrem proti oknu, se mi utrne misel, da mogoče ne bo nikoli več posijalo sonce, saj je ob pogledu na tako temen dan to skoraj nemogoče. .Pred novimi podatki vas vedno spomnim na zaključek preteklega obdobja in tudi tokrat ne bo izjeme. Mesec avgust 1997 smo zaključili s 794 zaposlenimi med katerimi je bilo 356 žensk in 438 moških, med vsemi pa smo imeli 33 delavcev sprejetih za določen čas in 2 pripravnika. Od tega zadnjega podatka so bile tudi spremembe in sicer: V MESECU SEPTEMBRU 1997 smo na novo ZAPOSLILI 3 DELAVCE, in sicer: iz kratkega služenja slovenski vojski seje v redno delovno razmerje vrnil Marko Detič, rezalec stekla 2 v obratu brusilnice; Za opravljanje pripravništva, smo v redno delovno razmerje sprejeli Tanjo Ramšak, prodajalko v industrijski trgovini in Uroša Brunčka kot kuharja v obrat prehrane. Delovno razmerje je PREKINILO 13 DELAVCEV, in sicer: UPOKOJEN (1DELAVEC): S polno pokojninsko delovno dobo je od nas odšel v zasluženo starostno upokojitev Robert Rancinger, ročni pihalec 1-brigadir UPOKOJENI PO DOLOČEN ČASU (2 DELAVCA): Jože Brilej nabiralec stekla 2 in Ivan Soster, strojnik 1 v PC pogrnjeni mizi, bosta svojo dokončno in zasluženo upokojitev pričakala doma. SINET (2DELAVKI): V naše hčerinsko podjetje SINET d.d. sta bili iz naše invalidske delavnice razporejeni 2 delavki, in sicer pregledalki stekla 3 - Refija Hasikič in Jožefa Markelj. TO (3 delavci): Na služenje slovenski vojski so bili vpoklicani: Aljoša Deželak, ključavničar 3 in odnašalca steklenih izdelkov, Igor Jovanovič in Dejan Pižmoht. SPORAZUMNO (2 DELAVCA): Na lastno željo in s sporazumom sta delovno razmerje prekinili Miloš Jerman, strojnik 3 v PC pogrnjrni mizi, Zlatko Milič, nabiralec stekla 3 in Suzana Knez-samostojni komercialist prodaje. DOLOČEN ČAS (1 DELAVKA): V finančni službi je opravljala 9 mesečno pripravništvo Ksenija Pirnaver, ki bo nadaljavala redno šolanje.. IZKLJUČEN (1 DELAVEC): Zaradi večjega števila neopravičenih izostankov je iz delovnega razmerja izključen Robert Bagara, odnašalec steklenih izdelkov. Ob upoštevanju navedenih sprememb prihoda in odhoda delavcev v mesecu septembru 1997, smo ga zaključili s 784 zaposlenimi, med katerimi je 353 žensk in 431 moških, med vsemi pa smo imeli 24 delavcev sprejetih za določen čas in 3 pripravnike. PRIRASTEK V DRUŽINI Poletni meseci so prinesli obilo veselja v družinsko hišo Pavčnikovih, kajti mali novorojeni Jože je mami Mileni (planer-analitik) in očetu Jožetu privekal na svet prav v začetku lepega poletnega meseca avgusta. Sestrici Maruša in Silvija pa sta za začetek dobili malo večjo igračko, svojega bratca pa bosta z veliko ljubeznijo radi vsem pokazali. Tudi v družini Jusič so konec meseca avgusta pričakali z navdušenjem, saj je mlada mamica Mira (prevzemni kontrolor) povila hčerko Sabino svojemu zakonskemu partnerju Samirju (voznik viličarja v pregledu steklenih izdelkov), ob tem dogodku-pridobitvi majhne sestrice, seje veselila tudi mala Jasmina. Novima mladima družinama želim obilo zdravja in čimprejšnjih stabilnih korakov v novi svet ter veliko skupne sreče. POROČILI SO SE: Za prvošolčke je pričetek šole v začetku meseca septembra bil prav tako nekaj posebnega kot je bil za Sabino Sihur (administrator v PKS) in njenega izvoljenca Milana Medveda, saj sta si prav v takratnih dneh izrekla medsebojno privolitev k njuni skupni, življenski poti. V podporojimaje stal tudi sin Žan, kakor vsi sorodniki, prijatelji in znanci. Mladoporočencema želim obilo skupne sreče in čim manj preprek na novi skupni življenjski poti. Tudi z rubriko JUBILANTI (to so delavci, kateri so svojo pripadnost firmi izkazali z dolgoletnim delom, kateri so za to prejeli tudi skromno jubilejno nagrado), se nismo že dolgo srečali, zato vam sedaj posredujem te podatke: 10 LET Rudi Kreže -strojnik2 v PC pogrnjeni mizi 20 LET Branka Bagara-pregledalka stekla, Jožo Ivešič-strojnik 1 pogrnja miza, Leopold Jere-ključavničar 1 vzdrževanja, Majda Krošlin-vodja prodaje embalažega in razsvetjavnega stekla, Mira Perčulija-pregledalka stekla in Silvo Zupan-strojnik 1 PC embalaže. 30 LET Marija Brunček - pregledalka stekla, Joži Levačič - prevzemna kontrolorka in Marta Mekše - pregledalka stekla. ČESTITAMO VSEM! Kadrovska služba-Slavi Brajer ZAHVALA Vsem sodelavcem in vodstvu KIKO delavnice se iskreno zahvaljujem za prelepa darila, ki sem jih dobil ob odhodu v pokoj, s krasnim darilom so me presenetili delavci "partije, ", s katerimi smo dolga leta soustvarjali, tudi njim prisrčna hvala. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov, predvsem pa zdravja in denarja. Egon Kirbiš ZVEZDE GOVORIJO Horoskopodl.il. do 30.11.1997 Piše astrologinja Milena Zakrajšek OVEN Vaše ljubezensko življenje bo potekalo po ustaljenih tirih, včasih celo zelo enolično. V družinskem krogu se boste še posebno v zadnjem tednu tega obdobju zagovorili. Pazite, da ne boste koga užalili. V tem obdobju prepustite glavnobesedo nadrejernim, da ne bo prišlo do neljubih konfliktov. BIK Če ste še prosti, boste spoznali simpatijo preko prijateljev. Če ste že zasedeni, pa je za vas bolje, da svojega partnerja povabite v družbo, namesto, da okrog pohajkujete sami. S sodelavci boste vzpostavili dobre kontakte in se pri delu nesebično dopolnjevali. Tudi z denarjem ne bo težav. Rojeni v prvi dekadi boste nekoliko nepopustljivi v ljubezenskih zadevah. Od partnerja boste zahtevali vse več svobode in neodvisnosti. Samski dvojčki rojeni v prvi dekadi bi se v prvi polovici meseca nepričakovano odločili za bodočega partnerja. Rojeni v ostalih dveh dekadah se boste dostikrat znašli v strastnem ljubezenskem objemu. RAK Če ste rojeni v juniju, se lahko v tem obdobju zaljubite do ušes, toda skušajte ohraniti vsaj kanček pameti. Vsem rakom se obeta veliko novih kontaktov in vezi z ljudmi. Dobro prisluhnite možnostim na poslovnem področju in verjetno boste našli tisto pravo. Le odločiti se bo treba pravočasno. LEV Vezani levi se boste s partnerjem veliko pogovarjali. Prosti levi boste v dilemi, ali bi se podali v novo ljubezensko zvezo ali ne. Če si niste na jasnem, raje še naprej uživajte v samskem stanu. V tem obdobju boste uredili tudi denarne zadeve. Od nadrejenih boste dobili kar nekaj poslovnih možnosti. V tem času vas bo zelo lahko razjeziti. Vaša okolica ni vajena takšnih izbruhov in slabe volje, še posebej od vas, ki ste po naravi mirna in uravnovešena oseba. Če želite pregnati ljubezenske težave, lahko to storite na drugačen način. Najboljeje za vas, da sprejmete položaj, takšen, kotje. tEHTNICA Stara nesoglasja se bodo umirila in oba bosta pokazala dobro voljo in pripravljenost, da se zveza ohrani. A že v sredini tega meseca lahko pričakujete nov spopad s partnerjem, ki pa ne bo usoden. Razlog za prepir bo ljubosumnost in posesivnost. Pri delu boste zelo učinkoviti, zato začnite s projektom, ki ga imate že dlje časa v mislih. ŠKORPIJON Vaš partner se bo počutil nekoliko zapostavljenega, zato se včasih njemu na ljubo odpovejte sestanku s prijatelji. Na vseh koncih vam bo primanjkovalo časa, razlog pa bo v poslovnih obveznostih. Uspeh bo toliko večji, ko boste konec meseca prejeli nagrado. Na čustvenem področju boste aktivni, kljub temu boste prosti strelci zaenkrat ostali samski, saj bo tista prava oseba prišla šele čez nekaj časa. Ostali se boste znašli v času notranjih kriz, ki jih boste s partnerjevo pomočjo uspešno rešili. V tem obdobju tudi ne boste preveč delovno razpoloženi. kOZOROC Čutili boste, daje med vami in vašim partnerjem nekaj nedorečenega. Ne dopustite, da bi spoznanje omajalo vašo vezo. Na delovnem mestu lahko pričakujete nekaj nesporazumov s sodelavci. Za samozdravljenje in boljše počutje si privoščite plavanje. VODNAR Samski vodnarji nikar ne počivajte, saj vas čaka razburljivo iskanje idelanega partnerja. Če mislite, da ste ga že našli, mu povejte naravnost o svojih čustvih. Za srečo v ljubezni si izmislite prijeten jesenski piknik, mogoče kostanjev. Vaša poslovna uspešnost bo odvisna tudi od doslednosti pri izpolnjevanju delovnih obveznosti. RIBI V odnosu do partnerja bi lahko začutili rahle ohladitve. Že proti koncu meseca lahko pričakujete bolj usklajeno in harmonično zvezo. Naglih preobratov v dobrem in slabem smislu ne pričakujte. Na delovnem mestu se bo vašpoložaj počasi izboljševal, tudi finančno boste napredovali bolj počasi. Občudovala vas bodo zračna znamenja: dvojček, vodnar in tehtnica. Nagradna križanka NASAD OB HIŠI AMERIŠKI BOKSAR (LUIS) NEMŠKI SKLADATELJ (WERNER; VRSTA MINERALA DIJAK ja JE KONČAL SRED.SOLO IN OPRAVIL MATURO m OSREHNIE SVETIŠČE MUSLIMANOV V MEKI /LATO JABOLKO SAVANA V JUŽNI .AMERIKI MESTO V INDIJI SLIKARSKI ČOPIČ (ZAST.) DENAR OD PRODANEGA BLAGA SKUPICEI GARJE SKAB1ES CELJSKA TOVARNA KRAJNA DOLENJSKEM LUTKAR MARAJON RENIJ SREDIŠČE VRTENJA UČITELJ ETIKE LEP MIADENIČ TIP MOŠKE LEPOTE MUZEJ PRI VRHNIKI PERJE PRI REPI KROŠNJAR KAREL VELIKI NORDIJSKI IZRAZ. ZA SMUČI IGRALEC NA KITARO PRITOK ODRE NA POLJSKIM BLAZINJAK NAŠ SKLA-DATEU (OSKAR) AUA KOŠAK POSUŠENA KRAŠKA GNJAT SLOVENSKI PESNIK LIRIK (MILAN) RUSKI POLITIK MIKOJAN AVSTRIJSKI REŽISER (LEON) DRAGA AHAČIČ THURMAN UMA ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESA ANTON IGOLIC ROPARSKA RIBA SLADKIH VODA REKA V RUSIJI FRANCOSKI IGRALEC (JULES) )OMAČA PERNATA ŽIVAL SLOVENSKI OPERNI PEVEC (MARJAN) LOJZE SLAK NEMŠKI ORGANIST (KASPAR) IRSKI BRINOVEC MAURICE UTRILLO AM. ALPSKA SMUČARKA (PICABO) TROPSKI KOMAR TEMELJNI DRŽAVNI ZAKON DRAMA ANTONA PAVLOVIČA ČEHOVA ŽIVOT POSTAVA Kmečki fant pride v gostilno in vpraša natakarico, kaj ima za kosilo. "Prvi meni, drugi meni, tretji meni," našteva natakarica. "Poslušaj, punca, ne zanima me, koliko je takih, ki te niso... Raje prinesi golaž in pivo!" Natakarica prinese, fant poje in popije, nato pa vpraša: "In koliko je moj dolg?" "Poslušaj, poba, ne zanima me, koliko dolgje tvoj. Raje takoj plačaj!” Sinko pride popolnoma moker domov. "Ja, kaj si pa delal, da si ves moker?" "Igrali smo se pse, pa sem bil drevo. ” jfi ijc jjc Zakonca sta se že navsezgodaj sporekla, da so se kresale iskre. Popoldne mož ves sladek telefonira ženi: "Ljubica, kaj bo dobrega za večerjo?" "Strup! odvrne žena vsa nasršena. "Prav", reče mož, "naredi večerjo samo zase, jaz bom tako ali tako večerjal zunaj s tajnico." Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne kriaeanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada 5.000 tolarjev 2. nagrada 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolaijev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 1430 HRASTNIK do 30.11.1997. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko objavljeno v STEKLARJU št. 9/97 smo dobili 72 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada 5.000 tolarjev: Andrej KUŠAR 2. nagrada 3.000 tolarjev: Drago BRILEJ, upokojenec 3. -5. nagrada po 1.000 tolarjev: Bojan SMODIŠ, Viktor i j a OPLOTNIK, upokojenec, Ivan GOŠLER upokojenec. Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: nabob, Mitridat, Odesa, Agrikola, gusar, kaskader, D.I.,01e, oboi, rosa, Moan, madona, kap, Enns, erar, starešina, nasvet, Amur, ugovor, interna, Natek, aleja, etnarh, koza, N.T., Enklitika, ork, amid, kolo, E.S., Svarilo, Are, srab, ktitor, Tiberij, Inge, monada,anemona,Lean, anatas, sarafan ,DAN STEKLA IN SVETLOBE /K.D./ Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Urbajs. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman Grafična priprava in tisk: Tiskarna Velenje Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C.L maja 14, tel.: 0601 54 600 Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št.23/32-934) z dne 25.1.1993 je glasilo proizvod informativne narave za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.