Kockanie za ost* CešhoslovašKc Dogodkl koj po BLitlerjevem govoru V zadnji števiM »Slav. gospodarja« smo •bjavSi glavne misli iz govora nemškega kanclerja HMerja o>b sMepu letnega kongresa narodnosocialistične stranke v Niinibergn, v katerem je zahteval samoodločbo ali plebdscit za azemlje, na katerem prebiva ob robih českoslovaške države tri b pol milijona Nemcev. Hitlerjev govor po poehišali sudetski Nemci po radio v dvoranah ter na trgih. Kakor hitro so čuli k kanclerjevib. ust, da je za nJKtii NemSija, so začeli v skupinah manifestirati, razgrajati in napadati predstavnike oblaBti. Na mah so zaplapolale zastave s kLjukn.st.iTn fcrižem, ponekod so množice celo navalile na urade, da bi se polastfle oblaBti. V noči na 13. september so ee poslufevaJi Nemcd prvie, odkar ee rešuje njih Ivprašanje v okvirjti eeškoslovaške države, arožja pri spopadih. Izgredi v noči 13. m 14. eepteinbra do opoldne so zahtevali 23 |m*tvih, in sicer 9 sudetslrili Nemcev in 14 (Dehov. Ranjeni so biia 3 vojaM, 17 orožBikov, 24 policistov, 15 pdlicijekib. stražBifcov in 2 financarja. Vlada razglasi obsedno stanje Kakor je razvidno iz prednjega poročifa, Hitlerjev govor ni povzročil samo ma>iifestacij in dernonstracij, ampak prav nejmrno preMvanje krvi in oborožene navale jia trrade ter zastopnike oblasti. OeškoslofeaŁka viada pod predsedstvom predsednifca republike dr. Beneša je bila prisiljena, Hb je izdala stroge naredbe in je proglatfla oteedno stanje v vseh pakrajdnali, fcjer bo izbruhriili nemki. Gre za osem bfcrajev. Isbočasno je prepovedala viada iSo nadaljnjega vsa potitičaa ki nepolitična t»ravaiija, vee eprevode in elične prirejOtve. V vseih pokrajisiali, v katerih je protelašeno obsedno etanje, je irveden. tndi preM eod. V te pokra#ne so b&a poslana taatna ojačenja orožnikov ter vojaštva, fcafco da sta briia lajamčena red in mtr. Odgovor sodetskih Nemcev na ala^pe vlade V oifcrajlh, v kateirfli je bfl prcgiašen preM sod, je zaviadal 14. eeptemhra popoldne popoln mir. Vodstvo sudetskonemške ^trazike sc je oestalo 13. sept. v Chebu in je poelalo ministrskemu predsedniku dr. HodE brzojavno zahtevo, ki se glasi: Vlada paora takoj preldicati preki sod v vseh okrajih z nemškim prebivalstvom ter rafcen tega umafcniti državno policijo iz vseh cikra.iev z nemšfco večino prebivalstva. PoliciiiEka oblast naj preide na občinske predtetojnike in župane, ki naj v bodoče skrhijo Ea mii- in red. Stevilo orožnižtva in ostalib. organov javne varnosti naj ee zmanjša na običajno stanje ter se z župani in občinekiini predstojnika sparazumejo, da se bo preprečilo nadaljnje prelivanje krvi. Vojaštvo je ti^eba takoj potegniti v vojašnice ter ga strogo ločiti od civilnega prebivalBtva. Če te zahteve ne bodo v šestih urah ispolnjene, objavljene in razglašene po raIdiu, odklanja vodstvo sudetsko-nemške Btranke vsako odgovomoet za nadaljnji irazvoj dogodkov. Prekinitev vseh etikov Nemcev z vlado Ptraška vlada tej zahtevi sudetekih Nemfee^ ni mogla ugoditi in ni ukinila prekega soda, zato je voditelj eudetsMh Nemcev Benlem eparoSl 14. eeptembra zjutraj ministrskeinu predseduiku dr. Hodži, da prekrnja vsa pogajanja z viado ter je tndi razrešil zastopstvo sudetskoneraške stranke, kateremu je bi:1a poverjena naloga, da se pogaja z Vlado. Omenjenega dne sta prenehala izhajati v Pragi dnevno in tedensko giasilo sudetskih Neancev. Vse arhive ^ranke sudetskib. Nemcev eo prepeljaJi 14. eeptembra iz Frage v C3iebs Dva kraja proglasila spojitev z Nennajo Omenjeno obsedno stanje je bilo 14. eeptembra razšir jeno cxi osimih na enajst okrajev. Kljub obsednemu stanju in prekemu sodu je vdrla 14. septembra okrog desetib. dopoldne iz Nemčije preko meje v oeskosik>va^Ło obmejno mestjo Kraslioe 6udetskonemška l^ija. Napadalci bo se polastdli oblasti in so proglasili ždružitev tega kraja z Nemeijo. Isti dan so vprizorali prdstaši HenJeinove etranke oborožen upor v Habersbirku tSk db meji. S strojnicami in z ročnimi granatami so napadM orožniško pastajo. Padlo je 14 arožnikov. V obeh primerili je napravilo red in vsspcstaviio mirno stanje "vojaštvo. Kesen upor v glavnem stanu Henleinove stranke Središče Henleinove Btraake je mesto Cheb, kjer je imela stranka centrali v hotelih »Viktoria« in >Welzer«. Ker je poficija zvedeiia, da je sfcrito v imeoovanih hotelih orožje in strelivo, ee je podala dne 14. eepteanbra popoldne v oMopnih avtomobdlih pred hotela, iz katerih bo začeli sfcreljati iz pušk, Bamokr^ov ter strojnic. Razvila se je prava bitka, v kateri je uspelo policiji, da je mzfaDa z ročnimi granatami zabaiikadiraiia vrata hotela »Viktoria« in vdrla v kletne prostore, iz katerib. so padali streli. Našli so samo enega uslužbeaica sudetsko-neinške stranke, vsi drugi ao pobegnfii. Pri bišni prefekavi so zadeH v Ikfbeti. na 20 strojnic, ogromne zaloge streBva, avtomatske pdštoie ter razno drugo oovo orožje. ZapleniM so tudi radijsko odda^io poertajo in tajni arhiv nemšike stranke. Za tem je preisfcate. poiicija 6e boteil »Welzer«, od koder eo etreljafi do 21.30 omenjenega večera. Policija je zmogla hotel z dnšl jivimi piinl V Chefou ^e bSlo ubitfli šest Ijuda, od katerih sta dva Ceha. ^ Zaradi dogodkov v C&ebu je bfla progiaSena v sudefeko-nemslrih pokra^nah splošna stavka m starši ao prepovedaH otrokom obasik pouka v šolah. Angleški ministrski predsednik pri Hitlerju Skoraj 70 letni angleski miniBtrski predsednik Chamberlain je odpotoval 15. Beptembra ob 8.30 zjutraj prvič v žLvljenju s posebnim letalom iz Londona v Monakovo, od koder ee je podal 6 političnim svetovalcem angleške vlade Horacom Wilsonom in z vodjo srednjeevropskega oddelka angleškega zunanj. ministrstva Johnom Strangom v Berchtesgaden, kjer se je sestal z nemškim kanclerjem Hitlerjem.:, LetaJo angleškega ministrskega predsednika je prispelo na letališče pri Monakovem ob pol enih. Na letališču je pozdravila predstavnika Anglije nemška častna oeta ter nemški zunanji minister von Ribbentrop. Z letališča ee je odpeljal Chainberlain v av- tamobilu v Monakovo, kjer ga je že čakaJ poeebni viaik, B katerim ae je odpeljal v Hitlerjev dvorec v Obersalzberg. Pred postajo so čakali avtonnobili, e katerimi so se odpeJjali angleški državuiki v hotel, kjer so se preoblekli.. Ot> 16.55 bo se nstavffi avtamobili pred dvorcem. Tam je čakal goste Hitler in jih je prisrčn.o pozdravil s stdskom roke. Na čast Angležem je priredil Hitler najprej čaj v veliM dvoirani vile, iz liatere j€ razkazoval Chamberlainu pianinski raj, ki obkroža njegovo bivališče. Zvečer je bilo iz Berchtesgadena objavIjeno uradno poročilo, katero pravi, da sta se razgcvvorila oba državnika odkrito in obširno o vseh vprašanjih, Msona dnevnem reda. V petek, 16. septembra, je odpotoval Chamberlain v London, kjer je poročal <3ancan vlade o razgovorih.. Čez nekaj dni bo nov sestaneik. Mussolmi pisal Kancimaiiu Italijansiko časopaeje je oJijavilo 15. Beptembra Mussolinijevo pdsmo angleškemu posredovalcu RtmdLmanu v čeekoslovaškonemškem sporu. V tem pismu zahteva Mussolini plebiscit za sadetske Nerace pod medaarodnim nadaarstvoin. Po plebiscitu na pameten dbseg zananjšaiia Praga bo močnejša ter vamejša in bo mnogo laže napredovala, ker ne bo obremenjena z navlako sovražnib. narodD.O6ti. Za Italijo je tako rekoč nemogoče živeti v prijateijstvTi s ČeSkosiovasko, labiko bd pa btio prijateljskc živeti z bodočo Ceško. Le na ta način bi se prihranila Evropi vojoa. Meje, narisane z eno potezo peresa, se z drugo potezo peresa lahko spremenijo. Vsekako je druga stvar, če zariše meje božja, roka aili ck>veška fcri! (Radovedni emo, kdo je risa] meje na Primor&kem in na Tiralskeni: božja roka ali človeška kri? Mogoče bo Mussolini po tem pjsmu te pokrajine prosto•voljno odstx>tnl.. .1 Proglas voditelja sudetskib. Nemeev m njegov pobeg v Nemeijo Konrad Henlein, voditelj eudetskih N«mcev, je fadai 15. septembra proglas, v katerem zahteva, da ee sudetskonennLSie pcfcrajine priključijo nem&kesmu rajhu. Henlešn ommjenega. proglasa ni objavil v Chebu na OeškoslovaSkem, ampak v NemSji, kamor je pobegnil. Po pabegu ni več San češkoalovaske države in lahlko poziva svoje somiišljenike na revolucijo, giede katere ni imel toliko poguma, da bi se bil postavil sam na čelo ti6tžm, ki naj revolucijo izvedejo. Ceška vlada je zaradi Henl©inovega proglasa izdala za njiin tiralico. Cim m bo pokazal na češkoslovaških tieh, ga bodo aretirali zaradi veleizdaje. Po vrnitvi Chamberlaina v London Chamberlain se je vrnil od Hitlerja v letalu v London 16. septenbra ob 17.29. Na letališču ga je pričakovalo ogromno število čaaiikarjev in nekateri člani vlade. Ministrski predsednik je rekel čisto kratko na vsa vprašanja, da je imel s Hitlerjem odkrit, vendar prijateljsM razgovor. Sedaj da vesta Hitler in Chamberlain, kaj mislita o raznih vprasanjih. Nato je odšel predsednik vlade na sestanek z vladnimi tovariši. Prago je zapustil za nekaj dni tudi angleški posredovalec lord Runciman in se je odpeljal v London, kjer je podal Cham- berlainu obširno poročilo o svojem posredovanju med češkoslovaško vlado ia sudetskinii Nemci. Chamberlainu je bito po povratku iz FJemčije na londonskem letališeu dostavIjemo osebno pismo angieškega kralja Jurija VI., katero je predsedDika vlade zelo zadovoljilo. Prihodnji sestanek rrted Charnberlainom in Hitlerjem bo v Godesbergu v Porenju v torek, 20. septembra. Tam je že pripravLjeno vse za sprejem obeh. drža .Tiikov. Razgovori se bodo vršili v nekem gradičti zuaaj mesta- Še pred tem sestanliom se je pa Chamberlain. sestal s francoskim miiiistrskim predsednikom Daladierom in zunanjim ministrom Bonnetom. Nenaden obisk Chamberlama prri Hitlerju je povzročii, da je Slovaška ljudska stranka, katera je bila v svoji borbi za lastno avtonomijo zvezana s sudetskimi Nemci, prekinila s slednjimd vse zveze in je pricakovati vsak čas njeu vstap v praško vlado. Dne 16. septembra so kroždle po Pragi vesti, da so nekateri sudetski poslanci zapustili v Nemčijo pobegiega Henleina in da. se bod© pogajaJi za združitev taistih Nemeev, katetri hočejo sodelovat. s češkoslovaško vlado. Bazpust sudetske stranke Ln razglas po razpustn Vlada je razpustila 16. septembra sadetsko-nemško stranbo in njene rediteljake organizacije, ker je poskusila stranka upor in je izdal njen voditelj proglas, ki je veLeizdajiiiišM. Policija jc zasegla glavno strankkio pisarno. Prepovedane so vse stxajiki__e uniformft. V sudetakihi poikrajinah vlada mir. Poziv-a nemske stranke k štrajku se jLh je odzvalo le maJo, — Po razpustu sudetske stranke je izdal bivžd vodja nemške parlamentarne delegacije, poslanec Kundt, kateri je v Pragi, tale razglas: SudetsJd Nemci! Pod paMticnim pritiakom kratkovidnih ljudi, Hše ne razmne jo, da stoji Evropa, v teh retsnih dneh pred pomembnimi odHočitvaml, je viada prepovedaJa sudetsko-nemsko stranbo in sudetsko-nemiske oirganizacije. Pridržain si pravico, da ukrenean vse, kar bo položaj zahtevai, obenem vam pa kot sef parlar mentarne skupine ponovno povem: Ife dajte se s tem ukrepom spraviti v zmoto in ostanite na znotraj to, kar ste. Počakajte, da Hitler in Chamberlain končata svoje raagovore. Ali na Češkosiovaškem obettoji naša stranka aH ne, to danes nima več pomena. Važna je za naa samo bodoča usoda sudetsMh Neancev in naše dcanovine. Ostanite močni in ohranite železae živce! Novi izredni ukrepi praške vlade V soboto, 17. septembra, so stopili na Ceškoslovažkem v veljavo novi izredni ukrepi vlade. Razpuščena je bila karpatska nemška stranka, ki je bila nekak del nemške sudetske stranke. Vsem moškim češko&Iovaškim državljanom je prepovedano zapuščati češkoslovaško ozemlje. Za tri mesece se uvaja amejitev gotovib državljanskih pravic ali njihov popoln preklic. Gre za, uvedbo pisemske in časopisne cenzure ter za prepoved zborovanj. Pokrajinski šefi lahko uvedejo po potrebi za svoje pakrajine še tudi dmge izredne ukrepe.