9UTRA gg*"1"« MarlttorsM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 235 Maribor, petek 16. oktobra 1931 «ha: a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. ur Račun prt poštnem tak. zav. v Ljubljani it, 11.400 -'eiia mesečno oreienan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uradništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarifu Oglaae »prejama tudi oglasni oddelek „Jutra<’ v Ljubljani, Prešernova ulica žt. 4 Jugosiovenski program Prvič, odkar obsto.a kraljevina Jugo-slavi a, bo stopila dne S. novembra letos naša kraljevska vlada pred narod z jugo-slovenskim programom, in na voliicih bo, da se izrečejo zanj in s tem tudi za boljšo bodočnost nas vseh. Jugosiovenski Drogram! O jugoslovenstvu se je pri nas v dvanajstih letih samostojnosti veliko Pisalo in govorilo, toda skoraj vedno le s strankarskih stališč in z raznimi postranskimi primesmi, ki temu ali onemu včasih niso ugajale. In prav to je bilo vzrok, da čista jugoslovenska mise! ni mogla tako prodreti v srca vseh držav tjanov, kakor bi bilo potrebno in koAst-no; kajti, če bi se bilo to že pred leti zgodilo, bi nam bile prihranjene mnoge težkoče in zmede. Jugosiovenski program pa, s katerim stopa sedaj vrhovno državno vodstvo Pred jugosiovenske državljane, je oči ščen vseh krivih pojmovanj in škodljivih primesi. Ta program ;e izkristalizacija vsega tistega plemenitega, kar so v svoji veliki ljubezni do domovine zasnovali najboljši srbski, hrvaški iti slovenski duhovi. Ta program ne pozna nobenega na silnega niveliziranja obstoječih kulturnih dobrin niti zapostavljanja ali favoriziranja enega dela napram drugemu. Po njem smo Slovenci, Hrvati in Srbi enakovredni državljani z enakimi pravicami in dolžnostmi. Vsi trije smo enaki sestavni deli ve'ike jugoslovenske državne nacije, in vse ono, kar smo si z velikimi mukami, z delom, vztrajnostjo in ljubeznijo pridobili v dolgih stoletjih in smo kot doto prinesli v skupno državo, je cenjena in dragocena last vseh. Pravo, Čisto in pošteno jugoslovenstvo, kakršno si je postavila na svoj svetli ščit vlada ministrskega predsednika Petra Živkoviča, n^ bo nikdar in nikoli želelo, da bi se omalovaževala kultura posameznih skupin, Jugoslavije. To jugoslovenstvo ve, da je samo v neovira.-in razvoju slovenskih, hrvaških in srbskih dobrin bodočnost celokupnega napredka in svetlejše usode. Zato zamore pri izvajanju takega jugoslovanstva vsakdo od nas treh le pridobiti, nikoli pa ne izgubiti. Nikakor pa ne obsega jugosiovenski Program samo načelnih misli o našem kulturnem in narodnem razvoju in sožlt-iu ter o politični In administrativni ureditvi države. Nanaša se prav tako tudi *ia vse ostale panoge javnega življenja, v prvi vrsti še na gospodarstvo. Naš stari partikularizem in regionalizem — ali Če hočete: lokalni patriotizem — je v Prejšnjih časih nebla«ega spomina videl ‘6 interese svo’e najbližje okolice in mu N bilo prav nič mar za ostale dele drža-ve in naroda. Plemenski separatisti so pravnost tekmovali med seboj, kdo bi °skodoval drugega. In prav zaradi tega so j*® storile neštete gospodarske pogreške. . * so se nad vsemi enako maščevale. Po JugKislovenskem programu pa je vsa dr-‘®va en sam nedeljiv gospodarski orgazem in kar se stori na enem kraju, mo-3 biti v skladu z interesi vseh drugih, *e ceioie. in kdor pozna ustrou moder- Notranji spori v Španiji KATOLIŠKI POSLANCI SO NAPOVEDALI BOJ REPUBLIKANSKI USTAVI. - ZAMORA SE JIM PRIKLJUČI? — DUHOVNIKI IN REDOVNIKI NE SMEJO VEČ V ŠOLE. - ZNIŽANJE ŠKOFOVSKIH PLAC. MADRID, 16. oktobra. Sprememba vlade v Španiji je tako zaostrila notranji položaj v državi, da grozi izzvati nove notranje borbe, Katoliški poslanci, po številu 42 mož. so zapustili parlament in napovedal borbo ustavi. S podporo duhovščine upajo, da se jim zopet posreči pridobiti množice na svojo stran in pri prihodnjih volitvah doseči nekdan:o oblast v državi. Iz neke izjave, ki jo je dal Zamora, izhaja, da se namerava tudi on pridružiti tej skupini. Izrazil se je namreč, da bo začel propagando za re- vizijo ustave, čeprav Še ni ta v celoti sprejeta. Ministrski predsednik Azana je včeraj sprejel papeškega nuncija. Po avdijenci je nuncij izjavil, da bo težko ohraniti dosedanje diplomatske odnošaje med Madridom in Vatikanom. V izvajanju ustavnih določb pa je prosvetni minister že izdal odlok, ki zabranjuje redovnikom in duhovnikom poučevanje v šolah. Škofom se znižajo prejemki iz državnih blagajn za polovico. Izgona redovniških ustanov pričakujejo vsak čas. Strašna ribiška n?sreča BURJA JE PREVRNILA V ZADRSKEM PREKOPU LADJO Z 8 MOŽMI. — ŠTIRJE SO UTONILI. — »MOROSINI« JE PLUL MIMO IN NI HOTEL POMAGATI BRODOLOMCEM. ŠIBENIK, 16. oktobra. V Zadrskem prekopu, kjer je prišlo ob življenje že mnogo mornarjev, se je odigrala te dni pretresljivi drama. Proti Ugljanu je odplula na ribolov ribiška ladja. Lov pa je bil tako slab, da so ribiči po dveh dneh sklenili vrniti se domov. Pri tem jih je zalotil vihar, ki se je dvignil zvečer ob pol 13. uri. Ob času. ko so bili ribiči oddaljeni dve uri od svetilnika Petričana, jim je burja prevrnila ladio. Osem ljudi je padlo v vodo. Mate Kurtin, 431etni oče osmih otrok, je pri priči utonil, dva druga mladeniča, 181etni Danko Longin in 171etni Cvetko Školiarev sta se skuhala rešiti s plavanjem proti Ugljanu. Ker pa nista priplavala do brega smatrajo. da sta tudi onadva našla smrt v ahladnih valovih. Ostalih pet ribičev so je krčevito bnriln 73 cnlo življenje Vihar je strahovito tulil in burkal va- love. Tedaj je priplula mimo italijanska ladja »Fraricesco Morosini«, ki je lani zavozila v našega »Karagjorgja*. Navzlic obupnim klicem na pomoč se ni ustavila, ampak je plula dalje. Brodolomci so že videli bližnjo smrt, ven dar so se še dve uri s skrajnim naporom sil držali nad vodo. Tedajci se je na obzorju pojavil rešilni angel v podobi ladje »Pečina«, ki je last Hinka Pertota s Sušaka. Kapetan Rok Milin je potreboval celo uro časa, preden je dospel do ponesrečencev, ki so bili že popolnoma obupali. Ko je bil tik njih pa je izgubil 17letni Jožo Jurina zavest in je izginil v valovih. Rešili so samo 4 osebe. Ponesrečenci, ki so bili onemogli In izčrpani, so preživeli na morju tako strašne ure, da neprestano jokajo ker ne morejo pozabiti grozot morskega viharja. Pošast brezeoselnostl 16 IN POL MILIJONA LJUDI NIMA ZASLUŽKA. ŽENEVA, 16. oktobra. Upravni svet Mednarodnega urada za delo se je te dni sestal k 55. zasedanju, na katerem se bo ponovno bavil z mednarodnim vprašanjem brezposelnosti in o obrambnih sredstvih proti njej. Izšla je tudi statistika o stanju brezpose’nosti v štirinajstih evropskih državah, v Kanadi, Novi Zelandiji in Zedinjenih državah Amerike. Njene števce so porazne. Od avgusta lan- skega leta je poskočilo število brezposelnih od lanskih 11 milijonov brezposeMiih na 16 milijonov in,pol. Avstrija ima letos 196.000 brezposelnih (lani 156.000), Švica 18.500 (lani 10-300), Belgija 176.000 (lani 63.000), Anglija 2.812.000 (lani 2,118.000), Italija 723.000 (lani 399.000), Poljska 332.000 (lani 243.000), Češkoslovaška 210.000 (lani 77.000), Francija 53.000 (lani 11.000). Upoštevati pa je tre- nega narodnega gospodarstva, ve, da je to prvi pogoj za koristen uspeh. Isto stališče zavzema jugosiovenski program naposled tudi v verskih, prosvetnih socialnih in vseh drugih vprašanjih. Jv\gosloveni smo zaradi zgodovinskega rarvoja razdeljeni na več veroizpovedi, zato jih moramo spoštovati, priznavati ter jim nuditi svoboden razvoj, toda le v popolni slogi vernikov in v 0-krilju skupne narodne In državne misli. Prav tako smo tudi — kakor vsak drug narod — razdeljeni na stanove In razredne skupine. Jugosiovenski program jih ne ne>gira in se v celoti zaveda njihovih teženj in interesov, a kot program spa- janja in medsebojnega sporazumnega urejevanja vseh nastajajočih vprašanj ne more nikdar in nikakor dovoliti, da bi se ti stanovi In razredi izigravali drug proti drugemu ali pa zapostavljali, odnosno favorizirali. Vsi vrše vsak svojo funk cijo, zato so vsi enakovredni. Jugosiovenski program je tedaj najidealnejši program, kar si jih je mogoče zamisliti, in ker ni vezan na strankarstvo, ne pozna nobenih demagošklh spekulacij. Prav to poslednje pa je morda najvažnejše, ker nam daje najboljšo garancijo — da se bo brvedel. Izvedel se bo temprej In *un*£gj& — čim več h' imel srxte!a¥r*"'. ba, da so te številke navedenih drža1«, uradne in da je torej število brezposelnih neprimerno večje. Ogromen požar v Spuhlji pri Ptuju Pogorelo 5 posestnikov. _ škode blizn 1 milijon dinarjev. Ptuj, 16. okt. Sinoči krog pol 17. je izbruhnil v Špuh-li velik požar. Ko je takoj alarmirano ptujsko gasilno društvo prihitelo na kraj nesreče, so že bila poslopja posestnikov Alojza Zelenika, Tomaža Brenko- vi č a, Marije B o I c e r, Adolfa Rosen-f e 1 d a in Antona Horvata v plamenih, in vsled močnega vetra se je požar naglo širil tudi na gospodarska poslopja in na hleve. S slamo krita poslopja so bila za divjajoči element hvaležna in bogata hrana. Saj je veter odnašal kar cele goreče šope slame na vse strani. Gasilna društva iz Zabovc in Spuhle niso mogla ubraniti razširjanja plamenov od Zeleni-kove domačije, kjer je ogenj nastal — najbrž so ga zanetili otroci, ki šo se igrali z vžigalicami! —, na vsa ostala gori navedena poslopja. Pomanjkanje vode je onemogočalo uspešnejše delo gasilcev. Iz prilično pol kilometra oddaljene mlake so mogli jemati vodo kake pol ure, nato pa je tudi tam zmanjkala. Nevarnost je nastala, da ogenj, ki je bil med tem deloma že lokaliziran, poseže znova na poslopja, ki leže zapadno od pogorišča. Ptujski gasilci so z izredno naglico dobili še nove cevi iz svojih skladišč in so postavili motorno brizgalno ob Dravi, ki je oddaljena krog 2 kilometra. Tako je bilo mogoče, da so gasilci iz Ptuja, Zabovc in Spuhle, ter tudi še kasneje dospeli iz Stojne, Dornave, Bukove in Sv. Marka rpogli po težkem naporu divji element krog 21. ure udušiti in ogenj pogasiti. Pri gasilskih delih sta dobila posestnika Ro-senfeld in Zelenik težje Opekline na obrazih in rokah. Vendar sta ostala v domači oskrbi, Ob 21.30 so se gasilci, izvzemš! oni iz Spuhle in Zabovc, vrnili v svoje kraje, dočim so ti ostali na straži. Škodo cenijo na blizu en milijon Din. Seveda niti oddaleč ni krita z zavarovalnino. Posamezni posestniki so zavarovani kvečjemu za deset do petnajšttisoč dinarjev. Na kraj nesreče je prispel s svojim avtom tudi načelnik mariborskega gasilnega društva, g. Voller, ki je z nasveti in dejansko mnogo pripomogel k uspešnemu delu. Zlasti je dal svoi avto n^ razpolago, da so bila naglo obveščena okoliška gasilska društva. Za red na kraju nesffeče pa' je odlično skrbelo ptujsko OroŽnlŠtvo pod vodstvom komandirja g. Lončarja. DEVIZNA KONFERENCA. BAZEL, 16. oktobra. Upravni svet Banke za mednarodna plačila v Bazlu je sklenil vlade tistih držav, ki so s«? morale zaradi zadnjih dogodkov z.i-teči k omejitvam deviznega prometa, povabiti na posebno konferenco, kjer se bo razpravljalo o prilagoditvi prod plsov o deviznem prometu.-Konieren* ce se udeleže Nemčija. Avstrija. Češkoslovaška. Poljska. Jugoslavija, Madžarska, Italija In Rumunija. Vršila se bo o.edvidoma na Dunaju. Odkritje spomenika čr. Žerjauu V nedeljo 18. tm. ob 11.15 bo na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani velika in pomembna spominska svečanost: odkritje spomenika enemu največjih Jugo-slovenov, dr. Gregorju Žerjavu. Tisoči bodo se zbrali iz cele Slovenije in tudi iz ostale države, tisoči čestileev nepozabnega nam vzor-moža, velikega narodnega delavca, in obenem njegove plemenite zakonske družice, gospe Milene, ki ju je združila smrt v skupnem grobu. Pred Slovesnostjo na pokopališču bo ob 9. dop. v veliki dvorani Kazine slavnostni občni zbor ljubljanske ZKD v proslavo desetletnice njenega obstoja in v proslavo spomina njenega ustanovni-ka in prvega predsednika dr. Žerjava. Pri slavnostnem odkritju spomenika se bodio vrstili govori ministrov dr- Kramerja, Svetislava Popoviča, Ivana Puclja in drugih, ter žalostinke in godba. Popoldne ob 15. bo v veliki dvorani Kazine sestanek, na katerem bo poročal minister dr. Kramer. Vsi udeleženci slavnostnega občnega zbora ljubljanske ZKD imajo pravico do polovične vožnje. Cela vozovnica, ki jo bodo kupili na odhodni postaji in ki je ob prihodu v Ljubljano ne smejo oddati, bo veljala za vožnjo nazaj z legitimacijo, ki jo bodo lahko dobili od ljubljanske ZKD v nedeljo od 9. do 10.30 }.1 od 15. do 18. ure ter v pondeljek med uradnimi urami v pisarni ZKD v Kazini. ZKD v Mariboru se bo po svojem odposlanstvu udeležila slavnostnega občnega zbora ljubljanske posestrime ter odkritja spomenika dr. Žerjavu. Prosimo vse one člane naših društev in vse naše prijatelje iz Maribora in okolice, ki se bodo teh slavnostnih prireditev udeležili, da se zaradi evidence udeležbe prijavijo tekom sobote 17. t. m. dopoldne v naši pisarni, Cankarjeva til. 1. Predsedstvo ZKD v Mariboru. Razstava na Pohorju Štirje letni časi so na Pohorju med seboj tekmovali v slikanju pristnih, naravnih narodnih noš. Pomlad je ustvarila lik cvetoče Vesne, Poletje zelenega junaka. Zima snežnega moža, a Jesen brhko nevesto, zdravih in polnih lic z rumenim modercem, zeleno janko, rdečim predpasnikom, pisanim robcem in škrlatastim plaščem. Sodila je Umetnost, ki je prisodila prvo nagrado Jeseni. In te dni je pohorska Jesen razstavila svoje najlepše slike v vseh svojih pestrih barvah, najfinejših nijansah, očarujočih motivih in skritih idilah... Obiskovalcem je postlala vse stezice z mehkim, žametnim listjem. V slikoviti lepoti se prelivajočih barv se belijo njeni beli dvori: Mariborska, Ruška, Klopno-vrhniška, Pohorski dom. ki vabijo, vabijo. Ob priliki prve obletnice likofa Pohorskega doma, ima Jesen svojo otvo ritveno razstavo v vseh njegovih prostorih in njegovi okolici v nedeljo 18. t. m. s planinskim rajanjem, petjem, godbo. K tej razstavi in k temu jubileju so vabljeni vsi prijatelji lepe Jeseni in lepega Pohorskega doma. Avtobusne vožnje pod Pohorje. Ob obletnici likofa Pohorskega doma se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. Izlet na Pohorje. Ob ti priliki bodo vozili mestni avtobusi v soboto, dne 17. t. m. ob 15. uri iz Glavnega trga do Reke in v nedeljo, dne 18. t. m iz Glavnega trga ob 6. uri do gostilne Hoste v Radvanju. Povratek z avtobusi v nedeljo zvečer ob 18. uri iz Reke. ZAHVALA. Ob svoji 251etnici umetniškega delovanja, sem prejel od vseh strani toliko daril in čestitk, da mi je popolnoma nemogoče se Vsakemu posebej zahvaliti. Zato se vsem, ki so se me spomnili, tem potom najiskrenejše zahvaljujem. Prijatelje in znance, ki pomotoma, zaradi preobilne zaposlenosti niso dobili vabila, prosim, da mi oprostijo. Hvala Vam Edo Grom. Mariborski h Današnji številki »Večernika« smo priložili izpolnjene položnice ter pro' simo vse one naročnike, ki položnico prejmejo, da blagovolijo na nji o zna« čeni znesek čim prej nakazati, da jim zamoremo list redno naprej pošiljati. Uprava »VEČERNIKA«. Napredovanja in imenovanja. Z odlokom prosvetnega ministra v Beogradu je imenovan za profesorja v VIII. položajni skupini dosedanji suplent realne gimnazije v Mariboru Arzen Rauš. V višjo položajno skupino je napredoval Karel Pribil, profe* sor na ženskem učiteljišču v Mariboru. — Z odlokom prosvetnega mini-tra sta imenovana za učitelje: pri Sv Bolfenku na Kongu g. Josip Kocbek, v Studencih pa g. Miroslav Verčkov-nik. Srebrno poroko bo obhajal v nedeljo, dne 18. t. m. višji finančni preglednik Ivan Simončič s svojo ženo Rozo. — Naše čestitke! Banovinska sadna razstava v Ptuju se je zaključila v sredo, dne 14. t. m. Obiskalo jo je 5137 oseb. Za nakup sadja se je javilo precej interesentov. Slana na Pohorju. Kakor poročajo s Pohorja, so Imeli tam včeraj hudo slano, ki je pokrila gozdove s tenko belo kopreno. Na Klopnem vrhu in pa Veliki kapi je zapadel celo sneg. Požar zaradi strele. V sredo zvečer je hrumela nad okolico Ivanjkovcev pri Ptuju huda ura. Okolu 7. ure zvečer je med bliskanjem in grmenjem treščilo v neko hišo iz lesa. Strela je povzročila ogenj, ki pa k sreči ni zahteval vsaj človeških življenj. Preizkusni alarm! Prihodnji teden bo vodstvo tukaj šnje delavnice državne železnice za poskušnjo alarmiralo po sireni vse obližnje požarne brambe. Dan in čas alarma ne bosta napovedana, Prisega vojaških novincev. V nedeljo 18. tm. ob 10. dop. se bo vršila v kasarni kralja Petra (kadetnici) prisega pitomcev in djakov. K tej lepi slovesnosti je vabljeno tudi občinstvo. Po prisegi se bo izvajal zabaven program s pevskimi točkami, zbori, solističnimi instrumentalnimi nastopi, sokolskimi vajami itd. Ljudska univerza v Mariboru priredi skupno z Zgodovinskim društvom spominsko proslavo o priliki lOOletnice rojstva velikega slovenskega pisatelja in rodoljuba Franca Levstika, v nedeljo dne 18. oktobra ob 10. uri dopoldne v Apolo kinu. O pomenu Levstika bo govoril prof. dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane, odličen poznavalec pisatelja. Vabimo cenj. občinstvo, da se v velikem številu udeleži te proslave slovenskega genija in s tem kar najlepše dokumentira slovansko kulturno zavest. Vpisovanje v gospodinjsko nadaljevalno šolo v Krčevini bo v nedeljo, 18. t. m. od 9. do 10. ure. Ta šola je namenjena dekletom, v prvi vrsti kmečkim, ki nimajo prilike izobraziti se za gospodinje v posebnem zavodu. Dekleta, stara najmanj 17 let, se morajo zavezati, da bodo šolo redno obiskovale in prispevale za lastno prehrano. Pouk sam je brezplačen in se bo vršil ob nedeljah od 8. do 16. ure. Morski raki in ribe na mariborskem trgu. Danes je bilo na našem trgu: 10 kg morskih rakov po 28 Din kg. marskih rib pa 144 kg in sicer: sardel.40. kg po 16 Din, orad 15 kg po 36 Din, molov 25 kg po 28 Din, sip 20 kg po 20 Din, skarpo-nov 12 kg po 24 Din, ugorov 12 kg po 36 Din, morskih psov asjalov 20 kg po 26 Din. Dražba v Slovenjgradcu. 21, novembra bo pri okrajnem so* dišču v Slovenjgradcu dražba nepremičnin: enonadstropne stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, svinjakov, hlevov, žage. majhne hiše s pekarno in pogorelega dvonadstropnega umetnega milna ter več vrtnih, gozdnih, njivskih in travniških parcel, zemljiška knjiga Otiški vrh. vi. štev. 31. 32 in 100. Cenilna vrednost HHn 143.209. najmanjši ponudek odštevši bremena Din 95.472. t dnevni drobiš Dr. Pfrimer danes odpotoval. Danes dopoldne si je kupil dr. Waltes Pfrimer, vodja ponesrečenega heim-wehrskega puča, v tukajšnji pisarni Put-nika vozni listek preko Trsta, Benetk, Milana, Zuricha, Romanshorna, Fried-richshafena in Ulma v Momakovo. Odpeljal se je danes popoldne z brzim vlakom ob 14.23 in bo prispel v Monakovo pojutrišnjem ob 18. uri. Terjatve naših državljanov napram madžarskim tvrdkam. Interesenti, ki imajo terjatve napram tvrdkam na Madžarskem, pa jih zaradi madžarskih zakonskih predpisov o ureditvi prometa z devizami in valutami ne morejo izterjati, naj sporočijo svoj naslov, iznos terjatve, naslov dolžnika, kakor tudi da.tum in posel (dobava lesa itd.), iz katerega izvira terjatev, nemudoma Zbornici za TOI v Ljubljani. Za veliki sadni sejem v Ljubljani, ki ga priredi v dneh od 25. do 27. oktobra 1.1. »Sad;arsko in vrtnarsko društvo« v paviljonu G na velesejmu, kažejo naši sadjarji veliko zanimanje. Že do sedaj se je priglasilo več podružnic »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, kakor posameznih producentov z več 100 ameriškimi zaboji. Tudi zaloge, kijih imajo razstavljala doma so prav obline različnejših sort, tako, da bodo imeli domači in tuji trgovci obilo izbire. Kraljeva garda iz Beograda, ki bo jutri ob 20. koncertirala v veliki Unionski dvorani, bo izvajala, kakor je bilo to že iz naših poročil razvidno, tak zanimiv in pester spored, kakor ga v Mariboru sploh Še nismo imeli prilike slišati Zasedba tega velikega orkestra šteje okoli 100 samih poklicnih godbenikov. Glas, ki ga uživa ta ogromen aparat ne samo pri nas, temveč tudi v inozemstvu, ifnči vsekakor za redek umetniški užitek. ■••"J •• Insagi. V kinu Union se predvaja te dni do vključno pondeljka velik film »Ingagi«, ki slika ekspedicijo v najtemnejši kot Afrike, v belgijski Kongo, ter njene doživljaje v raznih delih t£ dežele, zlasti njeno srečanje z gorilo-orjakom, ki so ga domorodci nazivali »Ingagi«. Film je poln lepot in pestrih doživljajev in daleko presega vse dosedajne filme v tem pogledu. Tatvina dvokolesa. Včeraj dopoldne je bilo inž. Petru Keršiču iz. veže tukajšnjega sodišča u-kradeno moško kolo znamke »Štirija« št. 755530 v vrednosti 1000 Din. Poneverba. Mesarski mojster I. K. v Gozdni ulici je dal nekemu Feliksu A. dve žepni uri z verižico v vrednosti 3000 Din za prodajo. K., je res prodal uri, toda namestu da bi .izkupiček dal mesarju, je denar zapil. Policija je A. aretirala in se bo moral zagovarjati, pred., sodiščem. Potepuštvo. Policija je včeraj zvečer aretirala 19-Jetnega Dušana Stija iz Beograda, ker se je klatil po Mariboru brez dela. Na policiji je povedal, da je prišel iz Zagreba, da bi. si v .Mariboru poiskal kakšno delo! ker pa ga ni dobil, je že par dni brez denarja in je spal v nekem hlevu na Aleksandrovi cesti. Policija ga je izročila sodišču, kjer se bo moral zagovarjati zaradi potepuštva. Policijska kronika beleži danes dve aretaciji in 21 prijav, večinoma zaradi prekoračenja cestno-policijskih predpisov. mariborsko qledalteče Petek, 16. oktobra. Zaprto. Sobota, 17. oktobra. Zaprto-Nedelja, 18. oktobra ob 20. url »Zemlja smehljaja«. Plonedeljek, 19. oktobra: Zaprto. »Zemlja smehljaja«, Leharjeva opereta, ki je pri premieri občinstvo vsako nje no točko aklamiralo z dolgotrajnimi a-plavzi ter je po mnenju občinstva in kritike ena izmed najbolj uspelih operet, kar so jih vprizorili na mariborskem odru, se bo ponovila prvič v nedeljo 18. tm. ob 20. uri. Ker bo to prva operetna nedeFska predstava v letošnji sezoni in se pričakuje’ veliko zanimanje občinstva. priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. Ponesrečen prevžitkar V Ciglencah pri Sv. Martinu prt Vurberku so našli v sredo v lisr. ku neke hiše mrtvega 771etnega pre-vžitkarja Petra Kristla. Imel je pre-vžitek na svoji nekdanji domačiji, ker pa so tam z njim grdo ravnali, je hodil na hrano in pa spat h hčerki, ki je omožena kak poldrugi kilometer daleč stran. Spal je na senu Ponoči je očivi-dno hotel na stran, pa je pri tem pa* del s škednja. Včeraj je bila na licu mesta sodna komisija (preiskovalni sodnik Kramer, državni tožilec Sever in sodni zdravnik dr. Zorjan). Ugotovili so, da si je mož pri padcu polo* mil tri rebra ter umrl na notranji iz* krvavitvi. Kak zločin — kar se ie pr* votno domnevalo — je izključen. Za znižanje najemnine Ban dravske banovine dr. Marušič i« glede na pobudo, ki jo je prevzela Pokrajinska zveza hišnih posestnikov za dravsko banovino in z namenom, da tudi s svoje strani podkrepi upravičeno zahtevo po znižanju stanovanjskih najemnin naslovil na imenovano Zvezo naslednji dopis: »Z velikim zadovoljstvom sem preči-tal vaš poziv »Vsem hišnim posestnikom, zlasti ljubljanskim,« ki ste ga obiavili v svojem glasilu »Moj: dom« -in ki je bil nato ponatisnjen tudi v dnevnem časopisju. Pravilno pojmujoč socialne potrebe sedanje dobe ste naslovili resen in temeljito motiviran apel na vse svoje člane, naj ne odklanjajo brez vzroka oddaje stanovanj najemnikom z otroci in pri določanju višine najemnin uvažajo splošne gospodarske in dras-iniske prilike v zemlji. S t;m ste pokrenili pravilen način rešitve dveh perečih vprašanj stanovanjskega problema, in sicer ravno onih. ki sta v zadnjem času povzročala, zlasti socialno in gospodarsko šibkim slojem, obilo gorja in nesreče. Pr*.družu'em se v celem obsegu raz'. * gom in zaključkom, ki jih navajate v svojem pozivu. Izven vsakega dvoma ’e• da so na!emnine v večjih mestih !npr<-^* v m v Ljubljani mnogo previsoke, 'f C']r' j presegajo predvojno ■Mato pariteto. V dobi, ko so znatno padle cene živ-Ijsnjsklh potrebščin, ko se pod pritiskom obče gospodarske krize zn?žu!ejo prejemki državn>h In zasebnih uslužbencev in delavcev, je zahteva po restrinfecli! stanovanjskih najemnin upravičena in zasluži, da jo prizadeti uvažujejo. V interesu hišnih posestnikov pa je, da sami po lastni volji in preudarnosti pristopijo k reviziji stanovanjskih najemnin in ,:;h spravi« v sklad z načeli socialne pravičnosti in obstoječim dejanskim položajem. Jasno je, da bo, aVo ostane sedanje nemogoče stanje, država primorana vzeti svoje državljane v zaščito In zakonskim potom rešiti to vprašanle v smislu načel« ki Ste jih izrazili in uetemljili v svojem pozivu. Zahvaljujoč sč vam za pravilno pojmovanje in dobro voljo, ki ste jo pokazali s tem svojim apelom, vas prosim, da delujete pri včlanjenih hišnih posestnikih z vso energijo na to, da se najemninske cene stanovanj čimprce primerno znižajo-S svoje strani hočem budno slediti nadaljnjemu razvoju od vas započete akcije ter poživljam tem potom vse hišne posestnike, da po pravilni ocen] v vašem apelu vsebovanih razlogov doprinesejo prostovoljno svojo žrtev k omiljen?« sedanje gospodarske In socialne krize. Ker je njihova odločitev nujna in ne trpi odlaganj, zato naj hišni posestniki svO' js tozadevne ukrepe do 31. t. m. sooroč« pristojnim sresklm načelnikom, odnosno mestnim načelstvom v Ljubljani, Marib«’' ni In Celju ter naj navedejo polee na*n»J' nejšlh krajevnih podatkov o svojih hiš3*1 ime in poklic strank, katerim se je fla' iemnlna znižala, število stanovanjskih P*-0 štorov ter višino dosedanje In znižan«* najemnine. Prednji dopis . .Je Istočasno priobčen vsem v prednjem odstavku omenjenim oblastvom In bo objavljen tudi v dnevnem časopisju. Jadranska Straža v Mariboru vljudno vabi vse svoje člane In prijatelj* da se udeleže naše zadušftice za pokojnim Gortanom. Maša bo v nedeljo' 18. tm. ob 11. v stolnici Volišča v ptujskem srezu Srez Ptuj ima 38 volišč: Breg (Breg, Hajdina), Cirkovci (Cirkovci, Sikole), Dornava (Mezgovci, Pacinje, Padvinci). Jlršovci (Drsteljai, Janežovci, Jiršovci, Vintarovci), Krčevina (Krčevina, Mestni vrh), Sv. Andraž v Halozah (Skorišnjak, Sv. Andraž v Halozah, Velika Varnica, Veliki Okič), Nova Cerkev (Gruškovje, Nova Cerkev, Podlehnik, Sediašek, Sv. Trojica v Hal.) Polenšak (Polenšak, Polanci, Slomi), Ptuj I. in II., Majšperk, Ptujska gora (Ptujska gora-Sv. Bolfenk), Rogoznice (Brstje, Kicar, Rogoznica), Sela (Jurovci, Lancova vas, Trnovec -Sela, Zgornja Pristava, Dolena), Spuhlja (Borovci, Spuhlja, Zabovci) Sv. Barbara v Halozah (Gradišča, Gruškovec, Slatina, Sv. Barbara v Hal., Sv. Elizabeta), Sv. Andraž v Slov. goricah, Sv. Lovrenc Dravsko polje, Sv. Marjeta (Formin, Gaw jovci, Malavas, Moškamjci, Muretinci, Sv. Marjeta, Zamušani), Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Dragovič, Hlaponci, Sakušak, Sv. Lovrenc v Slov. gor., Zagorci), Sv. Marko (Bukovci, Sv, Marko, Prvenci, Strojn-ci), Sv. Urban (Destinci, Dolič, Levaniči, Šv. Urban), Sv. Vid (Pobrežje, Vareja, Dravci). Trnovska vas (Bišečki vrh, Lo-čič, Trnovska vas, Trnovski vrh), Vurberk, Zavrč (Gorenjski vrh, Turški vrh, Zavrč), Zlatoličje (Slovenja vas, Sv. Janž na Dr. Polju), Brebrovnik, Hardek (Har-dek, Litmerk), Ormož (Ormož, Frankovci, Hum, Pušenci), Savci (Savci, Brato-hečice, Rucmanei), Središče (Središče, Obrež, Šalovci), Ivanjkovci (Mihalovci, Runeč’, Veličane, Žerovinci), Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, Cvetkovci, Vičanci), Sv. Miklavž Pri Središču (Sv. Miklavž, Hermanci), Sv. Bolfenk (Jastrebci, Kog, Vitan, Vo-dranci), Velika Nedelja (Velika Nedelja, Sairdinija, Trnovič, Sodinci), Sv. Tomaž (Sv. Tomaž, Lahonci). Poklicna bolezen hišne gospodinje OPASNOSTI ZASTRUPLJEN JA Z GORILNIM PLINOM. Hišna gospodinja, ki se kreta dobro 1 pri gorenju plinskega plamena v majhni Volišča v srezih Murska Sobota in Prevalje Srez Murska Sobota ima 33 volišč: Bakovci, Bodonci (Bodonci, Novi Bez-novci, Puženci, St. Beznovci, Vadarci, Zenkovci), Cankova (Cankova, Domajin-ci, G. Črnci, Korovci, Skakovci, Stru-kovci, Topolovci), Domanjševci (Ber-hovci, Domanjševci, Ivanjševci, Središče), Fokovci (Andrejci, Fokovci, Selo, Vučja gomila), Gederovci (Gederovci, Krajna, M. Petrovci, Rankovci, Sodišin-ei), Gor. Lendava (Gor. Lendava, Kova-čovci, Gor. Petrovci), Adrijanci (Gor. Petrovci, Luoova, Peskovci, Stanjevci, Šulimci, Ženavlja), Gor. Slaveča (Gor Slaveča, Dol. Slaveča), Kančevci (Iva-novci, Kančovci, Kukeč, Ratkovci), Kra-marovci (Fikšinci, Kramarovci, Ocinje), Križevci, Kuštanovci, Lončarovci, Pano v ci). Krog (Krog, M. Črnci, Satahovci), Kruplivnik (Kruplivnik, Motovilci, Po-znanovci, Radovci), Kupšinci (Borejci, Černelavci, Kupšinci, Vančavas, Vešči-ca), Kuzma (Dolič, Kuzma, Matjaševci), Markovci (Čepinci, Markovci, Nerad-novci), Martjanci (Lukačovd, Martjanci, Mlajtrnci, Nemčavci, Noršinci), Moravci (Moravci, Tešanovci), Moščanci (Dan-kcvci, Košarjevci, Moščanci), Murska Sobota I. in II. (Mur. Sobota, Markišav-ci, Rakičan), Pečarjevci (Mačkovci, Pe-Čarjevci, Prosečka vas, Palamonci), Per-toča (Gerlinci, Pertoča, Krašči, Ropoča, Večestavci), Predanovci, (Brezovci, Le-merje, Polana, Predanovci), Prosenjakovci, (Čičečka vas, Pordašinci, Prosenjakovci), Pusonci, (Bokrači, Dolina, Gorica, Krnci, Pusonci, Seleborci, Vaneča), Sv. Jurij (Nuskova, Rogaševci, Serdica, Sotina. Sv .Juri), Salovci (Hodoš, Krplivnik Salovci), Tišina (Gradišče, Petanjci, Tišina, Tropovci), Trdkova (Boreča, Trd' kova), Vel.*Dolenci (Budinci, Mali Dolenci, Vel. Dolenci), Vidonci (Otovci, Vi-donci). Srez Prevalje ima 72 volišč: Sv. Anton na Pohorju, Brezno, Črna, Sv. Danijel, Dravograd (Dravograd, Ojstrica), Gortina (Gortina, Pernice), Guštanj (Gu-Štauj, Tolsti vrh), Janževski vrh - Orlica (Janževski vrh-Orlica Ribnica), Kapla, Koprivna, Kotlje, Libeliče, Libuše, Ma-renberg (Marenberg, Zg. Vižinga), Mežica, Muta (Muta, Sv. Primož), Prevalje, Sv, Primož na Pohorju, Remšnik, Trob-®ie, Vuhred, Vuzenica. polovico svojega življenja v domači kuhinji, je pričela v zadnjih desetletjih prav povsod v civiliziranem svetu tarnati radi različnih bolezenskih simptomov: trudna je in zdelana, pozabljiva, ne more spati, glava jo boli, je nervozna, slabe volje... Vse te znake je odpravljala ljudska in tudi zdravniška sodba s histerijo in hipohondrijo, povzročeno po preobremenitvi z delom in s skrbjo za družino. Zdravnica, dr. Klara Bender, je pa natančno preiskovala vsak tak slučaj, iskala pravi vzrok tega bolezenskega stanja in prišla do zaključka, da je vzrok vseh teh bolezenskih znakov zahrbtno in počasi se razvijajoč proces zastrupljenja z gorilnim plinom. Znano je akutno zastrupljenje s plinom, ki se zgodi bodisi po nesreči, bodisi pri samomorilcih hotoma. Izključevala se je pa doslej možnost kroničnega zastruplje-fflia s plinom. Nikakor ni dvomiti, da škodujejo zdravju tudi majhne količine ogljikovega oksida, ki ga vsebuje v veliki meri gorilni plin, ako ga vdihava človek mesece in leta po nekaj ur na dan. Ogljikov oksid je jako zahrbten strup. Ker ne smrdi, ga Človek, vdihava, ne da bi to opazil. Dandanes nadomešča plin v kuhinji v veliki meri razna druga kuriva, premog, drva, oglje, šoto in so prednosti kuhanja s plinom tako ogromne, da bi se malo-catera gospodinja vrnila lahkega srca od plinskih rešetk k štedilniku ali ognjišču. Toda priljubljeni plinski rešč vsebuje znane in neznane nevarnosti, ki se pa dado k sreči odpraviti. Med prve spada nedvomno v prvi vrsti nepopolen kontakt med gumijevo in plinsko cevjo na eni in med gorilnikom na drugi strani, nadalje prepuščanje plina skozi gorilnik sam zaradi pokvarjenega prezračilnika Te nedostatke odpravi monter v najkrajšem času Druga stvar je z neznanimi nevarnostmi. In prav te so, ki v tem primeru najbolj zanimajo. Ogljikov oksid se napravi razdalji od posode. Navadno ni čutiti no' benega smradu, ponovno se pa dogaja, da postane človeku v majhni, slabo zračeni kuhinji naenkrat slabo in da celo nastopi smrt, čije vzrok se navadno napačno tolmači s kapjo. Ogljikov oksid pa se tvori tudi na drug način; dovolj je namreč, ako pride plinov plamen v daliiši stik z mrzlimi kovinastimi površinami (z dnom in stenami kuhinjske posode) in cevmi. Količine strupenega plina so v tem primeru neznatne in ne vplivajo trenutno kvarno na Človeško zdravje, postanejo pa sčasoma silrio škodljive, ker postaja množina v daljšem času vdihanega plina velika. Da je ostala ta nevarnost doslej neopažena, je vzrok dejstvo, da so učinki zastrupljenja s plinom silno različni, da se pokažejo na prav različnih organih in niso neposredno v zvezi plinskim zastrupljenjem, pač pa posredno z zastrupljenjem krvi. Ogljikov oksid namreč ugonablija rdeča krvna telesca, ki imajo nalogo, da prejemajo kisik iz zraka in ga dovajajo tkaninam. Ogljikov oksid pa se še tesneje veže z rdečimi krvnimi telesci kakor kisik in ne dovoljuje temu pristopa krvi, torej prične primanjkovati kisik, kar povzroča notranje dušenje. Od tod vsi oni že omenjeni bolezenski znaki. Pa se bo morda našla gospodinja, ki se bo tolažila z upanjem, da se bo njen krepki organizem polagoma privadil tem majhnim količinam strupa, češ, saj se tudi kadilec polagoma privadi nikotinu, alkoholu itd. To upanje vara. Človeški organizem se ogljikovemu oksidu ne privadi, pač pa se ta kopiči v telesu, ostane v krvi, tako da so vedno ponavljajoča se rahla zastrupljenja tako nevarna kakor akutno zastrupljenje. Kako naj se brani gospodinja pred to stalno pretečo nevarnostjo? Zdravnica propoveduje: Všaka kuhinja, v katerigo ri plin, n "j se dnevno večkrat temeljito prezrači s prepihom! Studenice dobe vodovod Prijazen in starodaven trg Studenice je slabo preskrbljen s pitno vodo. Marsikateri popotnik in izletnik, ki se je hotel osvežiti suho grlo z zdravo kapljo, je upravičeno godrnjal, ko je zaman spraševal po hišah po zdravilni pijači. Studeničani namreč zelo skoparijo z vodo, ker je njeno dobavljanje zelo otež-kočeno; dobivati jo morajo iz tamošnjega samostana, kjer je živ studenec, po čemer nosi kraj bržčas tudi ime. Ker je tam pravcati rezervoar, ki vsebuje zadostno količino vode za ves trg, se je občina že delj časa bavila z mislijo zgraditi na osnovi tega rezervoarja vodovod. Že pred leti je napravila tozadev-ne korake, pa je zdaj tu, zdaj tam naletela na oviro. Pred dnevi pa se je stvar vendarle premaknila z mrtve točke. Občina, ki je voljna prevzeti vse stroške gradnje nase, je dobila od pristojnega sreza dovoljenje za vodovod. Treba je le še da pregleda iin odobri stvar banovina potom svojega izvedenca, ki si bo ogledal zadevo na licu mesta. Tako je pričakovati, da se bo na spomlad začelo z delom. Odpravljeno bo s to pridobitvijo neracijo-nalno in zamudno dobavljanje vode iz samostana. Odpadle pa, bodo s tem tudi ‘pritožbe izletnikov, ki se bodo potem lahko po mili volji navžili zdrave pijače. Podietni in napredni občini, ki se ne straši stroškov, ko gre za korist občanov in povzdigo tujskioprometnega kraja, pa je na tem prizadevanju le čestitati. cm. Širino in višino je lahko pravilno zadeti, ker to določata končnici, ki ju je treba le pravilno obrniti in sicer tako, da te če les vodoravno. Pogreška pa je mogoča v dolžini. Tu si je treba narediti prec zbijanjem natančno 46 cm dolgo palico, ki nam služi pri zbijanju za določanje no tranje dolžine zaboja. Zbijanje si jako olajšamo, ako si naročimo z zaboji vred tudi kalup za zbijanje. Ne pozabiti, da so samo notranje mere merodajne! Ravnaj te se pri zbijanju zabojev in pri vlaganju sadja po navodilu Priolove knjižice, jo dobite z zaboji brezplačno, če je še nimate. Nouice iz Konjic Zaboji za sadni sejem v Ljubljani Ameriški zaboji za pošiljanje sadja na veliki sadni sejem in razstavo, ki bo dne 25.-27. t. m. na velesejmiščmv Ljubljani, sc dajejo članom, ki se priglasijo za udeležbo, nezbiti in jih je treba šele doma zbijati. Pri tem poslu je pa nujno potrebno paziti na notranje mere, ki so tele: dolžina 46 cm. širina 7T višin# 26.5 Predavanje akad. slikarja Božidarja Jakca preteklo soboto v Narodnem do, mu je uspelo kar najlepše, kakor je to bilo tudi pričakovati. Številno članstvo Sokolskega društva Konjice in bližnji sosednjih sokolskih edmic je napolnilo dvorano in z velikim interesom sledilo poljudnemu pripovedovanju našega Jakca, Predavanje je spremljalo veliko število krasnih naravnih posnetkov iz Zedinje nih ameriških 3ržav. Iskreno vzklikanje ob koncu prijetnega večera je pokazalo, kako dobro je uspelo predavanje. Želimo, da nas Jakac prav kmalu zopet obišče sličnim predavanjem. Obrtniško zborovanje preteklo nedeljo v Narodnem domu je uspelo prav razve seljivo. Poročilo o podanih referatih in sklepih ter govorih je objavljeno na dru gem mestu. Zborovanja se je udeležil kot zastopnik politične uprave g. sreski na čelnik Trstenjak ter tajnik TO. zbornice v Ljubljani g. dr. Pretnar. Pravila obrt niškega društva v Konjicah se predložijo oblastvu in se bo po potrditvi istih vrš ustanovni občni zbor društva, kakor pričakovati, v mesecu novembru. Lov na lisico. Razpis za lov na lisico priredi Moto-dub Maribor v nedeljo dne 18. oktobra t. 1. (pri neugodnem vremenu 25. okt.) 3rireditev je prosta za vse prijatelje mo-tošporta. Start: Trg Svobode, lisica ob 12. uri, lovci ob 13. uri. Teren za lov je prostor med sledeč, cest.: Vrtna ulica -Koroška cesta - gostilna Kopriva v Kamnici - gostilna Pavešič (Scherak) - Vrba-nova ul. - Vrtna ui Pot lisice (g. Ore* hovsky Ivan, mot. kolo Indian s priko-ico) se označi s papirnatimi odrezki. Zasledujoči konkurenti imajo za lov lisice predpisan maksimalni čas 2 uri. Tisti vozač kateri se tekom dveh ur po startu dotakne lisice kot prvi in ji preda legitimacijo starta, je zmagovalec. Ako se lisica tekom predpisanega časa, v dveh urah ne ulovi, t. j. do 15. ure, dobi lisica nagrado zmagovalca. Prijaviti se je treba najkasneje do 17. X., 19. ure v tajništvu.kluba, Gosposka ul. 37 I. Cestne po-icijske predpise je treba natančno izpolnjevati. O priznanju nagrade, pritožbah in ugovorih odločuje vodstvo lova. Vsak ednkurent jamči za vse Škode in nezgode, ki bi eventuelno nastale ž njegovim vozilom, Prireditelj odkloni vsako odgovornost. Prireditelj je upravičen izgovoriti diskvalificijo, ako se konkurenti ne držijo oblastnih predpisov ali drugih za-conskih določb ali kršijo športno disciplino. Po lovu se vrši prosta zabava z razdelitvijo nagrad v gostilni Pavešič (Scherak) v Kamnici. Tem potom vabimo vse prijatelje motošporta k tej veseli vožnji. — Vodstvo lova. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo sledeči gg. sodniki: pb 930 na igrišču SK Železničarja: prvenstveno tekmo SK Svoboda I:SK Železničar rezerva g. Bergant; ob 14. na igrišču ISSK Maribora: prvenstveno tekmo ISSK Maribor mladioa:SK Svoboda mladina g. Nemec in ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora: prvenstveno tekmo SK Železničar-Atletik SK g. Dolinar iz Ljubljane. SK Železničar, nogometni odsek. Rezerva igra dopoldne ob 9.30 prvenstveno tekmo proti SK Svobodi: Sledeči igralci naj bodo točno ob 8.30 na našem igrišču: Pišof, Kositer, Zgonc, Straub, Horaček, Vogrinec, Antoličič II, Kohout, Habicht, Efferl, Lorber, Seničar in Straub. Prvo moštvo igra ob 15.30 proti celjskimi Atleti. Naslednji igralci naj bodo eno uro pred začetkom tekme na igrišču ISSK Maribora: Mahajnc, Wagner, Konrad I, Ronjak, Frangeš, Antoličič I., Bač-r.ik, Paulin, Pezdiček I in II, Konrad II in Bauer. Načelnik. Iz LNP. Verificirajo se prvenstvene tekme . Železničar II:Mura, 2:1, Rapid LMaribor II 9:0, Maribor:Primorje 1:1, Železničar : Svoboda 1:1. Upravnemu odboru se preda SK Rarrtd, ker ni oddali postave moštva na predpisani tiskovini pri tekmi Rapid :Železničar II dne 4. t. m. Težkoatletskl miting priredi SSK Maraton, jutri v sobpto dne 17. t. m. ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke. Fenomenalne rezultate , so dosegli ameriški olimpijski kandidat’ v olimpijskem stadionu, v Los Atjrelesu in sicer: 100 m Jonbert 10.4, 200 m Metcafle 21, skok ob palici Sturdy 4.26 m, 400 m zapreke Pomerany 54, krogla Brix 15.92 m. Občni zbor mariborske zimskošportne podzveze se vrši jutri, v soboto dne 17. t.m. ob 20, url v hotelu »Orel«. Sokolstvo Sokolska župa Maribor pozira vse Sokole, da se udeleže v ae-deljo 18. t. m- maše zadušnice za pokojnim mučenikom Gortanom. M*ša bo ob 11. crl v stolnici. Marflforslcl VECERNIK Jfltrs V Mar!1>o»rw, Bhe Y6. x. I93L Dr. O. Ilatmig. Dva soseda Povest iz preteklega stoletja. Vrhu tegia je imel Cestnik še nesrečo pri gospodarstvu. Padla mu je najlepša krava, svinje je pobrala kuga. In nazadnje mu je strašna toča uničila vse poljske pridelke. »Bog kaznuje Cestnika,« so rekli sosedje, »vedno je nosil visoko glavo ter gledal prezirljivo na nas, sedaj pa ®a' tržani ne marajo več. Mora le biti nekaj na tem, kar je rekel raijmi Bolnik, le škoda, da je ostala vsa zadeva zaradi njegove skrivnostne smrti nepojasnjena.« Cestnik je tudi vedno bolj uvideval svoj žalosten položaj, toda pomoči si ni vedel. Ker vsled netočnega plačevanja od kmetov v okolici ni dobil več vina, ga je jemal od vinskih trgovcev v mestu. Seveda de bila kakovost te pijače dosti slabša. Navadno je pivca bolela drugi dan glava, da je vsak mislil, da mu jo raznese. To se je kmalu zvedelo v okolici in marsikateri, ki je bil potreben hladnega požirka, je rajši šel mimo in si kje drugod pogasil žejo. Gospodinja Margareta je z žalostjo opazovala gospodarski propad. Toda reči si ni upala dosti, zato je trpela tem bolj na tihem; žalost in tudi pomanjkanje, zraven tega pa še telesni napor so jo nazadnje popolnoma strli. Nekega dne se je vlegla in ni več vstala. Cestnik je pisal v Gradec pismo hčeri Roziki, naj se vendar usmili matere ter naj se vrne domov; toda pismo se je vrnilo s pripombo, da je naslovljena odpotovala neznano kam. Zapuščeni oče je zaklel, ko je sprejel to poročilo. V jezi se je udal strasti zavživanja pijače, ki ga je dobivala, vedno bolj pod svojo oblast. Gospodinji je prihajalo zmirom hujše. Cestnik je moral najeti neko staro že