Kaj je novega? Naznanilo o sprejemu v škoiijsko dijaško semenišče v Mariboru za solsko leto 1927-28. V škofrjško dijasko seimenišče v Mariboru se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dijaki, zakonski sdnovi dobrdh krščanskih sitaršev, ki so z odlionim ali dobrim uspabom dovršili kak gimnazijski raz red, ali ki vstopijo v prvi gimnaziijski razred M ki se bodo po dovršeai gimnaziji posvetili duhovsikemu stanu. Prošnje za sprejem se morajo vložiti najdalje do dne 31. julija potom prd.stojn.ih župnih uradov aa škofijski orddnariat v Mariboru. ProŠBJi se naj priloži krstai list, zadnje šolsko izpričevalo, ubožni Mst :in zdravniško izpričevailo. Višina letnih prispevkov se bo dolocila za vsakega gojenca posebej z ozirom aa Bjegove premoženjske razmere ia se bo v rešitvi prošnje naznanila. — Dečki, ki bodo delali dzpit za sprejem na mariborski gimnaziji ob koncu šolsikega leta, ako se bodo izpiti vršdli, in fei mislijo prosdti za sprejem v dijaško semenišče, se naj v spremstvu staršev, oziroma varuhov, predstavijo semieaiiškemu ravnMeljstvu. Isto naj gtorijo dijaki višjih nazredov gimBamje, ki nameravajo zaprosdti za sprejem v semenišče. — Ravnafeljstvo. Tovarišem organistom! Malo se daadanes razpravlja o naših razmerah, zato sem se odločil, omeniti par besed, kar se tiče našega stanu. Kritidno je aaše stališče in mnogo dobrih organistov je brez službe, ko n. pr. zdo dobra mesta zavzemajo osebe, katere sploh niso obiskovale nobene šole in je med Bjimi več takih, M še sploh niti ne vedo, v kateri vrstd je sopran. Imel sem priložnost opaziti, kako sta v pedalu obrabljena c dn kvinta g, kar je dokaz, da sploh drugega dura ne znajo igrati. Zelo dobro bi bilo, aiko bd naše drustvo v tem oziru nekoliko posredovalo. Pa tudi cč. gg. župnike bi prosili, da bi se na to ozirali in bi v fo službo ne sprejemali oseb brez orglarskega izpita. — Anton Vraoko, OTganist, Velika Nedelja. Protituberkulozna liga v Mariboru. Ambulatar<ij Prati tu'bei.lailozBe lige se je preselil dne 3. t. m. iz Stolne ulice v Gregoroičevo ulioo 6. Težka nesrefia mariborskega mestnega avtoomnibusa. V četrtek zvečer se je dpgodila pri Zgornji Polskavi težka avtomobilska nesreča, bi po cudovitem naključju ni zahtevala člpveških žrtev. Avto-omaibus maribprske občine, ki vozi med Celjem in Mariborom, se je vracal zvečer iz Celja. Pri ZgorBji Polsikavi ga je dohitel mariborski industrijalec g. Robaus z osebnim avtompbilom ter skrišal avto omaibus prehiteti. Ko je zavozil z veliko brzLno mimo avto-omBdbusa, je zavil preaaglo na desao aa srediao ceste in zadel z vso silo z zadnjem kolesoiB svojega avtomobila v predaje kolp avto-omBibusa. To se je naglo zasukalo na desno, špferju je bilo krmilo izbito iz rok iB avtoomaibus je zdroal proti cestBemu jarku, se zaletel v drevo in ga podrl ter se prekopicail v jarek s pasažirji vred. Ranjene so bile pri tem tri osebe s šoferjem vred, vecja nesreča pa Bd nastala le radi tega, ker je karoserija vzdržala padec ter se ni zdrobila, drugače bi bilo gotovo nekaj mrtvih. Tudi avtomobil g. Robausa je zletel s ceste ter ee prevrnil v jatrek ob levi strani oeste. Poškodovan je precej zBatao, ravno tako znaša na avtcnomnibusu škoda okrog 30.000 Din. 0 nesreči je bilo takoj obveščeno mestno avtoomnibus ipodjetje, ki je poslalo na ldce mesita rezervni avtoomnibus, na katerem so se prepeljali zdravi ia ranjeai potnilkd v mesto. Šofer je morail iskati pomoci v splošni bolniei. III. velika dobrodelna tombola Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru. Pp- družaica priredi v nedeljo, dne 12. i. m., ob 3. uri popoldoe v jMariboru na GlavBem trgu veliiko dobrodelno tombolo. V slučaju elabega vrem^ena se preloži na nedeljo, dne 19. f. m. Vsaka tablica staae samo 2.50 Din. Tablioe prpdajajo vsi pismonoše in trafike. Dobdtki so sledeci: 1. tombola: pohištvo (spalna oprava m trdega lesa, vrednost 7000 D); II. tombola: šivaM stroj, vrednost 3800 Diii; III. tombola: moška zlata ura, vredna 2500 Din; IV. tombola: pitan prašič, vreden 2000 Din; V. tombola: moško kolo, vredflost 1550 Dia; in še maogo drugih krasnih dobitkov. Dobitki so Moženi v okBii avto-trgovine Herberstem v Mariboru, Gosposka ulica 20. Nihče aaj Be zamudi te ugodae prilike, vsak aaj poskusi ®vojo sreoo. Ker je oisti dobiček namenjen boMm in podpore potrebnim olanom, njih vdovam va sirotam, si usojajo poštni uslužbenci obmiti na ceajen© občinstvo ia zaprositi za vsestransko nakloajenost in podporo. — Odbor. Težka nesrefia na ptujski železniški progi. Dae 2. jun. se je dogodila oa železniški progi med postajama Osluševci in Velika Nedelja pTd Trgovišču veldka nesreča, ki bi postala skoraj rj,sč>diia za posestnika Franca Podplataika, njegovega starega očeta in mladega, komaj štiriletaega sin ka. Podplatnik se je peljal z vozom v viaograd. Pri Trgovišču je prelaz preko železniške proge, na katerem so bile do aedavnega še zatvornioe, katere pa sp odstranili ter jdh mdomestild samo s sigBalnim zvoBcem, ki pred priho- dom vlafea zvoni. Podplatnik je ,med iropotom voza preslišal svarilno zvonenje signalne naprave ter zavozil nič hudega sluteč preko proge. V tem hipu pa je opazil v nepo¦sredni bližini proti njeanu vozeoi vlak. Udaril je po konjih. toda bilo je že prepozno. Predno so preplašeni konji potegnili voz s tračnic, se je zaletel vlak z vso silo v zadnji del voza ter ga razbil. Podplatnik in njegovi so imeli sreeo, da jih je udarec vrgel iz voza poleg proge, tako da niso prišli pod kolesa, kar bi bila njihova sigurna smrt. Pri tem padcu na nasip pa so se vsi trije težko iposkodovali. Posestnik Podplaitnik je dobil veliko rano na glavi, njegov oce si je zlomil roko ter je obležal nezavesten in tudi otrok je dobil težje poškodbe. Konji so ostali nepoškodovani. Vlak je takoj, ko se je nesreea zgodrla, obstal, ranjence so naložili v službeni voz ter jih prepeljali v ptujsko bolnisnico. Nesrečo je zakrivila deloma Podplatnikova neprevidnost, vecja odgovornost pa zadene železnico, ker ni na cestah. Iri križajo proge, zatvornic. Vrnil se je. I-z potovanja ipo Egfctu, sveti deželi ter Groiji se je vrnil na binkoštni pondeljek popoldne g. nar. poslainec dr. Josip Hohnjec. Na Velehrad! Na pobudo jugoslovanšldih škofov se bo v proslavo HOOletnice našega apostola in prosvetitelja sv. Cirila priredilo prvo slovensko romamije na Velehrad. Romarji bodo odpotovali dne 12. avgusta; peljali se bodo s posebnim vlakom skozi Dunaj, Bratislavo in skozi najlepše slovaške kraje. V nedeljo, dne 14. avgusta, bodo prišli na Vetehrad, počastili spomin sv. Cirila in Metoda ter se iideležLli veliikih cerkvenih slovesnosti. Dne 15. avgUsta popoldne odhod v Prago. Dne 16. in 17. avgusta bodo romarji v Pragi poča-sitili grobove slavnih eeških svetnikov sv. Janeza Nepomuka, sv. Vaolava, sv. Vojteha in sv. Ludmile; ogledali si bodo zlato Prago, najlepše mesto v srednji Evropi, posebno prekrasne stare cerkve, spomenike slavne češke zgodovine, verskega življenja <in umetnosti. Vmes izlet v Staro Beleslavio, najslamejšo oesko božjo pot. — Romanija se bodo udeležili tudi naši škofje. — Čehi in Slovaki se pripravijajo za bratški sprejem. Češka vlada je dovolila brezplačen vizum in dmge izredne ugodnosti. Češke slovaške organizacije bodo pomagale pri vodstvu romanja. ObnOTili se bodo brafcki stiki med češkim, slovaškim in elovenskim katoliškim ljudstvom. Cene: II. razred 1300 Din, III. razred 900 Din. V tem je vracunjena vožnja, hrana in prenocišča. Priglaisiti se je treba najkasneje do dne 15. jumija. — Odbor za romaimje na Velehrad v Mariboru, •Glaviiii trg 7. Brezplačno zdravljenje. Vodstvo splošne bolnice v Mariboru naznanja, da ,se je dne 8. junija 1927 otvoril v splošni bolnici v Mmiiboru ambulaitorij za brezplačno zdravljenje siromašnih. Ambulatorij posluje v preiskovalni sobi sprejemnega oddelka bolnioe v Mariboru vsak pondeljek in petek od 16. do 17. ure, izvzennai, ako je ta dan praznik, \katerem slučaju se ambulatorno zdravljenje preloži na naslednji dan. Ambulatomo zdravljenje je za upravičence brezplaano, istotako se bodo v ambulatoriju brezplačno izdajaila izvestna zdravila, kaiera prejme bokiica isiotako brezplaono od države. Doslej ta zdravila še niso dospela jn se torej za sedaj ne morejo dzdajati. Pravico do brezplačnega ambulatorinega zdravljpnja imajo vse one siromašne osebe, ki se izkažejo s pasebnim, od pristojne občine v to svrho izdanim in od pristojne davcne oblasti potrjenim ubožnim izprioevalom. Domovna občina mora na izpričevaiu tudi izrecmo potrditi, da bolna oseba ni član kake boilniške blagajn-e ali pa svojka člana boliniške blagajne ter da ni v služb&nem razmerju, ki nalaga službodajalcu dolžnost slbrbeti za zdravljenje službojemalca. Člani okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, člani humanitarnih fandov drža\iiih železnic, olani bratovskih skladnic in rudniških blagajen, clani trgovskih podpornih drustev in jednakih socijalnih zavodov, kakor njih svojci ter osebe, Msene morejo izkazati s predpisanim ubožnim izpri- čevalom, nimajo pravice do ambulatornega zdravjenja v bolnici. Obvezilni materijaJ, ki ga mora bolnica sama kupovati, plačajo bolniki po režijiski cenii. »Jutrov« dopisnik dr. Avguštin Reisman obsojen. Dne 14. januarja se je vršil v Mariboru v dvorani Grospodai^ke bainke volilni shod za oblastne volitve. Govoril je dr. Ant. Korošec. Ker so orjunasi in socialni demokrati grozili, da bodo shod razbili, je poslanec Žebot organiziral močno rediteljstvo. Orjunskih dn socialističnih razgrajačev naša rediteljisika oeta ni pustila v dvorano, nemimeže pa je odstramila. »Jutro« je nato dine 16. januarja poročalo, da je poslanec Žebot povolijeval nemškutarskim mesarskim ipomočniikom, da je pretepaval sooialistične delavce, da je enemu orjumeu nastavil revolver itd. PoSlanec Žebot je po dr. Vebletu tožil »Jutro« radi razžailjeTiija časti (»kleveta« in »uvreda«). »Jutro« je izdalo kot dqpisnika advokata dr. Avguštiaia Reismana. Zaslišanih je bilo okoli 30 prič. V torek, dne 7. t. m., se je vršila obravnava pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Povablj-enih je bilo več prič iz Maribora. Dr. Reisman sam ni pri&el k obravnavi. Po dveurni obravnavi je isodišče obsodilo dr. Reismana na dva dni zapora (ali 1000 Din globe), 1000 Din kazni, 1000 Din odškodnine g. Žebotu, plačati mora vse pravdne stroške in objaviiti mora razsodbo v »Jutru«. Poslanca Žebota je za&topal oblastmi poslanec advokat dr. Andrej Veble. Socialni demokratje in Orjuna v bratskem objemu. V tožbi ,poslanca Žebota proti »Jutru«, oziroma dr. Reismanu, so nastopali v bra-tsikem objemu orjunci in socialni demokrati. Pri obravnavi dne 7. junija so bili socialisti okincani s isvojimi zinaki, a orjunaš Plomberger z orjun&kim ranaikom. Čestitamo zvezi med Orjuno in socialdsti! Novi krajni šolski sveti. Ministrsit6vo prosvete je naredbenim potom uvedlo nov ustroj krajnih šol^kih svetov. Iz vseh občin, kjer so imeli novo izvoljeni krajni šolski sveti svoje seje, se sliši velika nevolja nad novo uredbo: 1. Župan, ki je že ifbak preobložen po obeinskih poslih, je sedaj tudi naoelnik krajnega šolskega sveta. 2. Uciteljstvo, ki je pri sedanjih razmerah v razmerju z drugimi uradniki dobro plačano, dobi še nove dobrote v naturalijah. Nikakor niamo nasiprofbni učiteljskim plačam, a znan je slučaj, da je uoitelja, ko se je v večji družbi omenil daputat drv, ki ga mora obeina preskrbeti šolskemu upravitelju, oblila imdečica. Srbska postava pozna samo ucitelja in oficirja, duhovmiik, ki menda tudi kaj stori na polju prosvete, pa je sedaj dobesedno berač; >ne more si več omisliti nove obleke, zato menda (?!) ga je nova eolska uredba tudi vrgla iz krajnega šolskega sveta. 3. Novi krajmi šolski svet ima same dolžnosti, pa nobene pravice. Tako je sedaj: kmet, obrt nik, delavec iplačaj, pa tiho bodii! Tečaj za pevovodje se vrši v Mariboru od 4. do 7. jul. 1927. Preskrbljeno je brezplačno stanovanje in hrana po zmerni ceni. Priglasiti se je najpozneje do 26. junija na naslcKv: Janez Ev. Gasparič, Maribor, Slomskov trg 18. Mariborska porota. Zadnji torek se je začelo pred mariborskim okrožnim sodiščem porotno zasedanje. Kot prvi sluoaj sta prišla ina vrsfo delavec Mihaeil Šeruga iz Radovc pri Murski Soboti in Franc Babič, delavec iz Posnanovcev pri Murski Soboti. Obtoženca, oba evangeljske veroizpovedi, sfa glasom obtožnioe dne 27. septombra 1921 dogovorno počakala v gozdu na poti med Stanjkovoi in Zgornjim Senikom posestnika in gostilničairja Jaoiuša Borovnjaka m ga je eden njiju ustrelil s tremi streli iz samokresa. K grdemu hudodelstvu umora so ju pripravili Borovnjakova isoproga Jožeia, iujena mati Manija Fartek in natakarica M. Rogan, ki je bila Šerugova Ijubica. S Fartekovo in Borovnijakovo se je Šeruga pogodil, da bo izvršil umor za 20.000 kron. Marija Farteikova se je namreč zbala, da bi njen zet Borovnjak podedoval po smrti njene hčere Jožefe, ki jo bila bolj bolehna in katero bi nedvomno preživel, vso imevino in tako tudi priženjeno doto. Imenovana ženska je bila že leta 1922 pred madžarskim sodiščem v Szombateli- ju obsojema na 15 let (težke Ijece in sedi sedaj v kaznilmici Marijamonostra. Šeruga pa jo je pobrisal in se vmil šeile marca 1926, misleč, da je že vse pozabilo na umor. Toda orožniki so kmalu doznali zanj in aretirali njega ter njegovega pajdaša Babiča. Oba sta v preiskavi prianala, da sta bila pri umoru navzoča, delanje samo pa sta skušala zvaliti dmg na drugega. Bila sta obsojena visak na 9 let težke jece. (Dalje prihodnjič.) Oie obstrelil sina. Strašna rodbinska žaioigra se je odigrala v torek, dne 7. t. m., zvečer pri Sv. Jakobu v Sl. gor. Med 781etniim prevžitkarjem Lorbetrjeiin in njegoviai 471etiiim sinoin Francx>m so bili že dalje časa na dnevnem redu prepiri. Zadnji torek sta se oče in sin zopet sprla med seboj. V prepiru je siari Lorber nenadoma pograbil za revolver ter ga nastavil sinu na prsi. Ta se slcraja za orožje sploh ni zmenil, kar je staroa tako razljutilo, da |e potegnil peftelina, razlegel se )e strel in sin je obležal v mlakuži krvi s krogljo nad sroem. K sreči 'je bila zdravmiška pomoč kmalu na licu mesta. Zdravnik je ranjenca obvezal ter mu ustavil kri. V sredo zjutraj so ranjenca prepeljali v maritx>rsiko bolnico. Smrtno se je ponesredil v Lajteršbergu pri Mariboru zidar Kuhar Jožef iz Gočove. Pri zidanju je padel z odra im se ubil. Iz Svečine nam poročajo, naj naš z&dnji dopis v toliko izpopoLnimo, da g. Arh ni povabil ali naprosil poslanca Pivka, naj zboruje v nj^ovi hiši. Resnici na ljubo poročamo, da g. Arh ni organiiziran pri samostojno demokratski stranki. Ravno tako tudi g. Dreisiebner ni pristaš SDS> ampak ostane sle)koprej pri naši stranki. Pivko ni imel shoda pni g. Dreisiebnerju, ampak je samo prišel k njemu v vinotoč. — Zelo mas veseJi, da možje nočejo imeti s sa-mostalninii demofcrati posebn^a opravka. Dva splava se razbila. Zadnjo nedeljo sta itrčila v most v Ptuju dva splava, ki ista bila last tvrdke Steiner in sta bila namenjena za Vukovar. Na obeh splavih je bilo 200 kubikov Taznega lesa im se je dalo rešiti le malenkost. Na sreči si je otelo življenje vseh 12 splavarjev. V Konjicah je bilo ukradeno dne 30. ma|a t. 1. pop>olnoma novo dirkalno kolo znamike »Styrija«, st. 667.662. Kolo je zelene barve z rudečimi cvetličnimi cvetovi kot okraski. Ker bode tat gotovo poslkušal kolo prodati v kakem drugem kraju, se svari vsakogar pred nakupom tega kolesa! Samomor. Iz Bočne pišejo: Dne 31. maja so izvlekli izpod jeza pri Žmavcovi žagi truplo Jožeta Menčak, samskega plavičarja in dninarja iz Krope. Pravijo, da je gnalo tega v smrt samo to, ker je izgubil rojstno hišico, najbrž pa se mu je zmešaio. — Samomori so pri nas zelo redki, hvala Bogu! V okolišu župnije Bo-sne Ijudje ne pomnijo takega sluoaja. Dve smrtni žrtvi Save. Zadnjo sobcrto je bila prece| huda vrocina in iposebno ste Savimja ter Sava mikavni za kopamje. V soboto popoldne sta se pripeljala iz Budimpešte na Zidani most dva brata Čeha. Oba sta bila visokošolca, eden star 19 let, drugi 21 let in eta nameravala obiskati za binikoštne praznike Ljubljano. Na Zidani most sta dospela ob 3. uri popoldne in bi bila morala čakati šo precej časa na ljubljanski vlak. Čas čakanja sta footela izrabiti za kopanje v Savinji. Slekla sta obleko ob bregu Savinje in plavala proti izteku Savinje v Savo. Ravno to mesto je zelo nevarno za neuke plavače in na tem kraju sta izgmilla ta dva mlada Čeha ter utonila. Ehiega so potegnili še isti dan iz Save ter ga prepeljali v mrfvasnico v Loki pri Zidanem mositu, o drugem pa še ni nobene sledi. Obvešceni sorodniki so se pripeljali takoj v Zidani most, kjer so zvedeli ravno za praznike grozno vest. Oba ponesrecena sta imela mo-čno sreno napako in zakrivila je najvec ta, da sta postala smntni žrtvi Save. ISletni vajenec poneveril 40.000 Din. V petek popoldne se je dogodila v Ljubljami pomeverba vecjega obsega, dn kar je najbolj zanimiv©, je to, da je potneverbo izvTŠil mlad trgovski vajenec, star še ndti ne cdih 15 let. V petek ob 9. uri dopoldne je poslala neka Ijubljainska veletrgovina svojega vajenca Ferdinanda Gabrijan, stamuiočega Pod Rožnikom, z svoto 40.000 Din, ki naj bi jo vplačal pri Ljub 'Ijamski kreditni banM. Fant je denar vzel in — izginil z njim neznanokam. Kakor se siomd, je fant pobegnil najbrže toa Dolenjsko, kjer so mu <razmere znane. Ferdinand Ga~ ibrijan je rojen dne 17. avgusta 1912 v Ljubljani. Dečko je za svoja leta precej visoke postave, podolgastega obraza. svetllh, kostanjevih las in modrih oči. Po gornjem delu obraza ima več izpušoajev. Obleoen je v svetlo obleko in nosi si-ve platnene čevlje, vendar pa si je gotovo kupil novo obleko in eevlje. Kakor so pozneje ugtovili, se je deoko takoj, ko je denar prejel, zglasil prd svojem prijatelju L. M. na Prulah, nakar snta oba skupaj pobegnila. Gabrijan se je večkrat izrazil, da čim dobi v roke kako veojo svoto demarja, prične »novo življenje«. Brat brata! Posestaik Kunc iz Gore pri Leskovcu ima dva sina. Pretekli forek ]e eden teh sdnov do poznega jutra ostail z doma. Ob 3. uri je prišel domov. Pricel se je prepir. Kakor se pripoveduje, je nrlajši braf, ki je pa zelo soliden tim priden, svaril svojega brata dn ga prosil, da naj se umiri. Ta je pa v odgovor pograbil sekiro ter brata precej hudo ranil v roko. V itej stiski pograbi ranjeni brat nož ter ga zasadi svojemu bratu tako nesTecno v srce, da je bil le-ta takoj 'mntev. Žalostnd in nesrečnd oče je takoj, ko se je zdamilo, spremil isdna na orožniško postajo v Kršiko in ga izrocil orožnikom. Sodišče bo končnoveljavno odločilo, ce je bil siilobran ali ne. Smrt pod tramvajem. Na binkostno neddjo se je dogodila v Zagrebu težka nesreča, ki je zahtevala smrt mladega lOleiiiega birmanca. Iz Ljubljane je pnipeljal dr. Berce v Zagreb svojega lOletnega sinčka k birmi. Po birmainju je decek sam odišel iz hotela na ulico. V veiliki gnječi, fei je vladala <na ulici, se ni mogel izogniti tramvaju, ki je pridrvel oasproti. Voz je dečka podrl ter ga popolnoma nazmesaTdil. Ko so voz ustavili, je bilo že prepozno in mladega birmanca so izvlekli mrtvega dzpod koles. Samoumor nadučtelja. Dne 6. t m. je priredil pevski odsek izobraževalnega društva na Čatežu ob Savi v Leskovcu pri Krškem pevski koncert v korist spomenika padlim vojakom. Koncert bi se moral pričebi ob treh popoldan. TaDikajšniji g. nadučitelj je hil določeoi za slavnostaega go•vomilka. S svojim govorom naj bi tudi otvoril koneert. Ker ga še ni bilo, se raapoti k njemu njegov prijatelj, da ga opozori, da je čas, da se prične koncert. Dobi ga v sobi. Takoj ee napoti po stopnicah iin se še razgovarija med potjo. Ko prideta na zadmjo stopnioo, potegne nadučitelj nenadoma i-z žepa revolver in se ustreli v glavo. Krogla je celo njegovega prijatelja ofplazila. G. naduoitelj se je takoj zgrudil in dr. Murgelj, ki je takoj prihdtel na kraj nesreče, je mogel konstatirati le smrt. Lakota v Hercegovini traja dalje. Vladna pomoč prihaja počasi ter je prav malenkostna. Za gladujoče Hercegovinoe se zbirajo po celi Hrvatski prostovoljni prispevki in s temi se je dosedaj dalo omdldti najbujšo bedo. Mnoge hrvatsike obitelji so vzele na prehrano sesiTadano hercegovinsko deco. Zagrebski oblastni odbor je kupil 20 vagonov kooTize ter jo poslal v Hercegovino. Hercegov-?! so se tega daru silno razveselili, toda njdhovo veselje je bilo prenaglo. Kaikor znano, so v zagrebškem oblastnem odboru sami radičevci in naceljuje mu sam Radič. Vagone koruze s.o poslaild v MositaT voditelju herceg-ovinskih radiičevcev, ki \e ikoruzo prepustil radičevski bariki. Ta sedaj koruzo prodaje po 2 Din kg, dasiravno je bilo prvotno obljubljeno, da se bo koruza delila zastonj. Raddčevci dalje dajejo koruzo samo svojim pristašem in ti zopet delajo s tem dobro kup6ijo, ker prodajajo koruzo naprej. Sestradani seljaki za- stavljajo za vreoo koruze cek) posestvo, samo- da si ohranijo bedno življenje. Radičevska človekoljubnost je v resnioi samo izkoriiščanje. Radičevsikega mačina pomaganja so se lotild tudd radiikali, kd delijo pomoč samo svojdm pristašem. Ce se bo tako .poskušalo preganjati lakoto, potem — gorje uibogim in sesitradandm Hercegovcem! Kako je v Macedoniji? Zadnje čase se zelo malo piše o razniih komitskih napaddh v Macedoniji, dočim je bilo še pred par le*i casopisje 'polno samih krvavih noviic iz te pokrajdne. Veoidar v Macedondji še sedaj ni mirno. Na meji proti Bolgariji, Albaniji in Graji se vrsijo neprestani spopadi med na&imi stražniki. 0 teh bojih bi znali maršikaj povedati naši slovenski fantje-orožniki, ki s-e nahajajo v velikem številu v Macedondji. Komiti skušajo neprestano iz Bolgarije dn Albanije vdreti v notranjost Macedonije, da bi tam ropali ter podem s plenom obloženi zopet izginili preko meje. Ob rneji so goste orožniške postaje, zvezane Ł telefonom, patrulje noč vn dan stražijo vse prehode in tako je razbojnikom zelo težko, preplaziti se preko zastražene obmejne črte. Vendar je kljub terau mnogo slu5a|ev, da se posreoi roparjem prehod in potem jih je težko dobiti v pest. Te dnd je bil izvršen drzen napad na vlak, ki vozi iz Skoplja v Veles. Na progo so položiM peklenski stroj, ki je eksplodiral pod lokomotivo osebnega vlaika. Najbrže so hoteli pognaiti lolroinotivo v zrak (ter vreci vlak fe tira. Vendar se jim namera ni posreoila, ker je bil naboj preslab. Vsekakor je fa drzni napad dokaz, da se še dolgo ne bode posreSilo -urediti v Macedoniji varnostne razmere tako, kakor so v drugih krajih naše države. Zopet nov polet iz Amerike v Evropo. Nedavno je priletel mladi Amerikanec Lindbergh iz Newjorka v Pariz. Celi svet je bil takrat navdušen in polet so slavdli kot eden najvažnejših dogodkov v svetovni zgodovini. Sedaj pa je že zopet drugi Amerikanec preletel Ocean. Letalec Chamberlain se je dviignil v dnužbi Levinea dne 4. jundja ob 6. uri in 5 mimrt v NewjoT*ku z letalom »Miss Columbia«. Ob 2. uri naslednjega ijutra je Jetel že nad Angleško. Njegov cilj je bil Berlin, tojer ga je prioakovala na letaliscu stotisočglava množica. Nad Nemoijo se je pojavil še istega dne ponoči, vslod si'lno slabega vremena, megle in dežja pa ]e izgubi'1 smer ter pristal mesto v Berlinu v mali vasici na Saškem. Letallca sta celo progo preJetela brez nezgode ter sta pristala popotooma čila dn zdrava. Proga, katero sta preletela, je mnogo daljša, nego razdalja, katero je napravdl Lindbergh. Chamberlainov polet }e zopet ogromne važnosti, ker je dokazal, da ni polot ipreko Ooeana samo srečno naiključje, ki je omogočeno enemu izmed fisooerih, a-mpak da ta razdalja pri moderniih letaluih strojih ne agra nobene vloge. Kmalu bodo postali poleti preko morja v Ameriko nekaj vsakdanjega. V dobrih 30 urab. bo potnik priletei iz Evrope v Ameriiko, dooim j<e rabil za djsto razdalje dosedaj na najMtrejšdh ipaTnikib. 5—6 dni. Kraljica banditov. Čikaska poldoija ]e aretirala te dni Marido Glyn, kraljico banditov »volčje tolpe«. Z njo vred sta bila aretirani dve njeni prijateljici in 11 mladeiiičev, clanov te tolpe. Banditsika tolpa ima na vesti 243 zločinov, med njim dva umora. Knaljica banditov je 171etna rdečela-sa frklja. Prdznala je, da je sodelovala pri desetih roparskih napadih. Dijaška kuhinja v Mariboru je sprejela v majndiku te-le podpore: g. Liplia Franc v Gajovcih 107 Din; g. dr. V. Ra_potec, odvetnik, poraviiina 50 Din; posojilndoa v Franru 100 Din; g. Jakob Kovaoič, učitelj v p. pri Sy. Trojioi 20 Din; neimenovain pri Kapeli 200 Din; svatje na gostiji Leb-Kure v Kapli 140 Din; Habjandč-Hantman v Lešnici 120 Din; Kranjc-Marovt v Mozdrju 70 Din. Vsom plemenitim darovalcem; Bog pla<ti! — V tekocem šolskem letu je društvo porabilo okoli 120.000 Din za hraiio revnih dijakov, torej svoto, ki jo je silno težko zbra<ti po tisočakdh in stotakih. Zato se obraoa odbor na vse prijatelje Vednega dijaštva, zlasti na nekdanje podpirance, da opozortjo svoje •masnoe na naše drustvo. Brez prihrankov, brez premotženja nega n^ovanja spada tudi skrb, da se prepreoi oastanek teh bolezmi ter da se sredstvo uporabi v zašcitno swho. Potrebno je, da se »Posterizan« nahaja v vsaki ihiši iin kopaJišču, ker nas modrost starega veka uči, da ie bolezen lažje preprečiti nego jo ozdraviti. bo prihodnje šolsko leto za naše dijaštvo težko. Eden izvor človeškega trpljenja in muke je pojava, da v ^jl^jtrajnein delu orevesa nastanejo vnetja, ikatero povzročijo crevesne bakterije. Ta bolezen se da samo tedajj odstraniti, ako se uporaDija specifično ;sreds*vo »Posterizan«. Takoj se pojavljajo znaki za ozdravljemje in bolezen se obrača na bolje. V delokrog modeme higijene in teles-