Fonološke baze suškega govora - 120 let po izidu Macedonische Studien (1896) Vatroslava Oblaka
Gjoko Nikolovski
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, gjoko.nikolovski@um.si
- SCN IX/2 [2016], 21-38 -
Prispevek obravnava fonološke baze suškega govora, ki spada v jugovzhodno narečno skupino makedonskega jezika oz. v sersko-lagadin-sko podskupino govorov. Ti govori se danes nahajajo v severnem delu Grčije, ki je bil do leta 1912 del etničnega ozemlja Makedoncev. Slovenski filolog Vatroslav Oblak je v letih 1891/1892 raziskoval narečja severno od Soluna in o njih napisal razpravo Macedonische Studien, v kateri je opisal solunski suški govor. Z glasovnimi refleksi, ki jih je našel v suškem govoru, je podprl svojo teorijo o solunski jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine (1895). Prispevek prinaša najsodobnejše stanje fonoloških baz suškega govora, in sicer 120 let po izidu omenjenega Oblakovega dela.
The article deals with the phonological base of the Suho dialect, which belongs to the Macedonian south-east dialect group and Serres-La-gadin subgroup of dialects, which today are located in the northern part of Greece, which was until 1912 part of the territory of ethnic Macedonians. The Slovenian philologist Vatroslav Oblak in 1891-1892 studied the dialects north of Thessaloniki and wrote his Macedonische Studien (1896), in which he described the Thessaloniki Suho dialect. The phonological reflexes that he found in the Suho dialect supported his theory of Thessaloniki-based Old Church Slavonic (1895). This article presents the latest state of phonological basis of the Suho dialect some 120 years after the publication of Oblak'sMacedonische studien.
Ključne besede: fonološke baze, suški govor, makedonščina, stara cerkvena slovanščina
Key words: phonological base, Suho dialect, Macedonian Language, Old Church Slavonic
— 21 —
	 Gjoko Nikolovski 	
1 Uvod
Vas Suho (Xoxo?) leži v okolici Soluna v Grčiji, njen govor pa umeščamo v jugovzhodno narečno skupino makedonskega jezika1 ali natančneje med južne govore navedene skupine, ki se delijo na (1) solunsko-vodenske (dolnovardarske) in (2) sersko-lagadinske govore. Suški govor po svojih temeljnih značilnostih sodi v sersko-lagadinsko skupino govorov in izkazuje visoko podobnost z govorom vasi Visoka, hkrati pa z govori vasi Balevec, Ilinec in Zarovo tvori manjšo lagadinsko-bogdansko podskupino govorov.
Slika 1: Geografski položaj vasi Suho (Sochos), Visoka (Ossa), Zarovo (Nikopoli), Negovan (Xylopoli), Balevec (Kolchiko) in Soluna (vir: https://www.google.si/maps)
Po statističnih podatkih iz leta 2011 je imela vas Suho 3094 prebivalcev.2 Podatka o številu makedonskega prebivalstva ne zasledimo, saj Grčija ne priznava makedonske manjšine. Po ustno pridobljenih podatkih je tam prebivalcev makedonskega porekla okoli 2000.
1	Makedonski jezik ima tri narečne skupine: (1) zahodno narečno skupino, ki se deli na: centralne govore (skopsko-veleški, prilepsko-bitolski, kičevsko-poreški) in zahodne periferne govore (gomopološki, debarski, struški, ohridski, prespanski; drimkolsko--golobrdski; vevčansko-radoški; maloreški (gališki); reški (žirovniški)); (2) jugovzhodno narečno skupino, v katero spadajo štipsko-strumiški govori, tikveško-mariovski govori, maleševsko-pirinski govori, južni govori (solunsko-vodenski (dolnovardarski); sersko-lagadinski govori (dramski, ziljahovski, serski, lagadinsko-bogdanski (govori vasi Suho, Visoka, Balevec, Ilinec in Zarovo; govori vasi Negovan, Ajvatovo in Kireč Kjoj)), kostursko-korčanski govori (korčanski govor, kosturski govor, nestramsko-kostenarijski govor); (3) severno narečno skupino, v katero spadajo kumanovsko-kratovski govori, skopskocrnogorski govor, dolnopološki (tetovski) govor (BngoecKH 1998; MapKOBHK 2001; MapKOBHK 2007).
2	Prim. Hellenic Statistical Authority.
— 22 —

	 Fonološke baze suškega govora 	
1.1 Zgodovina Egejske Makedonije in vasi Suho
Vas Suho je bila do izbruha prve balkanske vojne (oktober 1912-maj 1913) del etničnega ozemlja Makedoncev, ki je bil pod osmansko okupacijo. Zaradi zgodovinskih dejstev (500-letne turške okupacije, različnih podtikanj sosednjih držav, ki so želele uničiti makedonsko identiteto in si prisvojiti makedonsko ozemlje itd.), Makedonci niso uspeli ustanoviti svoje lastne samostojne države (MenperaHOB 2008: 211-239). Bolgarija, Črna gora, Grčija in Srbija so leta 1912 oblikovale balkansko ligo oziroma vojaško zvezo ter začele vojno proti osman-ski državi za končno osvoboditev izpod turške okupacije. Makedonci so v tej skupni vojni sodelovali z namenom oblikovanja svoje samostojne države. Vojna je prinesla osvoboditev novopazarskega Sandžaka, Kosova, Makedonije in večine Trakije. V ozadju prve balkanske vojne je šlo za razdelitev makedonskega etničnega prostora in Makedoncev na tri dele, tako da bi vsaka od treh držav balkanske lige dobila svoj del. Zaradi nesoglasij glede razdelitve Makedonije je prišlo do druge balkanske vojne (30. junij 1913), in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani. Grčijo in Srbijo sta podprli Romunija in Črna gora, medtem ko je Osmanski imperij še enkrat napadel osamljeno Bolgarijo, da bi si povrnil izgubljeno ozemlje. Vojna je trajala en mesec, in sicer do 31. julija 1913. Uradno se je končala 10. avgusta 1913 v Bukarešti s sklenitvijo mirovnega sporazuma, ki je predvideval novo ozemeljsko razdelitev, in sicer je Romunija dobila Južno Dobrudžo, Vardarska Makedonija je pripadla Srbiji, Egejska Makedonija Grčiji, Bolgarija pa je izgubila del Zahodne Trakije (ozemlje je pripadlo Grčiji) (MenperaHOB 2008: 227-239). Po drugi balkanski vojni so se Makedonci v Egejski Makedoniji srečali z najtežjim obdobjem v svoji zgodovini. V obdobju od leta 1913 do leta 1928 je Grčija nad Makedonci izvajala močno kolonizatorsko politiko, s čimer je spremenila etnično podobo celotnega območja. Med grško ljudsko vojno, ki je trajala od leta 1945 do leta 1949, se je štirinajst tisoč Makedoncev povezalo v Demokratično grško vojsko, temu pa je sledil val nasilnih preganjanj, umorov in mučenj s strani grških oblasti. Število Makedoncev in drugih negrških etničnih skupin se je spreminjalo iz leta v leto. To je razvidno iz podatka o številu Makedoncev, ki je leta 1904 znašalo 896.494,3 leta 1949 pa 195.395.4
1.2 Suški govor in vprašanje jezikovne osnove stare cerkvene slovanščine
Suški govor je postal zanimiv v drugi polovici 19. stoletja, tj. v času kulminacije vprašanja o jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine, ki se je prvič pojavilo na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Odgovor na omenjeno vprašanje je bil podan v obliki dveh teorij: (1) panonske (karantansko-panonske), ki sta jo zagovarjala
3	Prim. DM Brancoff 1905.
4	Prim. Lazo Moïsov, Sur la question de la minorité nationale macédonienne en Grèce.
— 23 —
	 Gjoko Nikolovski 	
Jernej Kopitar in Franc Miklošič, ter (2) makedonske (makedonsko-bolgarske ali solunske) teorije, zagovarjane s strani Vatroslava Jagica in Vatroslava Oblaka (Jesenšek 1998: 25; Babič 2003: 18-19; Šekli 2014: 106-108).
Jernej Kopitar (1780-1844) je v prvi polovici 19. stoletja svetemu jeziku Slovanov pripisal panonsko osnovo. Svojo teorijo je oblikoval kot odgovor na teorijo, ki jo je v tem času zagovarjal Josef Dobrovsky (1823).5 Kopitar je svojo teorijo dokazoval na podlagi etimološke analize starocerkvenoslovanskega besedja, v katerem je odkril veliko latinskih ali nemških izposojenk, na primer oiTapb, lat. altar, ©ctTß, lat. acetum, nocTß, svn. Faste, nonß, svn. Phaph. Sklepal je, da so bile te besede prisotne samo v slovanskem govoru, ki so ga govorili blizu latinsko-nemških območij (Kopitar 1836: VIII-IX). Njegov učenec Franc Miklošič je Kopitarjevo teorijo nadgradil z dodatnimi jezikovnimi argumenti, na primer obstojem nosnikov a) in soglasniških skupin wt in <a v madžarskem jeziku v izposojenkah slovanskega porekla (npr. pentek, madž. : nATßKß; szombota : c^gota; mozstoha, rozsda, Budapest), ki naj bi bile prevzete iz sosednjega slovanskega oziroma slovenskega jezika (Miklošič 1874: IV).
Vatroslav Oblak je ob koncu leta 1891 odšel na študijsko potovanje po južni Makedoniji in tam preučeval narečja solunske okolice in mesta Debar v zahodni Makedoniji. Rezultati njegovega raziskovanja so bili objavljeni v delu Macedonische Studien (1896). V tem delu je Oblak opisal makedonsko-solunski govor vasi Suho; izpostavil je, da je v njem našel refleksa št in žd za psl. *tj in *dj. Pred izidom tega dela je v Ljubljanskem zvonu (1895: 237-246, 306-317) objavil Književno poročilo o delu Zgodovina slovenskega slovstva avtorja Karla Glaserja in v njem predstavil svojo teorijo ter jo podkrepil z jezikovnimi argumenti, med katerimi je glavni obstoj soglasniških skupin št in žd v solunskem suškem govoru. Kasneje je njegovo teorijo potrdil tudi njegov mentor Vatroslav Jagic, in sicer v delu Zur Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache (1900 in 21913: 270-273).
Za Oblakom je poljski jezikoslovec Mieczyslaw Malecki (1903-1946) zbral gradivo iz suškega in visoškega govora ter ga objavil v Dwie gwary mace-donskie (Suche i Wysoka w Solunskiem) - Teksty (1934) in Dwie gwary ma-cedonskie (Suche i Wysoka w Solunskiem) - Slownik (1936). Njegov učenec Zbigniew Gol^b (1923-1994) je na podlagi tega gradiva opravil zadnji opis širšega suško-visoškega govora (ronoMÖ 1960/61: 113-183; 1962/63: 173-277). Kasneje je Božidar Vidoeski sestavil fonološke baze visoškega govora, in sicer na podlagi gradiva, ki ga leta 1934 zbral in objavil Mieczyslaw Malecki (BngoecKH 2000).
S seznama navedenih avtorjev, ki so raziskovali suški govor, je razvidno, da ni bil nihče izmed njih makedonskega rodu ali naravni govorec makedonskega jezika.
5 Josef Dobrovsky je leta 1823 v svoji študiji Cyrill und Method der Slaven Apostolen: Ein historisch-kritischer Versuch za osnovo stare cerkvene slovanščine predlagal »staro še ne ločeno srbsko-bolgarsko-makedonsko narečje«, kar je razvidno iz zapisanega »der alte noch unvermischte serbisch-bulgarisch-makedonische dialekt« (Dobrovsky 1823: 133; Šekli 2014: 106).
— 24 —

	 Fonološke baze suškega govora 	
2	Okoliščine zbiranja gradiva
Zbiranje gradiva, predstavljenega v prispevku, je potekalo v dveh etapah (julija 2011 in julija 2013), in sicer v težkih okoliščinah, ki so odraz že predstavljenih zgodovinskih okoliščin Egejske Makedonije. Prebivalci vasi Suho zaradi strahu nastopajo z nezaupanjem do ljudi, ki želijo raziskovati njihovo življenje (zgodovino, jezik, kulturo itd.). S pomočjo Pavleta Voskopulosa, predsednika politične stranke makedonske manjšine Vinožito v Grčiji, ki sem ga spoznal leta 2011 v Bitoli, sem prišel do kontakta Giorgosa Koftisa, ki mi je bil pripravljen pomagati pri zbiranju gradiva, ker se tudi sam ukvarja z opisovanjem življenja in jezika Makedoncev v vasi Suho. Že na samem začetku je opozoril, da bo zbiranje gradiva potekalo oteženo, saj makedonski prebivalci vasi zaradi težav v preteklosti niso sproščeni niti naklonjeni odgovarjanju na vprašanja v zvezi s svojo zgodovino, jezikom itd. S pomočjo Giorgosa Koftisa sem uspel prepričati nekaj starejših prebivalcev, da so spregovorili v svojem jeziku in povedali različne zgodbe iz svojega življenja, pri tem pa ni bilo priložnosti, da bi gradivo v celoti zbral in zapisal po vprašalniku. Pridobljeno gradivo sem v naslednji fazi transkribiral in analiziral. Pred zaključkom analize fonoloških baz je bilo ugotovljeno, da manjkajo primeri za posamezne reflekse, zato sem pripravil seznam besed, ki sem jih našel pri Oblaku (1896) in Maleckiju (1934), ter jih prevedel v grščino, da bi lahko v naslednji fazi (julija 2013) s pomočjo Giorgosa Koftisa od informatorjev pridobil makedonsko ustreznico za vsako grško besedo. S tem sem uspel zaokrožiti opis fonoloških baz suškega govora.
3	Fonološke baze suškega govora6
INVENTAR
VOKALIZEM
V naglašenem položaju
i	u
e	s	o
a	a
6 Fonološke baze suškega govora so sestavljene po modelu fonoloških baz visoškega govora v delu Fonološke baze govorov makedonskega jezika (OoHonomKHTe 6a3H Ha roBopuTe Ha MaKegoHCKHOT ja3HK) Božidarja Vidoeskega (BngoecKH 2000), ki jih je pripravil na podlagi gradiva, ki ga je zbral in objavil Mieczyslaw Malecki (1934) (BngoecKH 2000: IV). Primeri, ki jih Vidoeski navaja v opisu fonoloških baz visoškega govora, so preverjeni na terenu v vasi Suho, in sicer v drugi fazi zbiranja gradiva. Visoški in suški govor sta zaradi visoke stopnje podobnosti v makedonski dialektologiji obravnavana kot širši suško-visoški govor (BngoecKH 1999: 76-79).
— 25 —
	 Gjoko Nikolovski 	
Vsi samoglasniki v nenaglašenem položaju so pod vplivom kvalitativne redukcije, ki je rezultat močnega ekspiratornega naglasa. Rezultat navedenega je naslednji sistem samoglasnikov:
i	u
s
Iz navedenega sledi, da prihaja do poenostavljanja oziroma eliminacije opozicij: e : i, o : u, a : a, medtem ko a preide v reducirani samoglasnik a.
Samoglasnik /a/ v nenaglašenem položaju se izgovarja nižje od naglašenega /a/, kakor srednji glas med /a/ in /a/, vendar nižje kot /a/ - [aj.
KONZONANTIZEM
Zvočniki
m m
l	r	n
l	r	n
j
Nezvočniki
p	b	f	v
P	V	f'	v
t	d		
t'	d'		
c	dz	s	z
c	dz	s	z
č	dž	š	ž
k	g	h	
k'	g		
Ustnično-zobni izgovor /v/, /v/: are 'suva, ču'v/ak, 'dva, 'dvefe,fuk'nuva, huba'vičko, kak'vo, kaj'v'e, 'kazvam, ot'i'va, ot'i'vahm'e, Petrah'i'voto,prome'narstvo, 'stava, stova'raha, 'vsnk, ve'l'im, v'er'o'nata, v'e'rnja, v'i'l'iš, 'zvei, ži'vin'i.
Fonemi /č/, /dž/, /š/, /ž/ so fonetsko palatalizirani /c/, /dz/, /s/, /z/.
Mehčani /hI [h] se pojavlja kot alofon /h/ pred /i/: 'dr'eh'i, h'i'lada, mah'i'n'eto, or'ah'i, siro'mah'i, 'suh'i.
— 26 —

	 Fonološke baze suškega govora 	
PROZODIJA
Naglas je svoboden in spreminjajoč se, na primer 'brada - bradata, 'bera -b'i'reš, glas - gla'sot, 'kosme - kos'm'eto - kos'menta - kosmen'tata.
DISTRIBUCIJA
VOKALIZEM
Vsi samoglasniki v nenaglašenem položaju so pod vplivom kvalitativne redukcije, ki je rezultat močnega ekspiratornega naglasa. Samoglasniki se izgovarjajo krajše kot primerljivi naglašeni samoglasniki in včasih v srednjih zlogih pred soglasniki povsem izginejo.
Samoglasnika /e/, /o/ v nenaglašeni obliki sta v vseh položajih besed pod vplivom kvalitativne redukcije in po pravilu prehajata v primerljive višje samoglasnike: du'b'ituh, 'čendu, ci'nica, ču'ban, čur'ba, 'čuvak, 'd'iv'i'ro, 'direš, du'lo, du'ma, gr'in'data, gu'd'ini, gu'l'em, gu'ra, ku'ga, ku'r'em, ku'zata, lu'kum, mu'retu, ni'del'a, ni'ma, polu'v'ina, 'pu'l'etu, ugl'in'dalu, lu'ze, 'mozuk, 'selu, ši'k'er, fil'i'fono, tu'gas, uz'eni, z'i'l'eno.
Nenaglašeni /a/, /a/, /a/ se realizirajo kot srednji glas med /a/ in /a/, najbližje drugemu [a]. To pomeni, da se v nenaglašeni obliki izenači izgovor omenjenih treh fonemov in izgine nasprotje med /a/ in /a/ ter med /a/ in /a/: a'rap, as'k'er'in, bahča, ban'dzot, 'bašta, ba'rata, ca'diš : 'čada, čaršafe, čarVen, čarVeno, das'kata : daska, 'daš : daždi, jablakata/'jabldkata, la'ta : l'atu, landžička, ma'sa : m asu, mandžoi : manč, r'a'kata : 'raka, raš'ta : raš, sfaš'ta : sf aš, sf'a'to : sf at, sna'go : snak. Iz zgoraj prikazanega sledi:
-	fonema /i/, /u/ lahko stojita v nenaglašenih in naglašenih oblikah: bo'l 'i, brafčendi, 'čijne, čur'ba, druk, du'ma, 'edin, gu'l'em, hlo'puta, hu'bav, ig'r'im'e, im'enta, ku'r'em, lakardija, Tudi, lu'kum, ni'del'a, 'nisko, nožulka, pa'puto, ši'k'er, uš'ite, už'eni;
-	fonem /a/ se v osnovnem alofonu realizira v naglašeni obliki, v nenaglašenem položaju v alofonu [a]: daš - daždi, 'manč - mandžoi;
-	fonema /e/, /o/ v nenaglašeni obliki sta nevtralizirana z /i/, /u/, v posameznih primerih se lahko srečata tudi zaprta alofona [e, o], in to predvsem v tujih besedah: b'er'b'er'in, čo'lak, 'čotra de'm'ek, lo'k'um, pan'tal'on, p'er'de, p'erdan'ata, po'lata;
-	fonem /a/ se realizira samo z naglasom, v nenaglašeni obliki ima alofon [a] z različnimi stopnjami redukcije: pogo'l'ama -pogol'a'mit'e -pogol'a'mata;
-	fonem /a/ se prav tako v svojem osnovnem alofonu pojavlja samo z naglasom, v nenaglašeni obliki pa se realizira višje, je bolj zaprt [a]: daskal - das'kalo - daska'leto.
Glede na soglasnike se omejena distribucija kaže samo pri fonemih /a/ in /a/. Prvi fonem s svojima alofonoma [a, a] omehča predhodni soglasnik in se
— 27 —
	 Gjoko Nikolovski 	
pojavlja samo za palataliziranim soglasnikom: b'äl, däl, Tätu, 'noza, no'z'äta, 'n'ästu, 'p'än, 'r'äpa, 's'änka, sf ät, sa'r'äni, 'v'ära, z äs.
Fonem /a/ se praviloma pojavlja samo za trdim soglasnikom: 'ba, bak'r'eto, da'ždaše; 'dani, 'dask'i, 'danp, obagu'vaše, zabalvam.
V skupini jezičnikov /r/, /l/ stoji samoglasnik /a/ vedno na začetku za jezič-nikom, na primer landže, 'laska, 'ranka, raš, 'ražda. V sredinskih zlogih lahko stoji za jezičniki in pred njimi, odvisno od števila soglasnikov in značilnosti soglasniške skupine: 'dlagi, dlakačak, garc'l'iv'i, 'garlu, 'karl'iš, 'karst'i, maTčah, 'zarnu; 'slance, tran, v'raba, ali 'pal'in, 'valk, 'valna - dlangu, s'laba, s'lanc'e, 'zalva.
Skupine z dvema samoglasnikoma niso pogoste. Tudi tiste, ki jih najdemo v gradivu, so pretežno v tujih leksemih, v domačih samo v primeru, ko se je izgubil kak soglasnik v medsamoglasniškem položaju in na morfemski meji s predlogom: 'baiš, bru'iš, ča'ušin, 'g'aur, m'a'uka, 'moiš, nai'noš, na'okul, na'opaku, 'neuk, 'nou, 'par'ea, p'raiš, prait, praeha, p'rau, 'sea, tru'ica, 'zainc, zai'noš.
Skupine dveh istih samoglasnikov so prav tako redke. Na terenu je bilo najdenih le nekaj primerov: kaba'at, 'znaat, 'klaam, mabeet praam, 'šeejs.
Skupine treh samoglasnikov v gradivu niso potrjene.
Redki so primeri s krčenjem dveh samoglasnikov. Najdemo naslednje primere: p'äm (p'äes), 'sa:to, tkaš (tkaeš), šiš (šieš), l'en' (< leen < legen), v äs (y'äes), zäš/zäiš.
KONZONANTIZEM
Glede na položaj v besedi so omejeni samo zveneči nezvočniki, ki ne morejo stati na izglasju. Zvočniki in nezveneči nezvočniki lahko stojijo v vseh položajih: 'druk - 'druga, 'danp - dan'b'ic'i, 'gol ', 'kl učo, ko'kal o, 'l uk, po'zdrav i, 'zdraf - 'zdrave.
Ni zaporedja med zvenečimi in nezvenečimi nezvočniki. Zveneči nezvočniki ne morejo stati pred nezvenečimi, nezveneči pa ne morejo stati pred zvenečimi.
Soglasniki /č/, /dž/, /š/, /ž/ se ne glede na položaj samoglasnikov izgovarjajo rahlo palatalizirano: 'čista, 'čičko, džiboto, imaše, 'manč, 'mandža, pa'ždaše, sf i'raše, 'šes, žiVot.
Pred sprednjimi samoglasniki /i/, /e/, /ä/, vključujoč vse njihove alofone, se izgovarjajo palatalizirani soglasniki: ču'v^k, d'if, dobre, 'dvet'e, 'edin, go'lema, 'kravi, 'lepče, p'is'mo, s'i'r'enc'e, 'tri, ve'l'i, v'e'čero, ze'mata že'ni.
Pred zadnjimi samoglasniki /a/, /o/, /u/ lahko stojijo tako palatalizirani kot nepalatalizirani soglasniki: b'älo - 'b'äl'i - b'äl, brata, 'gol', 'duna, 'ina/ina, 'kola, 'kl'učo, lo'kuma, lokum, 'mrav'a, 'mračva, na'umaha, rabota, 'strana, t'u't'un, sur'tuk, 'umna -po'umna.
Mehkost je lahko razločevalna tudi na koncu, na primer z'ent 'zemen, z'ent' 'zet', kat : kat', l'en : len 'legen'. V posameznih primerih je mehkost naključna s tendenco, da se izgubi, na primer bu'nar - bu'nar'o, pa'zar - pa'zar'o, 'toplo - 'toplo.
— 28 —

	 Fonološke baze suškega govora 	
Pred soglasniki palataliziranih fonemov se lahko pojavi samo //'/, in to redko: 'lul'ka. Pri drugih soglasnikih se nasprotje trdi : mehki nevtralizira v korist prvih, na primer s'f ina : s'f insk'i, sol': sul'ta, kon : 'konsk'i.
Soglasniški sklopi
Na vzglasju se lahko pojavljajo zvočniški sklopi ml-, ml '- in mr-: 'mlado, 'mlaskaš, 'mlaska, mlači, 'mlačva, 'ml'ako, 'mrava, 'mrzol. Sklop mn- ni možen (> ml), na primer 'mlogo/'mlogu. Vzglasne skupine zvočnik + nezvočnik ni.
Soglasniški sklop vn- ni ohranjen (> 0n): nuk, 'nuka, 'nuci, 'natra, 'netre, medtem ko je soglasniški sklop pč- v določenih primerih ohranjen, npr. 'pčela (tudi pšela), pče'nica, ali poenostavljen v /č/: či'nica - či'nici. Soglasniški sklop ps- se ohranja: p'sovani, psalt, p'salav.
Na izglasju so redke skupine -st, -št, na primer daš, kras, peš, 'radus, šes, 'zapos, vendar most, post.
Od drugih soglasniških sklopov niso možni še sr-, zr-, žr- (> str-, zdr-, ždr-): stram, st'r'ada, st'r'adnu, st'rašta, st'r'at'im, st'rac'i 'srce', zdr al, zd'rapča.
V največ primerih izginja tudi medglasni sklop -vn- (> -mn-): p'ramna, osam'nuva/u'samnuva, 'ramnu, gum'no,p'l'amnata.
Obstaja težnja po izginjanju sklopa dn, na primer 'ena, 'enaš, 'pana, 'sejnu, 'sena. Sklop /dv/ je ohranjen: iz'e'dvahm'e, ot'kradva, enako /tv/ 'tvoje. Sklopi dveh istih soglasnikov niso zabeleženi.
Posamezni soglasniki
Fonem /j/ je v omejeni distribuciji prisoten na začetku besed. V tem položaju ne more stati pred sprednjimi vokali, na primer i'ce, i'deni, 'id'e, 'el'in, 'endru, 'entrava, 'enz'ik, v medsamoglasniškem položaju pred istimi samoglasniki pa se j/ praviloma pojavlja: na'duji, 'vraji, 'zmiji, 'znaji.
Zvočnik /j/ se ne pojavlja za palataliziranimi soglasniki: h'i'l'ada, lo'za, 'snop'a, 'zdrave, 'z'ele, z'emata.
Fonem /l/ na koncu in pred soglasnikom se fakultativno spreminja v alofon [m]: 'dounu, žau. Najdene so tudi oblike 'dol, 'mal, pfi'fisal.
Fonem /l/ se pojavlja brez omejitev: 'golo, ko'šul'a, l'ap, TeTa, 'l'ira, Tul'a, l'ul'ka, luš, 'ml'ako, s'i'l'ani, sol, l'ub'e'nica, 'l'uk, 'z'el'e.
Soglasnik /n/ pred /k/, /g/ se realizira kot nosni soglasnik, ki ga zapisujemo z /j/ in /sn/: aj'gar'ija, frajk, 'majka, 'msngla, 'pajajk, 'rsnka, 'vsnk.
Zvočnik /r/ se nikoli ne pojavlja v skupinah rC- in CrC.
Soglasnik /v/ se pred labializiranimi samoglasniki na začetku in v medsamo -glasniškem položaju izgovarja kot v: p'ravu, 'voda, ži'vot, vosok, vendar 'sičk'i.
Glede na sosednje soglasnike /v/ ne more stati za nezvenečim nezvočnikom, na primer 'bsnčfa, s'f ašta, s'f insku, s'f ira, sf i'raše, 't'ikfa, 't'ikf i, 'žentfa.
— 29 —
Gjoko Nikolovski
Fonem Idzl, ki je precej redek, ima prav tako zelo omejeno distribucijo. Najpogosteje se pojavlja v skupini z Inl: dz'in'gisko, in'dz'ik, 'pajandz'i,pa'landza, vandz'i'l'if, 'vsndz'il', v posameznih primerih tudi pred samoglasnikom: budza, ci'dzalnik 'cedalo', 'dzadnu, 'dz'idam, dz'im'b'il', dz'in'gija 'uzengija', u'dzat', udu'dzat.
Fonem Idžl se pogosto pojavlja skupaj z Inl in v prevzetih besedah: ba'džanak, džumal'ijata, čendže'rata, k'i'radžii, 'lsndže, lsn'džija, 'mandža, m'in'džit.
Fonema Ikl, lg'l sta zelo redka. Pojavljata se v prevzetih besedah. Stojita lahko pred vsemi samoglasniki in na izglasju: b'ir'i'k'at, dju'sejk', 'gak'i, gol', gub'r'e, gum, i'l'ejk', iT'm'ek', kef k'ir'im'i'dete, k'uft'e, k'u't'ek, lak'.
PROZODIJA
Paradigmatske besede razlikujejo dva osnovna naglasna tipa: (1) paradigma z morfološkim fiksiranim naglasom, na primer baba - babata - bab'i - 'bab'it'e, 'vikam - 'vikaš- 'vikame - 'vikat, in (2) paradigma s prilagodljivim naglasom. Prilagodljivost naglasa se kaže pri naslednjih morfoloških tipih: (a) pri samostalnikih: 'd'at'e - d'a'ca - d'a't'eto - d'a'cat'a; 'koža - kožata; 'kosme - kos'm'eto
-	kos'm'enta; 'ofca - 'ofc'i - of cata; 'zsmp - 'zsmb'e - 'zsmb 'i - 'zsmb'a - z a'b'it'e - zamb'a'leto; (b) pri glagolih: 'gl'enda - 'gl'endam - gl'en'daš - 'glendaj
-	gl'en'daše - 'glendah - gl'en'daha.
Če bi moral biti naglašen četrti zlog od konca proti začetku besede, se v besedah s štiri ali več zlogi na predzadnjem zlogu pojavi drugi naglas, ki je po intenzivnosti enak prvemu, na primer 'carica : 'car'i'cata, 'glasuVetu, 'jagn'i'čanta, 'kažuVaha, 'kosni'cata, 'kožuvu: 'kožuVetu, 'lobu'data, 'ríegu'vsjut.
IZVOR
VOKALIZEM
Samoglasniki IiI, IeI, IaI, IoI, IuI izvirajo iz ustreznih samoglasnikov v spodnjem sistemu. Ob tem je za njihov izvor značilno še sledeče: i ^ e v nenaglašenem zlogu: či'nica, 'edin, i'l'en, n'i'del'a, sfirít'ec, si'k'er. e ^ *b: den, lek, leka, leku, l'en, lenu, sfin'tec(u), sfin'teci;
^ *q: 'mesu, najpogosteje v skupini z In, ml: brafčendi, 'čendu, 'endru, en'trava, 'gl'enda, g'r'enda, ir'en'b'ica, k'l'entfa, ko'l'enda, m'ins'i'čina, maga'r'ento, 'm'eqka, na'r'enduvam, 'p'enda,pent', penta,pen'tata, 'pentuk, 'rent, 'z'ent, 'žentfa; ^ *e v posameznih leksemih z naglašenim zlogom: 't'era, 'vedru, vek; ^ drugotno v skupini čer-: 'červa, čer'va 'opinci', če'raša; najden je bil tudi primer črejaša.
a ^ *e v naglašenem zlogu: br'ak, b'agam, 'čovak, 'd'adu, 'd'at'e, 'l'ap, 'l'atu, 'maso, 'm'astu, 's'ajm'e, 's'anka;
— 30 —
■^Sla-Vio. Centra.
	 Fonološke baze suškega govora 	
—	*q v posameznih primerih, najpogosteje v skupini z /n/: 'maqka, 'manca, ku'čanta, v nenaglašenem zlogu: 'jagna, jagnanta, v'r'ame;
—	a za /č/, /š/ v posameznih primerih, na primer 'čaju, 'časa, 'šajka, 'šarka (vedno v naglašeni poziciji).
3 — *b v korenskem zlogu: daš, dah, 'danu, san, 'snaha, 'daska, 'makna, 'sahnuvam;
—	*q v korenskih morfemih: 'gaska, 'kašta, 'matnu, 'raka (obstaja tudi 'ranka), in v skupini z /m/ pred ustničnikom: 'gamba, dlam'boko, damp, pamp, ramp, 'tampan, 'kamp'at, 'ramb'iš, 'skamp'i, 'sambota, zamp ter v skupini z /n/: drank, 'grandi, 'danp - dan'Vici, g'randa, 'kandu, kant, lank, manč, 'mandru, 'manka, sa 'mančiš, prani, p'rančka, pan't'ička, 'ranka -'ranea - ran'kata, ran'kaf, 's'akand'a, 'sandiš, sank, sant;
—	sekundarni b2: alan'džija, 'bančfa, 'dlanga, 'landže, lan'dža, lan'džica, lan''džička, lan'džif, 'mangla;
—	r v skupini z r: 'brašnil, čet'vartak, 'garlu, gran'čarin, 'hraskam, kat'arka, 'karst'i, tran, v'raba, 'vara, 'zarnu;
—	*l: d'langu, 'jablak'i, mal'čah, s'lanci, s'laza, 'valna, vlak, žalt;
—	a, a z redukcijo v nenaglašenem zlogu;
a — *e v posameznih leksemih: 'cal, lap, 'l'ata, 'p'asuk;
—	*q v končnicah in fleksibilnih morfemih: 'd'igam, ot'ihal,pr'i't'isal.
u —— o z redukcijo v nenaglašenem zlogu: čur'ba, du'ma, gu'ra, gu'l'em, ku'r'em;
—	i z labializacijo za č, š, ž, neregularno: ču'buk, čufčija, čum'ber, ču'men', čumer, 'čungul, ču'vija, čuv're, šurVet, žuf;
—	a, ko so v bližini ustnični soglasniki v posameznih primerih: pump -'pumpuvi, 'pumka, napulnuvam.
o — *b v morfemih s spono, na primer gar'nok, v'a'ko, den d'i'n'o.
KONZONANTIZEM
Soglasniki j/, /l/, /r/, /m/, /n/, /v/, /p/, /b/, /d/, /c/, /z/, /č/, /S/, /ž/, /k/, /g/, /h/ izvirajo iz ustreznih soglasnikov v izhodiščnem sistemu s pozicijo pred sprednjimi samoglasniki in v nekaterih drugih primerih (prim. spodaj), kjer preidejo v palatalizirane soglasnike. Palatalizirani soglasniki /m'/, /n/, /l/, /r/, /p'/, /b'/, /f/, /v/, /t'/, /d/, /c'/, /dz/, /s/, /z/ izhajajo iz primerljivih trdih soglasnikov pred sprednjimi samoglasniki /i/, /e/, /a/. Več teh glasov ohranja staro palataliziranost in palatal-nost v drugih položajih besed: pred samoglasnikom /a/ v 1. osebi ednine in v 3. osebi ednine v sedanjiku glagolov i-skupine, na primer 'uma, 'umat - 'um iS, st'rana, -iS, 'b'al'a, -iS, sa 'bora, -iS, 'sipa, -iS, g'raba, -iS, 'rabut'a, -iS, g'rad'a, -iS, 'kosa, -iS, na koncu pred malim b, na primer d'en', sol', d'ev'it', psnt', peni. V posameznih primerih so palatalizirani soglasniki pridobljeni po analogiji, morfološko, kakor na primer v 1. osebi ednine sedanjika pri glagolih tipa: 'kalna - ksl'ríeS, 'meta - m'i't'eS, 'rast'a - ras't'eS, p'r'end'a - pr'in'd'eS, 'pasa - pa's'eS, 'd'er'a - di'reS,p'lav'a -pla'veS (tematski soglasnik se poenoti pri vseh osebah).
— 31 —
- Gjoko Nikolovski -
Poleg tega:
j — i za drugim samoglasnikom v ločenih primerih, na primer puj'na/'pojna (< poina > po edna), plajna (pladnina).
—	e pri števnikih, na primer id'i'najst'i/id'i'najs'e, dva'najs'e, dva'najst'i, 'dvajst'i, 'tr'ijst'i.
—	za zapolnitev hiata v primerih kot: 'caja, k'lajanc, 'hubaja,p'raja, 'ostaja, us'tajam.
—	v skupini s k' (jk') na koncu prevzetih leksemov: cu'rajk', i'lejk', ku'najk', l'u'l'ajk '.
l — *l v skupini z /a/: mal'čah, 'salnce, 'slsza, 'valk, 'valna, 'zalva.
—	l'na koncu v posebnih primerih, na primer 'kankul, sandal, 'vandz'il, žal.
l' — *lb: sol';
—	lj: h'i'lada, 'l'ilak.
r — *r v skupini z /a/: 'garlo, 'karst'i 'vraba, 'zarnu.
m — *q v zaporedju em > im pred ustničnim soglasnikom: ir'im'b'ica/ir'enb'ici;
—	*ç v zaporedju am pred ustničnim soglasnikom: damp, dlam'bok, 'gamba, 'kamp'at, pamp, 'ramb'iš, 'skamp'i, 'sambuta/'sam'bota, 'tampan, 'zamp;
—	v v zaporedju vn: 'osamne, pramnu.
m — *m pred j: 'lama, z'e'm'a ta.
n — *q v zaporedjih en, an, pred nelabialnim soglasnikom: 'endru, en'trava, 'meqka, 'm'ajanc, m'an'ca,pent',pu'l'anta, z'ent'ali in (< en) : guv'in'dar'in/ goven'dar'in, sf in't'ec;
—	*ç v skupini z /a/ in pred nelabialnim soglasnikom: 'granda, gan'dzot, 'drank, 'kandu, 'kankul, 'mandru, 'manč, 'ranka 'vandz'il', 'vayg'il';
—	sekundarno v nekaterih primerih v sekvenci an: banc, 'bančfa, 'dlanuk, lan'dža, lan'džica, landžaha, lan'džička, 'mangla, 'randži, s'tanglu in v p'in't'el, 'p'entuk.
n — *nb: den', 'kamen;
—	n po analogiji na koncu v posameznih primerih, na primer jur'gan', su'mun, v 1. os. ed. sed. pri glagolih tipa 'kalna.
f — hv: falba, 'faštame;
—	h v posameznih primerih: ku'žuf- ku'žufut, 'naftu, prafče,prafčulče;
—	v za nezvenečim soglasnikom, na primer žentfa, k'lentfa, s'mokfa, 't'ikfa, 'bančfa, sfat, sf at;
—	analogno v enem primeru: 'lofut;
—	onomatopejsko: 'fuči;
—	v prevzetih besedah: faj'da, fa'nar, fa'sul', fa'nela, f il'džan, fus'tan.
v —— 0 (kot proteza) pred refleks začetnega *ç: 'vanturi, 'vandži, 'vandz'il, 'vangl ' i'nar 'in.
v — *vj: 'd'ivi, 'd'iv'ak, mra'vička, m'rav'a, zd'rav'i/'zdrav'e.
t — *t' v zaporedju št: 'dašfira, 'gast'e, 'kašta, 'nošta, plašta, p'laštam, pla'štaha, 'sfešta, 'srešta, 'strešta;
—	sekundarno v skupini sr: stram (tudi 'sram), st'r'ebru.
t' — *tb: 'd'es'it'/'d'es'et', zent', vendar 'zentufci/ z'entof'c'it'e, pent', pant'- 'pant'u - pan't ' ička;
— 32 —
'-SëaviiO. (entro-
- Fonološke baze suškega govora -
—	*tbj: 'brata;
< *t analogno v posameznih primerih, na primer pa'lat, iz'm'et'. d — *d v zaporedju žd: ds'ždaše, izvaždaše, 'miždu, 'pažda, pa'ždaše, 'sažda,
'važda, zagraždane, zvaždaše, 'zvažda. c — *s'v 'caja csejem;
—	*t' v 'c astu ctesto.
dz— z stalno v skupini nz: bandzot, gan'dzot, in'dzik, mundzura, 'pajandz'i, 'vsndz'il, v posameznih primerih tudi pred samoglasnikom: 'budza, dzadna, na'dzat;
—	d v 'digamldzigam (< digam). s — sj: p'ros'ak.
z — *z: 'zv ažda.
č —— *š v zaporedju nš v msnč (< msnš < msnž);
—	*t' v: 'častu (< tastu), či'če (< tiče), na primer či'če voda;
—	c v 'čerkfata.
dž — ž v zaporedju nž: atendžija, landža, landžica, landžičarnik, 'lsndže, 'mandža, 'mandžo (: msnč), pajindžina, ran'dži, tandžiš (*tgž-), vandža (Ve);
—	prevzete besede: abandžija, b'il'džuga, džam, džamija, džandarmaš, džumbuš, mindžit.
š — *t': noš,p'leška, in v zaporedju št: 'gašfe, 'ksšta, nuš'ta, plaštam, pldštaha, 'sfešta, 'srešta, 'strešta, 'vrešta;
—	č v zaporedju pč: pčela, pši'to;
—	s v posameznih primerih: l'i'šica (tudi l'i'sica), šl'as, šterna.
ž — *d v zaporedju žd: ds'ždaše, izvadž'zdaše, 'miždu, nahožda, pu'miždu,
'saždu, paždam, 'pažda, pa'ždaše, 'važda, 'zvažda, zva'ždaše. k' — prevzete besede: ku'še, k'u't'ek', k'u'l'e;
—	k na koncu prevzetih leksemov: kapajk'- kapaci, k'urk', i'l'ejk'- i'l'eci. g — prevzete besede: 'gol', ga'ur, gem, gub're, gu'l'uk.
k < g po analogiji: b'rakut: brak (breg),p'lukuv'u : pluk (plug), laq'kot: lsqk (bng).
h < s v zaporedju sč v posameznih primerih, na primer k'rsMa (: krss).
Poleg tega so zveneči nezvočniki pridobljeni iz ustreznih nezvenečih in ne-zveneči iz ustreznih zvenečih kot rezultat regresivne asimilacije glede na zvenečnost.
Nezveneči nezvočniki so nastali iz zvenečih tudi na izglasju. PROZODIJA
Izhodiščni prozodijski sistem ni bil deležen nadaljnjih fonoloških sprememb, ampak le pomembnih morfoloških sprememb.
— 33 —
- Gjoko Nikolovski -
Izguba določenih glasov
Nenaglašeni samoglasniki se v številnih primerih zaradi kvantitetne redukcije v večzložnih besedah izgubijo, na primer pun'dalnik, tfojta, 'l'ic'inta, 'našta, b' iv'l ' ica.
Samoglasnik ioi se pogosto izgublja na začetku: paška, 'p'inc'i.
Fonem ivl se izgublja v redkih primerih v medsamoglasniškem položaju: klaam, 'nou, Ostai, pra'ime, 'hubaja, p'rau. Na začetku pred labialnim sogla-snikom je ohranjen: 'voda, vol, 'vosuk, vudi'nica, 'vujku. Soglasniški sklop vn- je poenostavljen: nuk, 'nuc'i, 'n'etr'e. Soglasniški sklop tv > tf: 'tfoju, 'tfojta, u'tfor'i, cit'rstak (četvrstok), tudi v zaimkih: se, 's'akuj, 'sakutri.
Soglasnik iti se pogosto izgublja v izglasnih sklopih -st, -pt, na primer 'zapos, 'sfeš, 'šes.
Glas idl se izgublja v več primerih v medsamoglasniškem položaju: k'lajanc, da vijmi, zvaj, p'lajna (pladnina), v izpeljanih glagolih »ide«: poj, za-pojmi in v skupini dn: puj'no, puj'na, nai'noš, 'pana.
Fonem ihi se izgubi v posameznih primerih, npr. l'ap, mo'una (mohuna).
V posameznih primerih se izgublja tudi imi: 'ijam (imam).
4 Sklepne ugotovitve
Na glasoslovni ravni suškega govora se pojavljajo naslednje posebnosti:
(1)	*b ima dva refleksa:
-	Idi v korenskih morfemih: das, dah, 'dsnu, 'san, 'snaha, 'dsska, 'mskna, 'sshnuvam in
-	ioi v obrazilih in členskih priponah za moški spol: dsz'do, gar'nok, v'ako, den'di'n'o.
(2)	*b ima v naglašeni poziciji refleks iei, ki se v nenaglašeni poziciji reducira v iii: 'den : di'n'o.
(3)	*q ima tri reflekse:
-	iai v korenskem položaju: 'gsska, kasta, 'matnu, 'raka,
-	iai v nekorenskem položaju: 'd'igam, ot'ihal, pri'tisal,
-	ohranjen nazalizem v obliki nazalnega soglasnika imi pred labialnimi soglasniki in nazalnega soglasnika ini pred nelabialnimi soglasniki: damp, dlam'bok, 'gsmba, ksmp'at, 'psmp, 'rsmb'is, 'sksmp'i, 'ssmbutai ssm'bota, 'tsmpan, 'zsmp; 'vandziT, 'vsqgil', 'grsnda, gan'dzot, 'drank, kandu, kankul, 'msndru, 'msnč, 'rsnka.
(4)	ima dva refleksa:
-	iei: 'mesu,p'et, pidis'et, dividis'et in
-	ohranjen nazalizem v obliki nazalnega soglasnika imi pred labialnimi soglasniki in nazalnega soglasnika ini pred nelabialnimi soglasniki:
brafčendi, en'trava, 'gl'enda, g'renda, k'l'entfa, ko'l'enda, minsi'čina, maga'rento, 'm'eqka, na'renduvam, penta,p'en'tata,pent, 'p'entuk, 'rent, 'endru, 'p'enda, žentfa, 'čendu, irenb'icaiirim'bica, 'z'ent.
— 34 —

	 Fonološke baze suškega govora 	
(5)	*é ima refleksa:
-	lalv naglašeni poziciji: br'ak, 'b'agam, 'd'adu, 'd'at'e, 'lap, 'maso, 's'ajm'e, 'sanka, 'čovak, 'mastu, 'l'atu in
-	lel v posameznih primerih: 'vedru, vek, 'tera.
(6)	*tj ima refleks:
-	št: 'dsšfira, 'ksšta, p'lastam, 'gašte, ks'sta, nošta, 'plasta, pla'staha, 'sf 'ešta, 'streštg, 'srešta.
(7)	*dj ima refleks:
-	žd: 'važda, 'miždu, 'sažda, 'važda, ds'ždaše, izvaždaše, zagraždane, zva'ždaše, 'zvažda, pažda, pa'ždaše.
Vas Suho kaže visoko stopnjo podobnosti z govorom vasi Visoka, s katerim tvorita širši suško-visoški govor,7 ki se kot tak obravnava tudi v makedonski dialektologiji. Večja podobnost obstaja tudi med visoškim in zarovskim govorom, ki se zaradi glasovnih podobnosti obravnava kot širši visoško-zarovski govor8 (BngoecKH 1999: 76-79, MapKOBHK 2001: 140-144).
Refleksi, s katerimi je Vatroslav Oblak zagovarjal makedonsko teorijo o jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine (Oblak 1895: 237-246, 306-317), so tudi danes evidentirani na terenu v suškem govoru, in sicer:
-	razvoj *b > o in *b > e,
-	ohranjena nazalnost,
-	refleks é > a,
-	refleksa *tj in *dj > št in žd.
Zadnji glasovni sovpad je tudi po mnenju več raziskovalcev (Oblak 1895, Jagic 1913, Šekli 2014) odločilen pri določitvi solunske osnove stare cerkvene slovanščine.
Vatroslav Oblak je leta 1891 pravilno zapisal reflekse, s katerimi je kasneje (1895: 237-246, 306-317) zagovarjal makedonsko teorijo o jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine. Kljub burni zgodovini Makedoncev se je makedonski suški govor ohranil in hrani reflekse, ki so pomembni za osvetlitev in prevetritev temeljnih vprašanj v slavistiki.
LITERATURA
Vanda BABIČ, 2003: Učbenik stare cerkvene slovanščine. Ljubljana. Togop ^EnPErAHOB, 2008: Hcmopuja Ha MaKedoHCKUom Hapod. CKonje.
7	Visoški govor ima enake reflekse za *i>, *b, *q, *p, *e, *tj in *dj (BngoecKH 2000: 76-80).
8	Zarovski govor ima enake reflekse za *i>, *b, *q, *p, *e, *tj in *dj (BaneBa-XoTeBa, KepeMHgnneBa 2000: 30-60).
— 35 —
	 Gjoko Nikolovski 	
Josef DOBROVSKY, 1823: Cyrill und Method der Slawen Apostel. Ein historsch-kri-tischer Versuch. Prag.
36uraeB rO.HOMB, 1960/61: flBa MaKegoHCKu roBopa (Ha Cyxo u BucoKa bo CojyHCKo). MaKedoHCKu ja3UK, XI-XII, kh. 1-2, 113-182. CKonje: HHCTmyT 3a MaKegoHCKu ja3uK.
—, 1962/63: ^Ba MaKegoHCKu roBopa (Ha Cyxo u BucoKa bo CojyHCKo). MaKedoHCKu ja3UK, Xlii-XIV, kh. 1-2, 173-277. CKonje: Hhctutyt 3a MaKegoHCKu ja3UK.
Vatroslav JAGIC, 1900: Zur Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache. Wien.
—, 1913: Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache. Berlin.
Marko JESENŠEK, 1998: Deležniki in deležja na -č in -ši. (Zora 5). Maribor: Slavistično društvo Maribor.
Bartholomeus KOPITAR, 1836: Glagolita Clozianus. Vindobonae. Ponatis s prevodom: Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus - Cločev Glagolit. Uredil in spremno besedo napisal Jože Toporišič, prevedel Martin Benedik. Ljubljana, 1995.
Mieczyslaw MALECKI, 1934: Dwie gwary macedonskie (Suhe i Wysoka w Solunski-em) - Teksty. Krakow.
—, 1936: Dwie gwary macedonskie (Suhe i Wysoka w Solunskiem) - Slownik. Krakow.
MapjaH MAPKOBHK, 2001. ffujaneKmono^uja Ha MaKedoHCKuom ja3UK I. CKonje: OujojomKu ^aKyjTeT »Bjaxe KoHecKu«.
—, 2007: ffujaneKmono^uja Ha MaKedoHCKuom ja3UK II. CKonje: OujojomKu $aKyjTeT »Bjaxe KoHecKu«.
Franz MIKLOSICH, 1874: Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus Glagolitischen Quellen. Wien.
Vatroslav OBLAK, 1895: Književno poročilo. Zgodovina slovenskega slovstva. I. del. Spisal prof. dr. Karl Glaser. V Ljubljani 1894, 80 XIV, 220, IV. Ljubljanski zvon 15, 237-246, 306-317.
—, 1896: Macedonische Studien. Wien.
Matej ŠEKLI, 2014: Geolingvistična opredelitev stare cerkvene slovanščine v luči metodologije sodobnega primerjalnega jezikoslovja. Slovenski jezik na stičišču več kultur. Ur. Marko Jesenšek. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 102). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. 98-123.
Mapua BA^EBA-XOTEBA, CjiaBKa KEPEMH^^HEBA, 2000: roBopbm Ha Ceno 3apo-Bo, ConyHCKo. Co^ua: MyjTunpuHT Eoog.
Boxugap BH^OECKH, 1998: ffujaneKmume Ha MaKedoHCKuom ja3UK, m. 1. CKonje. —, 1999: ffujaneKmume Ha MaKedoHCKuom ja3UK, m. 2. CKonje. —, 2000: 0oHonom.Ku 6a3u Ha ^oBopume Ha MaKedoHCKuom ja3uK. CKonje: MAHy.
— 36 —

	 Fonološke baze suškega govora 	
VIRI
Hellenic Statistical Authority. Dostopno 13. 4. 2015 na: http://www.statistics.gr/en/ home?p_p_id=3&p_p_lifecycle=0&p_p_state=maximized&p_p_mode=view&_3_ struts_action=%2Fsearch%2Fsearch&_3_redirect=%2Fen%2Fhome%2F&_3_keyword s=%CE%A3%CE%BF%CF%87%CF%8C%CF%82&_3_groupM=0.
DM Brancoff, 1905: La Macedoine et Population chretienne. Paris. Dostopno 13. 4. 2015 na: http://anemi.lib.uoc.gr/php/pdf_pager.php?filename=0/o2Fvar0/o2Fwww0/o2Fa nemi-portal%2Fmetadata%2F6%2F9%2F5%2Fattached-metadata-5d3c137498cf87397 083652dec9dfdacJ242889374%2F154547_w.pdf&rec=%2Fmetadata%2F6%2F9%2F5 %2Fmetadata-5d3c137498cf87397083652dec9dfdac_1242889374.tkl&do=154547_w.pd f&width=1031&height=728&pagestart=1&maxpage=141&lang=en&pageno=1&pageno top=1 &pagenobottom= 5.
Lazo MOÏSOV, Sur la question de la minorité nationale macédonienne en Grèce. Dostopno 13. 4. 2015 na: http://archive.is/jd2Qe.
THE PHONOLOGICAL BASE OF THE SUHO DIALECT - 120 YEARS AFTER THE PUBLICATION OF VATROSLAV OBLAK'S MACEDONISCHE STUDIEN (1896)
At the end of 1891 the Slovene philologist Vatroslav Oblak embarked on a study trip around southern Macedonia, where he investigated the dialects of the Solun area. He examined phonological reflexes in the dialect of the village of Suho near Solun, which are closely linked to Old Church Slavonic. According to Vatroslav Oblak, the following characteristics are most important: (1) the development of i> > o and b > e as one of the oldest Slavic manuscripts, (2) nasal articulation of the nasal vowel reflexes s and a,
(3)	the preservation of the consonant clusters st and zd as in the Old Church Slavonic,
(4)	the lack of differentiation of the reflexes of the old -fa in ra. The final result was the propagation of the Macedonian theory, which is based on the fact that the brothers Saints Cyril and Methodius considered the spoken dialects from the vicinity of Solun as the basis of Old Church Slavonic, and with that, Oblak refuted the older Pannonian theory regarding the origin of Old Church Slavonic. Today the phonological base of the Suho dialect has the following phonological characteristics: (1) *t has two reflexes: lal in the root morphemes: das, dah, 'danu, 'san, 'snaha, 'daska, 'makn'a, 'sahnuvam and lol in formants and articles marking male gender: daz'do, gar'nok, va'ko, deend'i'no; (2) *b in accented position has reflex lel, which in unstressed position is reduced to lil: 'den : di'no; (3) *q has three reflexes: lal in root position: 'gaska, 'kasta, 'matnu, 'raka; lal in non-root position: 'd'igam, ot'ihal, pr'i't'isal; preserved nasality in the form of a nasal consonant lml before labial consonants and nasal consonant lnl before non-labial consonants: damp, dlam'bok, 'gamba, kampat, pamp, 'ramb'is, 'skamp'i, 'sambutalsam'bota, 'tampan, 'zamp; 'vandz'il', 'vayg'il', 'granda, gan'dzot, 'drank, 'kandu, 'kankul, 'mandru, 'mane, 'ranka; (4)
has two reflexes: lel: ''mesu,pet,pidis'et, dividis'et and preserved nasality in the form of a nasal consonant lml before labial consonants and nasal consonant lnl before nonlabial consonants: brat'cend'i, en'trava, 'gl'enda, g'r'enda, k'lentfa, ko'lenda, m'ins'i'cina, maga'r'ento, 'm'eyka, na'r'enduvam, penta,p'en'tata,pent', pentuk, 'rent, 'endru, 'p'end'a, 'zentfa, 'cendu, iren'b'icalirim'bica, 'zent; (5) *e has two reflexes: lal in accented position:
— 37 —
Gjoko Nikolovski
br'âk, 'b'agam, 'd'adu, 'd'at'e, 'l'ap, 'maso, 's'âjm'e, 's'anka, 'cov'âk, 'm'âstu, 'l'atu and lei v some examples: ''vedru, vek, 'tera; (6) *tj has reflex istl: 'dssiira, 'kssta, p'lastam, 'gast'e, ks'sta, nosta, plasta, pla'staha, 'sf'esta, 'str'est'a, 'sr'esta; (7) *dj has reflex izdl: 'v'azda, 'm'izdu, 'sazda, 'v'azda, ds'zdase, izvaz'dase, za'grazdan'e, zva'zdase, 'zv'azda, 'pazda, pa'zdase. The last two phonological mergers are also, according to several researchers (Oblak 1895, Jagic 1913, Sekli 2014) are characteristic of Old Church Slavonic. Vatroslav Oblak in 1891 correctly described the phonological base of the Suho dialect, which was later (1895: 237-246, 306-317) the core of his Macedonian theory about the Macedonian linguistic origin of Old Church Slavonic. Despite the turbulent history of the Macedonians, the Macedonian Suho dialect has preserved and retained reflexes that are important for illuminating fundamental issues in Slavic studies.
— 38 —
'-SëaviiO. (Centra