294
Naši dopisi.
Iz Ljubljane — Fcm. bar. Schonfeld je ogledajo brainbovski polk, nad 100 častnikom neaktivnega stanja rekel: učite se slovensko, ker častnik mora znati občiti z vojaki.
—  Častnik mora znati občevati z vojaki prostaki,
katerim je vodnik. Nič bolj naravnega kot to, in vendar se kaže potreba ponavljati ta čisto naraven stavek.
Nemški centralisti zate l*a H so se izrekoma po raz-dvojeuji države leta 1867. h klicu: „edinost vsaj pri vojni", edin >8t v nemškem vojnem jeziku to se je klicalo, kar pač vsakdo lahko prijemi z roko, edino v namen ponemčevanja drugih avstrijskih narodov. Skušnje zadnjih 20 let in več so prejasno pokazale, da sama nemščina nima čudovite moči v sebi, da bi delala dobre vojake, nasprotno pa se je pokazalo, da je pri vojni mešanih narodnost treba a) da se prostaki privadijo vsi umevati eno povelje, b) da pa nič manj ni treba, da vsak častnik poleg splošnega zapo-veljnega jezika v vojni (pri nas naravno nemškega) tudi ume jezik ali jezike vojakov, katerim ima zapovedavati. V delegacijah je sicer znani koroški poslanec Dum-reicher tudi trdeč, da se morata prost vojak in častnik razumeti, zahteval, da se morajo v ta namen nemščine učiti vsi tisočeri in tisočeri nenemški vojaki. Tudi v vojni nahajajajo se še celo veljavni členi, ki so pravcati nemški centralisti v duhu Dumreicherjevim, katere izrekoma mrzi vse, kar je slovanskega in katerim je vsak človek, ki dobro ali rad govori slovensko, hrvaško, češko ali poljsko, takoj že panslavist.
Dobro vemo, da tako mrženje večiuoma izvira od tod, ker dotični gospodje ne umejo nobenega slovanskega jezika in se jim ne ljubi,  priučiti si ga.
Toliko bolj nas veseli čuti, da poveljnik fcm. baron Schonfeld ne spada v vrsto takih častnikov, temveč, da je po ogledovanji ljubljanskega brambovskega polka nad 100 častnikom, ki so ga spremljali pri odhodu priporočal: „p ri d no uči ti se slovenščine, ker častnik mora znati občevati s svojimi vojaki".
To so besede v soglasji z voljo cesarjevo v soglasji z našim najvišjem vojnim oblastvom in v soglasji z izjavami našega brambovskega ministra pri posvetovanji zadnjega sedaj veljavnega vojnega zakona.
—    Osuševanje ljubljanskega močvirja. Deželni glavar sklical je za prihodnji ponedeljek dne 16. t. m. zastopnike vsih prizadetih krogov v razgovor, kako naj bi se razdelili stroški   osuševanja,   kateri   kakor   znano,
znašajo okroglo 1,400.000 gld. V ta namen, da se potem omogočijo daljni, sila nujni koraki za dejansko osuše-vanje, ki postaja toliko nujnejše, kolikor večje so leta za letom nastajajoče  škode vsled   povodenj na močvirji.
—  Novoimenovano predsedništvo za deželni odbor in deželni zbor kranjski. Včerašnja uradna „Wiener Zeitung" razglaša, da je Njegovo c. kr. Veličanstvo z najvišjem sklepom z dne 2. septembra t. 1. deželnega poslanca gosp. dr. Jožefa Poklukarja najmilostiveje imenovati blagovolilo za deželnega glavarja Vojvodina Kranjske in deželnega poslanca gosp. Otona barona Apfaltrerna za njegovega namestnika pri vodstvu deželnega zbora.
—- Gozdna in kmetijska razstava na Dunaj i ki bode prihodnje leto, obeta biti enako velika kakor zanimiva. Predmeti razstave, ki so trpežni n. pr. stroji*, orodje, modeli, posode za spravljanje ali pošiljanje sadja,, posušeno ali v sladkorji spravljeno sadje, bode razstavljeno v stalni razstavi; poleg te pa bodo začasne razstave sadja vsake vrste, za kar bodo prostori brezplačna na razpolaganje. Opat Kari v Melku, vladni svetovalec Ferdinand Schon in računski svetovalec Jožef Trilety, oba na Dunaji, dajejo v tej zadevi na drobna pojasnila,, kakor tudi c. kr. kmetijska družba na Dunaji.
— Velezaslnžen mornarski vojak, podadmiral baron Manfroni, odlikovan z redom Marije Terezije, umrl je te dni še le 57 let star, ter bil slovesno pokopan v Trstu.
—  Razglas. C. kr. okr. glavarstvo v Kamniku naznanja, da leže načrti za odsup zemljišč za projektirana lokalno železnico Ljubljana-Kamnik, dotični imeniki nepremakljivih posestev in kozolcev z izkazom potov in vodotokov in imeniki razlaščencev pri županstvih v Trzinu, Depalji vasi, Domžalah, Jaršah, Homci, Meugši, Šmarci, Podgorji in Kamniku za vsako teh občin, skupni podrobni načrt pa pri tukajšnjem uradu med uradnimi urami od 9. do 23. septembra 1889. 1., da jih more vsakdo pregle iati. V tej dobi sme vsaki vdeleženec pri tukajšnjem uradu ustno ali pismeno ugovarjati proti zahtevani razlastitvi ali opominjati, da bi se železnica preložila ali se drugod napravile postaje in dovozne^ ceste. Omenja se, da smejo vsled § 18 postave o razlastitvi z dne 18. f bruvarija 1878, št. 30. drž zak, razlastitveno razsodbo pobijati samo tisti razlaščenci ali njihovi pravi nasledniki, ki so o pravem času podali ugovore proti razlastitvi.
—  Glasbena Matica. Oni učenci, ki žele vstopiti v šolo »Glasbene Matice", zglase naj se dne 16. in 17. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne v šolskih prostorih (Virantova hiša II. nadstropje), kjer se bode vršilo vpisovanje. Poučevalo se-bode v igri na klavirji, na goslih in na raznih druzih inštrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejmo se samo otroci udov ^Glasbene Matice". Učnina za enega učenca znaša 1 gld. na mesec, udnina za  rodbino  2.  gld. za celo leto   in vpisnina 1 gld., ka-
295
tere zneske  vplačati je takoj pri vsprejemu.  Učenci, ki «e bodo pozneje oglasili, se ne bodo mogli vzprejeti.
Odbor.
([Odlikovanje. Presvetli cesar je v priznanje zaslug za napravo zemljiških knjig podelil podpredsedniku pri grašuem deželnem nadsodišči, gosp. Hermanu Schmeidel-u, viteštvo, dež. nadsodišča svetovalcu v Gradci, g. K. Klimbacherju, red železne krone tretje vrste ter izrekel Najvišje priznanje gg. predsednikoma deželnih sodišč Fr. Kočevarju v Ljubljani iu dr. Fr. baronu Myliusu v Celovcu.
— C.   kr. obrtni   strokovni  šoli.   V Ljubljani, Virantova   hiša, I. nadstropje.  — A. Strokovna  šola za lesno industrijo ima namen, učiti na podlagi primernega teoretičnega  in  praktičnega   poduka  najvažnejše  stroke lesnega obrta in ima   naslednje tri oddelke: a) za stavbeno   in   pohišno   mizarstvo,  b)    za rezbarstvo   (podo-barstvo), c) za  strugarstvo. — Pouk  traja   štiri leta in obsega   te-le    predmete:   L  krščanski   nauk, 2. nemški jezik, 3. slovenski jezik, 4. aritmetiko  in računsko geometrijo, 5. mehaniko  in  prvotni  pouk o strojih, 6. tehnologijo   lesa, 7. obrtno   knjigovodstvo,   8. poslovne  sestavke,  9. arhitektonsko oblikoslovje, 10. začetno prosto risanje, 11. geometrijsko risanje, 12. projekcijsko risanje in nauk   o   sencah,    13.    prosto    risanje    po    modelih, 14. strokovno risanje, 15. modelovanje, 16. tehniška zvr-sevalna  dela, 17. lepopisje.   18. praktični   pouk.  Učenci so redni ali pa izvanredni;  prvi  obiskujejo šolo v vseh predmetih,   drugi   pa so vpisani le v nekaterih  strokah. Pouk je brezplačen. Spričevalo o dovršeni šoli daje pravico do samostojnega   zvrševanja dotičnega obrta. — B. Strokovna   šola   za   umetno    vezenje   in   šivanje   čipek. Pouk    traja   dve  leti   ter   obsega   naslednje   predmete: 1. krščanski  nauk,   2. nemški jezik,   3.   slovenski jezik, 4.  računstvo,   5. delavsko  knjigovodstvo,   6. tehnologija vezenja,  7.   oblikoslovje  umetnega   vezenja,  8.   začetno risanje, 9. krojno risanje, 10. strokovno risanje, 11. praktični pouk v belem in pisanem vezenji ter šivanji čipeK. Učenke   so   redne in izvanredne   slušateljice;   poslednje obiskujejo  le  nekatere   prostovoljno izvoljene predmete. Pouk  je   brezplačen.  — Vpisovanje (za oba zavoda) se vrši  dne  14.  septembra   zjutraj  in   popoludne.    Učenci {učenke), ki   mislijo   na   novo   vstopiti,   zglase naj se s svojimi  stariši  ali  pa z njihovimi   namestniki v pisarni vodstva  strokovnih  šol (v Virantovi  hiši, vhod v Zvez-darskih ulican), ter naj prineso seboj spričevalo ljudske šole   in    dokaz,   da   so   dovršili   štirinajsto   leto;   bivši učenci (učenke) naj se prijavijo 14. septembra s spričevalom o prvem šolskem letu.   — Na obeh   šolah se pridne šolsko leto zdnem 16. septembra   1889.
C. kr. vodstvo strokovnih šol.
— Skoda vsled povodnji Blatna Brezovica na ljubljanskem močvirji. Povodenj, katera je zadnje dni meseca julija tega leta preplavila večji del ljubljanskega močvirja, prizadela je po nadrobnem izkazu županstva Vrhniškega v davkovsid   občini Blatna   Brezovica škode
za 30.225 gld. 50 kr. ter se razdeli ta š«$oda na sledeče uničene poljske pridelke: krompirja 5.566 stotov, fižola 1.464 mernikov, zelja 704 stote, korenja 795 stotov, buč 454 stotov, ajde 7.011 mernikov, rži 28 mernikov, tur* šice 161 mernikov, ovsa 1.606 mernikov in sena 6.000 stotov.