Največji slovenski dnevnik V Združenih državah VeUa za m leto ... $6.00 Z» pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TEUTON: CBelsea 3—3878 List. slovenskih .delavcev ▼ Ameriki* The largest Slovenian Dadj In the United States. hmed eteiy day qpccept Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Offiee at New York, N. Y-, under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 38. — ŠTEV. 38 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 14, 1931. — SOBOTA, 14. FEBRUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK aaaia. PROHIBICIJA JE DOBILA HUD UDAREC-V ANGLIJI V POSLANSKI ZBORNICI JE BILO ODDANIH ZA PROHIBICJO SAMO OSEMNAJST GLASOV Lady Astor je z veliko vnemo zagovarjala sprejem prohibicijske predloge, toda vse njene besede so bil bob v steno. — Drugi govorniki so predstavljali Ameriko kot svarilen vzgled, kam lah-dovede prohibicija deželo. — V Angliji je za tri milijone več reklame za žganje kot pa za mleko. LONDON, Anglija, 1 3. februarja. — Škotski su-hač Scrymgeur iz Dundee je ponovno vložil predlogo, naj se v Angliji prepove prodaja alkoholnih pijač. ' ... Zanj je bilo oddanih samo osemnajst glasov proti njemu pa 137. Pred glasovanjem je podtajnik notranjegar ministrstva, A. Short, izjavil, da je vlada proti vsem podobnim predlogom, ker je treba najprej počakati poročilo kraljeve komisije, ki se bavi z vprašanjem glede alkohola. Dasi je bilo izid glasovana slutiti že vnaprej, se je z vso vnemo zavzela za prohibicijo lady Astor in imela oster govor proti nasprotnikom prohibi-cije. Najprej je protestirala proti opazki Sir Williama Waylanda, ki je rekel, da zdaj ljudje v Ameriki dosti bolj pijejo kot so pa pili pred prohibicijo. — Nato se je pa obregnila ob angleško zbornico lordov. — Prvo, kar moramo storiti, — je izjavila, — je to, da moramo vzeti trgovino z opojnimi pijačami iz rok privatnikov. Vpliv teh privatnikov je mogočen v poslanski zbornici, še bolj mogočen je pa v zbornici lordov. Lordi se imenujejo "Peerage**, toda ime "Beerage" bi bilo zanje dosti bolj na mestu. Predsednik zbornice je opozoril govornico, naj nikogar ne sumiči. — Da opazimo zle učinke uživanja alkohola, — je rekla, — nam ni treba hoditi daleč gledat. Kar po zbornici se ozrimo, pa jih bomo videli. Ugotovila je, da izdajo prodajalci žganih pijač vsako leto za oglaševanje štiri milijone dolarjev, prodajalci mleka pa komaj en milijon dolarjev. — In mleko je zdrava pijača! — je vzkliknila zmagoslavno. — Mleko je živalska pijača, — je pripomnil neki konservativec, in cela zbornica je bruhnila v smeh. Zatem je citirala številke, da se na angleškem, otočju popije komaj polovico toliko mleka kot v Canadi. Omenila je tudi reklamne table za črno pivo 'Guiness*' katere je videti po vsej Angliji. tab-lah je napis: "Guiness je dober za vas!" — Nikar ne verjemite, — je vzkliknila. — Gui-ness ni dober za vas, pač pa le za Guinessa! V zbornici je nastal silen smeh, in oči vseh so se uprle v Walterja Guinessa, predsednika omenjene pivovarne, kateri je tudi član angleškega parlamenta. Dosti poslancv ni bilo navzočih, debata je bila pa navzlic temu zanimiva, ker se je dosti govorilo tudi o prohibiciji v Združenih državah. Sir William Way land je rekel, da Amerikanci doti bolj pijejo, odkar je uveljavljena prohibicija, konservativec MacQuisten je pa trdil, da neka* ter i ameriški prohibicijski agent je več zaslužijo kot pa predsednik Združenih držav. Poslanec Freemantel je ugotovil naslednje: — "Plemeniti eksperiment**, kot imenujejo nekateri ameriško prohibicijo, nas je naučil, da je prohibicija nemogoča, če se ne zavzame zanjo osemdeset odstotkov prebivalstva. Ko je leta 1923 vložil poslanec Scrymgeur svojo prvo predlogo za uveljavljenje prohibicije v Angliji, je bik> odd&rvrh zanjo štirinajst glasov, proti nji pa 236, - REFERENDUM GLEDE SUHAŠKE ZAKONODAJE Kongresa bo naprošen, naj razpiše ljudsko glasovanje, — Suhi demokrati se pripravljajo na boj proti mokračem. ALBANY, N. Y., 13. februarja. — 10 ZAPOVEDI ZA ODPRAVO DEPRESIJE Pomožni trgovski tajnik, dr. Julius Klein, je dal trgovskemu svetu deset zapovedi. WASHINGTON, D. C., 13. febr. — Pomožni trgovski tajnik, dr. Julius Narodno prohibicijsko predlogo sta Klein' je objavil danes slednjih deset zapovedi za trgovski svet: 1. Ne delaj depresije odgovorne danes vložila senator William Bryne iz Albany ter član državne zakonodaje Saul Streit iz New Yorka. Pred- vse mot:Lve v »»pekarskem živ-loga, poziva kongres, da se priredi ljudsko glasovanje glede naslednjih vprašanj: — Ali ste za preklic osemnrajd-ega amendments ? Ali ste za modificira-nje Volsteadcr/e postave na tak način, da bo dovoljevala lahka vina ter pivo? — Ali ste za pridržanje ter strogo izvedba 18. amendmeta ter Volstea-dsve postave? DENVER, Del., 13. februarja. — _ V državnem senatu je bila danes .00911 ^oeemskih trgov. ljenju. Ne misli ,da morajo delavci nositi stroške nove dobave. Drastično zmanjšanje ameriškega načina življenja meji na blaznost. Ne umakni se od združenega gospodarskega življenja. Ne ignoriraj presenetljive moči nove tehnologije. Ne prenehaj študirati položaja trga. Ne zavlačuj stabilizacijske vred- $68,000,000 ZA POMOČ FARMER JEM Sprejel bo dodatno podporo dvajsetih milijonov za pomoč farmer jem.— Hrana i n zdravila s o vključena v odredbo. vložena predloga, ki bi uveljavljala izprememibo prohibsijskih postav tako, da bi bilo dovoljeno zdravnikom predpisovati žgane p'.jaie v zdravilne s vrhe. Pred tem se je vršila konferenca zastopnikov zdravniških družb ter lekarnarjev z generalnim pravdni-fcom. Lekarnarji naj bi ne bili po novi postavi več odgovorni za posledice, ki bi se lahko pojavile po zav-živanju alkoholnih pijač, katere so prodali kdi zdravilo. KEMBRIDGE, Va., 13. febr. — Thonras Ozlin, predsednik demokratske stranke v Virginiji, je izdal danes poziv naj se združijo volilci proti vsem demokratskim vodite-i ljem, ki hočejo imenovati predsedniškega kandidata, kateri bi ne bil popolnoma suh. Ne padi v nevarnosti produkcije v masah. Ta produkcija v masah ni vedno vzrok velikih dobičkov. Ne pozabi nevaraoša zastarele opreme. Ne pusti se ugnati v strah z neutemeljenimi govoricami. V SPOMIN ABRAHAMA UNCOLNA SPRINGFIELD, ni., 12. febr. — Sinoči je priš^J k grobu Abrahama Lin čolna governer države Oklahome William H. Murray. Ob grobu je molil, da bi se pojavil iz naroda nov Lincoln, ki Ibi vzel v roke državne vajeti. Svečanosti se je udeležil tudi japonsski poslanik Katsuji, ki je govoril o Lin coin ovem idealizmu v mednarodnih odnosa jih. Nadalje sta govoril gover. Emerson iz Dlinoisa in governer Bruckner iz Michigana. ZMAGA ANGLEŠKIH PLET1LCEV Vkratkem se bo 300,000 pletilcev vrnilo. — De-dajalci so slednjič opustili svoje nesramne zahteve.* WASHINGTON, D. C., 13. febr. — Senat se je danes pripravil, da sprejme Hoover - Robinson pomožno predlogo za pomoč farmerjem, ^i so zelo trpeli vsled suše. Predloga ni zadovoljila vseh članov splošnega pomožnega programa, katerega so formulirali tako demokrati kot progresivci pred dvema 'tednoma. Če bo dodatna predloga za 20 milijonov dolarjev sprejeta, bo dovršen program splošne pomoči za far-merje v suhem ozemlju. PROBLEMI AMER. ŽENE Moderni dom pa sega preko štirih zidov, je rekla zakonodajalka. — Nevarnost dolgov v . sedanjem času. VANDERBILT JE OBDOLŽIL GEN. BUTLERJA Casniški poročevalec pravi, da ga je Butler napačno citiral. — Mussolini se je bil drugače izrazil kot je rekel Butler. LOS ANGELES, Cal., 13. febr. — Ko je govoril general Bdiler v Phila-delphiji, je rekel, da se je neki Ame-rikanec vozil z Mussolini jem po Italiji ter da je avtomobil povozil otroka. Mussolini, da je velei .ožiti na- ni. Vsled tega morajo paz>i stari- Prej ter ^avil: — Kaj je življenje enega človeka v primeri z bodočnostjo italijanske — Da, ženska spada v dom, — je izjavila včeraj Mrs. RuMi Bryan Owen iz Floride pred zborovanjem ženskega društva v Ithaci, N. Y. Rekla pa je nadalje: — Meje doma pa se ne krijejo več s štirimi zidovi hiše, v kateri živi družina. Naši otroci ne ostanejo doma, pač pa žive v občini. V avtomobilih se se porazgube na vse stra- ši, da ostanejo lepo doma. Glede gospodarskih problemov je govorila na istem zborovanju neka ■ druga feministka. Svarila je farmerje in tudi meš- jčane, rraj si ne naprtijo preveč dol-Proti tej splošni pomoči pa je na- igcrv. kajti današnje cene so preveč ctcpil senaitor La Follette ter po- . slične onim pred vojno, udarjal, da je le v štirih državah Kentucky, Alabama, Arkansas in Mississippi- skoro 25 tisoč akrov zemlje, ki bi prinesla, če bi bila obdelana najmanj $240,000,000. USMRČENJE V FLORIDI vlade. — Tisti Amerikanec sem bil jaz — je rekel danes časniški poročevalec Cornelius Vanderbilt, — tsda dogodek ni bil tak kot ga je Bir.ler opisal. Nekoč sem Butlerju povedal, ka-jem po okolici Rima, je prišel maj-molči o tem. Obljubil mi je, toda svoje obljube ni držal. — Ko sva se voeila z Mussolini- RA1LFORD, Fla., 12. februarja. — Danes je bil tukaj usmrčen na elek-Prvotno so nameravali dati le ne-jtričnem stolu Harry McConarty iz jeb po okolici Rima. je prišel maj-kako tri in trideset milijonov dolar- Bcetcna. Conarty je pred tremi leni hen otrok pxl avtomobil. Jaz sem se jev za pomoč poljedelstvu, ne pa za nakupovanje hrane in drugih življenjskih potrebščin. Soglasno s sedanjo predlogo, bo znašala podpora eseminsestdeset milijonov dolarjev. SNEG V COLORADU DENVER, Colo., 13. februarja, —'varne obraitovale. Danes je zapadel po Coloradu, New Mexico in Wyomingu visok sneg. Po nekaterih okrv jih ni bilo že več mesecev niti dežja, niti snega.. Sneg je bil napovedan 24 tir vnaprej. Farmerji so zelo zadovoljni, ker jim je moče že strahovito manjkalo. MANCHESTER, Anglija, 13. febr. Na današnji konferenci (tekstilnih baronov je bilo sklenjeno opustiti zahteve, proti katerim se je odločno berilo nad tristo tisoč pletilcev. Podjetniki so namreč zahtevali, naj bi vsak pletilec upravljal po osem pl&Unih strojev. Delavci so bih odločno proti temu, češ. da bi v tem slučaju izgubilo »dosti njihovih tovarišev delo. Delodajalci so skušali delavce z izprtjem prisiliti, da bi sprejeli njihove pogoje. Toda niti to sretdstvo se jim ni obneslo. VedoC da ne bodo zmagali, so sporočili delavcem, da se lahko vrnejo na delo pod starimi pogoji. V pondeljek bodo zopet vse to- NEZAPOSLENI V ANGLIJI Državno vladno pomoč je zagovarjal angleški ministrski predsednik MacDonald. SOVRAŠTVO MED CHAPUNOV FILM V SING SINGU QSSINTNG, N. Y., 13. februarja. Včeraj so predvajali v državni kaznilnici v Sing Singu najnovejši DAI UITI III NCliri ChapUnov fnm "aty Li€:ht3"- I ULJ AM ITI ncivlvl dalo si ga je kakih 1800 kaznencev. —--I Navzoč je bil tudi Chaplin kot gost HAMILTON Ont., 12. februarja, j wardena Lawesa. Ko je imel .po Dames 33 odvedli v tukajšnjo bolniš- 'predstavi Chaplin kratek govor, so nico (poljskega delavca Louisa Rafo-czyja. Napadli so ga trije Nemci, katerim je v nekem boardinghousu prepovedal nemško govoriti. Napadalci so samo dva-Ribiške vasi Howiawk, Walkov in 'najst axairao&h. Pa tudi trinajsti Ismail so vsled narasle Donave po- otrok t>i bdi prišel, pa ni blk> rao-potnoma UoHrjne. Več hiš se je že če, kajti trtaarfflti otrok, AUee Ma-paruftlo. Preblvaici prosijo aa hra- opremljene ■ podpisom naslovljencev in ilgom zadnjih pošt, katere dostavljamo poflUja- teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne sa posamesnlke v shifiajn nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodni ji v stari domovtnL Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Newi York, Ni i __________ Telephone BArclay 7—0380 aH 0381 r ...... "QUI NARODA" NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 14, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. [ "Glas Naroda" Owned and Published by ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President L. Benedlk, Treas. Place ef business of the corporation and addresses of above officers: 1M W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Dopisi. Barberton, Ohio. Slovenski časopisi v Ameriki so za. nas velika važnost. Časopis, ki nam v svojem jeziku prinaša novice s celega sveta, je naš narj več ji dnevni prija-telj. 1» celo leto velja list za Ameriko In Kanado __________________________$6.00 Ea pol leta ________________________________$3.00 Ea četrt leta __________________________41-50 Za New York sa celo leto Za pol leta -----------------....— Za inozemstvo za celo leto______..$7.00 Precis.-avljamo si naš priljubljeni $7-00 Glas Naroda, vez med slovenskimi ..$3.50 priseljenci po širnih Združenih drža pol" leta .7.1."^..".".jŠŽO Tu in tam pa tudi zaide v Subscription Yearly $S.OO._ razne druge kraje. Tisočeri dopisi rojakov, ki jih je Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemžl nedelj ln praznikov. že list priobčil, so nam dosti pripomogli, da smo se spoznali - in si E2Sf J5K.1!?Ipto*J11 OSeb^C!fU priobčujejo. Denar naj se bla- ^^čm razn.a naznanila ter druge tovoU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pretimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New Yerk, Jt. T. Telephone: Chelsea 3878 novosti. ZAŽELJIVA REFORMA Pine-hot, guverner države Peimsvlvauijc, jc izdal povelje, ki je vsepovsod vzbudilo veliko zanimanje. Zapo-vedal je, naj se dne 30. junija tekočega leta razpusti zloglasno CX>al and Iron policijo. To ]M» seveda ne pomeni, da bo okrajem, v katerih so premogorovi in jeklanie, < »d vzet a vsa policijska zaščita. Coal and Iron policijo }m nadomestila dr upi polici j-|koj od>pomogii, toda tako usmiije-. •• , . t . * i . - i ni pe se niso, da bi to nem.u?doma yka sila, o kateri se pa zaenkrat se ne ve, kakšna bo. storili! Sedanja policijska sila v omenjenih okrajih je pri-j vreme imamo tako du ni-podob- vat na or^aizacija, ki je sicer pod državnim nadzorstvom, no ne ^mi ne Pomladi. Na prcmo- . . . , gu bomo nekaj prihranili, toliko vzdrzujejo jo pa na svoje lastne stroške premog,vin ha- smo pl na 2dravju Kajti ta_ Potom dopisa je že našel znana: ter prijatelj prijatelja ali prijateljico, ki se nista še več lot videla ter vedela drug za drugega. Za torej je dopisovanje v obliki dopisov, za nas neobhodno potrebno. Girard Ohio. Pc dclgem času se zap?t oghisim, ker sem že toliko c&reval, da se spet svobodno gibljem. Operacijo sem prestal, ki me je za dolgo časa položila na bolniško posteljo. Zatorej me dolžnc-at veže, da se iz srca zahvalim vsssn prijateljem in znancem, ki ste me toiižlli z obiski v bolnici, in se spomnili name /s krasnimi cvetlicami. Kajti ravno cvetlice, katerih sem sam velik prijatelj so mi lajšale moje težke bolečine in krajšale dolge ure. Oprostite mi, -ker nisem vsakega po imenu imenoval. To bi vzelo preveč prostora v listu. Vse kar moram še reči je, da ne bom nikdar pozabil naših gostoljubnih Besemerča-nov, ki so me tolikokrat obiskali, kakor tudi rojakov iz Warren. O. Končno se vam še enkrat prav lepo zahvalim in sem u varjen, da rfte z menoj čutih moje grctake ure. Dobil -sem veliko pisem cd naših rojakov sirom Amerike, in vsak mi ■ je želel skorajšnjega okrevanja Ker Iz našega Barber tona se večkrat kdo oglaša ter opiše tukajšnje razmere. To lažje tisti storijo, ki jim | pa nisem mogel vsem odgovoriti, se je vse 'bolj znano. Neusmiljene depresije noče biti ne kraja ne konca, nešteto naroda je silno prizadetega. Vse se vprašuje; Kam bo to prišlo? Kaj bo iz tega? Kdaj in kako se bo to vse izboljšalo, pa sploh nihče ne ve. Seveda, gospodje kapitalisti bi temu lahko ta- vam na tem mestu iskreno zahvalim in vas pozdravljam. John Dolčič. VILJEM DEI ODLIKOVANJA PROTI RABI SLOVENSKEGA JEZIKA V CERKVI ko vreme sredi zime je pravo gnezdo za flu in druge bolezni. Za kratkočasje v mračnih dneh in dolgih večerih, se nas večkrat zbere skupina prijateljev in prijateljic, ter ioni in vele industrijalci. Samoposebi je razumljivo, pravo domačo zabavo. je jQ j Ženske skušamo pokazati kuharsko " • ^možnost ter kraj nenavadnega po- \ vsakem sporu med delavci in kapitalisti ,so se po- staviti na mizi. Posebno izvrstna stavili stražniki na strani kapitalistov, pa če so imeli p0^03- k^-ere .testo shaja v vodi. slednji prav ali „e. V č«il, stavk, so po.icisti preganjali ŠSST^To strajkarje in v več slučajih tudi nastopali kot stavko- kaj finegu zna napraviti Mrs. Fran-kazi. Zato ni čuda, če je v državi Pennsvlvauiji Coal and Iron policist najbolj osovražen človek. ces Žagar. Glej Peter Zgaga, ko boš čit-al Ite vrstice, da se ti ne bedo si ne cedile po fini potici. Mogcže je nisi še Governer Pinchot ho predlagal pennsylvanski za- ijedel in da ** ne veš 221 koinKlaji, naj ustvari za premogovne okraj", novo poli. cijsko silo, koje člani in uradniki bodo pod popolno div nujemo žinkrofi. Kako mi bodo žavno kontrolo. uspeli, ti bom sporočila. V pogovorih se spomnimo naših znancev onstran morja ter v mislih poletimo k svoji dragi mamici, očetu, bratu in sestri, tja daleč v svojo rodno domovino. Taki spomini so nam najljubši in v njih najdemo naj vež utehe. ! kam. in Slovencem! Toda—in bas to je ranljiva točka predloga — tudi novo policijo naj bi vzdrževali premogovni baroni. < Joverner Pinchot hoče organizirati novo državno policijo, noče pa, da bi šel za njeno vzdrževanje denar iz državne blagajne. Policijska sila, ki jo bodo vzdrževali premogovni ha- Kruta smrt je posegla k družini roiii, se bo nedvomno obračala proti oni strani, od katere Mr in Mrs Frank šega ter jinjii bo dobivala kruh ugraJbila leti in dva m€seca sta' rega sinčka. Prizadeti družini naše Proti predlogu governerja PiuchOta se na vseh stra- sožaW neh pojavljajo odloČili protesti. ' Pozdrav vsem zavednim Sloven- Civil Liberties Union je liaprimer mnenja, da zamo-re le od države kontrolirana in plačana policijska sila, ki je prosta vsakega privatnega vpliva, napraviti konec sedanjim neznosnim razmeram. Pie hot najbrž sluti, da bi zadel njegov predlog v zakonodaji na velik odpor. Vh led te ga namerava sklicati konferenco, na kateri bodo zastopani premogovni baroni, delavci in splošna javnost. Ta konferenca bo razpravljala o predlogu, predno bo predložen zakonodaji. Fašis lovski režim je začel že pred leti s sistematično akcijo proti jugoslovanskemu in nemškemu prebivalstvu v Italiji. Zapiranje slovenskih m nemških šol ter drugih institucij je bilo postopam aizvedeno v poslednjih letih. Sedaj so že vse šole italijanizirane, ukinjena vsa slovenska, hrva ška in nemlika društva, ustanove, 1'sti, likvidii-ane so vse' gospodarske organizacije. T;da fašizem je spoznal, da tudi s tem ne moče iztrebiti avtohtonega prebivalstva in da S3 preganjanja, procesi in streljanje le prepričali civilizirani svet, da obstoja v Italiji tračna narodna manjšina, kateri so Odvzete tudi najbolj elementarne pravice. Fašistovska vlada, ki se v zadnjem času zavzema za revizijo mirovnih pogodb in ki hoče, da se v Evropi odstranijo teritorijalni absurdi, se trudi, da bi n~/e pokrajine docela organizirala, še preden bi kdaj prišlo res do revizije mirovnih pogodb, di ji ne bi kdo očital, da prebiva tudi na njenem oz 3 ml ju ne-i! ali j arcsiki živel j. Akcije za uničenje vsega tujerodnega prebivalstva ne vodijo samo fašistovske organizacije, nego tudi vse držrrvne oblasti. Prefekti novih pokrajin odkrito stremijo za tem, da uveljavijo načelo, da prebivajo v Italiji sami Italijani. Sedaj začeli kratiti Syo-vencem in Hrvatom v tržaški, goriški. polski, reški in z*.\drški pdkrajini še poslediji privilegij, da namreč v cerkvi pridigajo in molijo po slovensko, odnosno hrvatsko Da bi iztrgale slovenski duhovščini še zad-dniji forum slovenske besede, so se z vso s lo vsi vprek vrgli na cerkev. Napadali so goriškega škofa dr. Sede j a in t ržai k::-koprskega škofu Fo-gara. Celo v parlamentu so poslanci, predvsem že znani Arpinati, nastopali preti slovenščini in hrvaržini v goriške in tržaške cerkvene oblasti spremenile svoje postopanje, ker njihova politika pcstavlja cerkev vse toDlj v slovensko in ne v rimsko luč. "Ce ovca ni slovenska se pas:ir za njo ne briga", zaključuje list svoje opombe. | Peter Zgaga I TRI RIBNIŠKE. RAKETNA POŠTA MED EVROPO IN AMERIKO Al vojste. kaku je šu Maljevž na Urt'jsovo goruo? Nu, če ne vej ste, vam bom pa pevejdou. Šu je Matjevž s sujim sinam na Urbanovo goruo na bužjo puc-t, pa je zagljedou na ani bukvi britko marter, pa je rjeku fantku: — P2.jd, pa j d, fantek, buhca kušn1:. Pa je šu fantek, pa je kušnu. pa n^j b u buogec. ampak polhova :krinca, ga je pa za žnabljco prjelu, de je zeupu ku lturn. Mat.jevž je pa rjeku: — Luba Mat Božja, če mi rajšiš sina ti buam dau tako svajčo ku žrd. Še naj tega dobru rjeku. žje je biu fantek rajšen. pa je rjeku: — Oča, me je že spustlu. Oču, preveč ste oblubil. Takrat so mu je ipa vlomila veja. ki je najni stau, pa je del cfiznu. Matje1.-! je pa rjeku: — Luba Mst Božja, ti pa rajs ne poznaš nobonga rpasa. Bivši nemški zesar je že prileten, pa ga še vedno ni srečala pannet, in ga najbrž tudi nikoli ne bo. V Door-nu ima premalo zabave in zato deli odlikovanja, kar je pa samo komedija, kajti mož je zdaj zasebnik in nima prav nobene pravice del ti odlikovanj Značilno je pa, da pišejo o tej privatni zabavi starega Viljema celo nekateri nemški vojaški vestniki. Tako piše "Vestnik husar-skega polka štv. 45 " v svoji zadnji številki na uvodnem mestu: "Cesar Viljem je odlikoval z vitež- cerkvi. V parlamentu so naglašali, kim križcem znanega berlinskega da bodo oblasti, če ne dosežejo spo-advokata in upokojenega ritmojstra sporazuma z Vatikanom, nme na dr. Blccha". Viljem sam je pa last- [SV0q0 pest uredile to-vprašanje. Du-noročno fpisal dr. Blochu .tako-le: jhcvnike v Julijski krajini so sku-"V znak svojega osebnega prizna- zamenj-i:i z italijanskimi du-nja in za zvesto udanost, s katero hovniki, toda tudi to fašistov ni poste razvili uspešno delcvamje v bor- :mirUo> ker je nared še dalje ostal bi proti zahrbtnosti in podlosti, Vas V/ost svoji besedi in molili Boga v odlikuj-m z vitežkim kricem hohen- SVf>jem jeziku. Tako je moral na pr. zcllernskega reda". iv ^^ Krkavcu na pritik fašistov Bloch je bil namreč Viljemov opreti cerkev in se vrniti v Trst. advokat, ko je bivši cesar tožil ber- !ker je kl-jub njegovim pridigam v linski list "Montagspost". Tu list je italijanščini! ljudstvo molilo v svo-priobčil nedavn'o senzacijonalno jem lastnem jeziku, vest, da je dobival Viljem kot ce- j Te dni lje pT13?el v Trst neki pre_ sar med svetovno vojno provizijo od lat ^ Vatikana, ki ima nalogo, da dObafv vojnega materijala in da je prouči p:ložaj cerfcve na Treaškem. bil tihi druža-bnik delniških družb spričo tega je pričel ves fašistovski za izdelovanje strel va. List je bil tisk s strahovito propagando proti tožen in obsojen, ker se mu ni po- cerkvenim oblastim in fašisti so ne-srečilo dokazati trditev, o katerih' prest.ITlc prirejah demonstracije v čivkajo v Nemčiji že vrabci na stre- »cerkvah hah. Modema tehnika smatra, da si je človeštvo že osvojilo ozračje in da je v letalstvu treba le izpopolniti dosedanja prevozna sredstva, da se doseže popolna gotovost in varnost zračnih potovanj. Zato so se podjetni in iznajdljivi duhovi1 lotili problema, kako si osvojit: tudi vsemirje ter -vezati seredne planete z našo zemljo. Vsi tehniki, ki delujejo v tem pravcu, so al edini v tem, da za polet v vsemirje prihaja v poštev edino raketno le j talo. Znani so nam že razni po-I skusi, ki pa so se vsi končali z ne-j uspehom, tako da so se izumitelji j zopet zatekli v svoje laboratorije, | kjer preizkušajo nadaljnje možno-[ sti raketnega poTeta na temelju do-I sedanjih izkušenj. Poskus, ki ga je napovedal ra tekoče dni ameriški Al vcjrtc. kaku je šu Matjevž v i profesor dr. Lyon, se še ni Izvršil in Trst? j Američan čaka na gori Monte Rc- Nu, ce ne vejste, vam bom pa po-| torto v italijanskih Alpah še vedno vejdou. j pripravnega trenutka • n ugodnega Anki^t je vlojku Matjevž sujo j vremena, da spusti svojo raketo v kruošnjo v Trst. i stratosfero. I Pa so go torn ustavli ani škric- i Vesti o podjetju Američana so manjc: "Holtberda!" — pa ga naj-dale znanemu nemškemu profesor- so projd spustti, da jim je plačeu ju Oberthu pavod. da se je oglasil naj kaj kr vjcerju. j v listih in dal nekoliko prav fan- | Biu jc pa lačen, pa je šu v štadi-tast čnih in optimističnih izjav o no. de si buc kcj špuogov. pa jc ze-i osvojitvi vsemirja z raketami. Prvo gijedou ribnšku sejme nuoter. ; raketo, pravi prof.Oberth, so izumili! — Nu, kaj buoste, oča? — ga je | Kitajci pred kakin«. 900 leti. Od te-ivprašalu sejme. daj se stvar ni razvila niti za korak - Kej za pojist — je rjeku Mat- j da'je. Znanost se ni bavila s tem ,jevž. izumom, ker je smatrala, da Cma! — Polej buoste vzejli pa tu mu raketa zaivoljo svoje teže prcmajh-ije rjaklu kruota, pa mu dalu -ano no učinkovitost na večje daljave, i siiho r.bo. Šele razprava "Pota plovbe v pro- SAKSER STATE BXNK 81 CORTLANDT STRUT • NEW YORK, V. Y. posluje -vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak IModeljek do 7. ure KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE ^= i ■', i t Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša $1— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G, N/ Jennie Troha. TAKO SE GOVORL Pri družini LUISA PAI/)IČA v Brc^klynu se je oglasila Štorklja ter prinesla krepkega fanta. Na pragu se je pa obrnila in pustila še punčko 2M spomin. Ma:i in otroka sta zdrava. Čestitamo! ROKOBORCE V sredo zvečer so se vršile velike rokotoorbe v 69 th Regiment Armory New YeTku. • NewyorSki Jugoslovani so se za roke-borbe jako zanimali, kajti nastopili so tudi trije naši ljudje, namreč Pleština, Grandovich in Sherry. Najtežjo nalogo je imel Pleština, ker se je moral boriti z nekdanjim svetovnim prvakom Stecherjem. Dasi je uporabil vso svojo moč in vso svoji) spretnost, Stechera ni mogel premagati. Orandovicha je porazil Stasiak, doitm je Sherry .premagal Spell-mawa. * V sredo, dne 25. februarja, bodo zopet rokoborbe, a čemer bomo še podrobneje poročali. Da se Jugoslovani zetu zanima Joža ta špoot, je bil dokaz viharno pto-ateanje, ko so se plavili Jugoslo-vamefcl rokoborci v areni. j "Piccolo" pravi v zvezi z govorom i generalnega državnega tož:lca Man-■ druzzata ob priliki otvoritve novega juridiinega leta. da so besede ge-(neralnega državnega toz'lcu, (ki je napadal slovensko duhovščino, zelo značilne, ker je govoril kot pravi MOŽ Z DVEMA GLASOVOMA Mzž z dvema glasovoma je Lender« Cvm Stra h Mackey, ki se je do zadnjega preživljal s snažen jem o- j^cli'm" ker'*: je" raVnaTpo^i-ken. Pri tem mehaničnem delu se' * je navadno • kratekočas^.l s prepevanjem. Pel je tener, toda ne posebno dobro. Nekega dne, ko je pel za gramofonom amano melodijo, je nenadoma zaslišal, da poje poleg tenorja tudi drugi bas. Z vso vnemo se je lotil petja in izvežbal je tenor in drugi bas tako temeljito, da so ga vsi občudovali. Nekega dne je prišel mimo hiše, v kateri je snažilec o&en prepeval, zdravnik-strekovajak za bolezni v vratu in grlu, in mož z dvojnim gla-scwn ga je tako zanimal, da ga je povabil k sebi. Izkazalo se je, da je Maiekeyevo grlo na poseben način ustrojeno in da je mož pravi fenomen svode vrste. Čim je spoznal, da ima v svojem garlu pravi zaklad, je opustil svoj prvotni poklic in zdaj na«srtopa v variijeteju kot pevec z dvema glasovoma. (dicijah rimske cerkve. ( "Piccclo" ki ga, kakor znano, iz-(dajajo italijanski Žid je pravi, da .je zadržanje katoliških cerkvenih 1 pblasti v Julijski Krajini sila škodljivo katoliški, cerkvi. Italijanske ka-. tolike zapostavljajo in med njimi se je začel širiti proselitizem. Skrajni i čas bi bil pravi ta židovski list, da bi ZAHVALA. Sporočam, da je moje žene sin srečno dospel iz starega kraja s par-nikom "Saturnia". Tem potom se iskreno zahvaljujem uradnikom Saikser State Bank za njih izvrstno ter točno ureditev. Iadcrena hvala tudi . uradniku Antonu Svetu ki je prišel k njemu na pa mik ter mu dal nadaljna navodila. Rojakom Sirom. Združenih držav toplo priporočam, da se obrnejo v bančnih zadevali na gori omenjeno banko, tofcor. t«U m potovanje to druga pojasnita,. - * P. kt KDOR ŠE NIMA SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po žanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. GLAS NARODAv Sl« W. 18th Street Mew York City i štoru" izpod peresa prof. Obertha, j je oživila zanimanje javnosti za | raketo in za nje veliko važnost v I bodočnosti. Danes se vprašanje že i močno proučuje t_n to proučevanje ; je dognalo, da za gonilno snov ni primeren smodnik, marveč edino razna tekoča goriva, kaker bencin , vodik Ln metan. Prva raketa, ki jo ■ je spustil prof. Oberth v zrak, je ; tehtala 40 kilogramov, naslednja | bo težka 50 kg in bo ponesla v višino 50 kilometrov razne priprave j za merjenje. Ta raketa bo predhodnik one, ki bo nesla na Mars dva potnika. Prvo njeno poiovanie bo imelo za cilj Mars ali mesec. Že ; pred enim letom se je ponudilo kakih 130 ljudi, ki bi radi leteli v vse mirje. ali prof. Oberth jim je moral ; povedati, da so prišT. s svojo po-! nudbo Vj,aj 15 let prezgodaj. Prej 1 da namreč še ni mogoče misliti na palet na Mars. Daleko lažje in prej pa se bo uresničila raketna pošta med Evropo in Ameriko, ki bi se bo mnenju nemškega profesorja že danes ahko izvršila. Česa se nedo-staje za to potovanje, profesor ne pove, pač pa pravi, da bi vožnja v raketi na progi Dunaj-New York trajala vsega skupaj le 30 minut. Cilj rakete bi se dal natančno do-ločtti in bi bil v v krogu s premerom enega kilometra. Prej pa je ■treba vsekakor izumiti primerno krmilo za rakete. Prof Oberth je trdno uverjen, da se mu bo kmalu posrečilo dvigniti se v vsemirje lin pristati na kakem sosednem planetu. O povratku na zemljo pa še ne premišljuje. RDEČA PESA PROTI HRIPI Avstrijski listi so objavil pismo predarlskega zdravnika dr. Hausla, v katerem pniporoča ta zelo zanimivo in baje tudi uspešno sredstvo proti hripi. Ao sredstvo je običajna rdeča pesa, ki jo skuhaš in pripraviš kot solato z oljem in je-sihom. Te jedi si privošči vsakh 12 do 14 ur poln krožnik in to nekoliko dni. Vodo, s katero si peso skuhal, popij. Dr. Hausle pravi, da je doživel prav nepričaovane uspehe s to metodo že za časa velike epi-demlje "španske mrzlice" leta 1918., ko jo je preizkusil na Dunaju in v Trstu. Tako mu je poslal poveljnik nekga avstrijskega odseka . na južni fronti zahvalno pismo, češ, da je rdeča pesa ohranila njegove vojake zdrave, med tem ko je epidemija divjala med moštvom vseh sosednih odsekov. — Kaj pa je tu? — je vprašev Mztjevž. — Arenk — je rjaklu kruota. — I, keku se pa ta kiiha? — Tu je kiihanu in pečjanu, sa-mu de ogenj vid. — Kulku pa košta? — Drgač je po dva krajcerja, vam, k ste rojak, najbo pa štjer. — Lejte — je rjeku Matjevž — je le debru, če ima človk kej kovga domač ga. Pa še šu prt dum. Ratala je nuč, Matjevž pa lačn. Ogna naj biu pa nekjer. Pa pride do ane liiže. pa vid maj-sec.k se je nuoter svajtu, pa se do-misl. Potjegne arnk z aržeta. ga obrne prt ma.js^u, pa prav: — Arnk. videš oginj? Tj krat se mu pa kruota Tmftzne, pa pade v liižo. Matjevž pa brž zegrab, pa mu zeč-ne v rokah kvakat. Pa ga zgrab jejza. pa prav: — Kaj buoš kvakalu, kruota, saj s kiihanu in pečjanu, k s ognj vidlu! Ribnišku pismu ženitvajnsku se bjare očitnu in po kranjsku, se bjare toku, de ga zastuop vsak lahku. Se žjen Lovre po šjegi cerkvjeni z Marjano Zaspano, hči Martina Potepina. Kar ona prrtjase k hiš, vse k nji sliš. Ona prnja.se suje lastne duote: dva centa maha in tri adrte lernote; dva žimnata mata vila in bouh brez števila; tri stare matike in dvej kuhavnee velike; aino brejo gus in an kljukast nus; ane strte gTable in ane prav debje-le žnablje. Če bi se pa tu zgudlu deb nevajsta smrt storila ,b se vse brez je rt-a nazaj dalu, kukr se je TJgorej imenvalu. Muofž ta star pa ostane pr hiš, de buo loviu (ta stare miš. ' Tu pismu se Je dajlalo tri dni pred piistom. ik se je nosilu mesu in klobase k uistum. S podpisanimi pričami: Miha Postopač, Juri Fteaikedrac, Janez Prepeluh. Pište m j ane vsi skup v uh. "O L A« NARODA" SATURDAY, tU ART 14, 1931 The LARGEST SLOVENK DAILY tu t. SONATA Starejša dama se je nagnila k rada sva jo »imela, da ^va ji žrtvo-svojemu sosedu, ki ga ni, poznala, vala celo življensko srečo, in rekla: , Robertu se je zdelo, da ga je ne- — Zelo povprečno podano.... To J kaj stisnilo v grlu. V srcu se mu naj bi bila Mozartova Sonata? Vsi ti mladi ljudje 30 enaki: vsak dela gedbo zase, kakor da mu spremljanja n. mar. .. Igrajo brez oten-Kov, ce'.o brez ritma. To ni več muzika. Kaj sodite vi, gospod? Nagovorjenec se je vljudno nasmehnil. — Če smem priznati, sem v tej zadevi popolnoma vaših misli.... Ta reč. naprimer, je bila čisto na-\adna tekma med klavirjem in geslimi. Drug je hotel drugega pcemagati. To n" bila senata. Na srečo je občinstvo na matineji krefko: prijatelji, znanci in sorodniki mladih umetnikov. Da, da, a-kademije gojencev tega zavoda niso več takšne, kakor so bile nekoč. In vendar jima ploskajo! Med odmorom se je pogovor na-cia'jeval. — Tem mladim ljudem, ki si to 1- ko domi šljajo, bi bilo treba samo povedati, da Je izvedba te Mozartove sonate silno kočljiva stvar. Dolgo je že tega, ko sem jo zadnjikrat slišal.... Oprostite, če povem, da zbuja ta sonata v meni neke spomine — biki je namreč vzrok tragedije mojega življenja... je oglasilo nekaj podobnega kakor vzdih po preteklosti. Odkar se je bil ločil od žene, se ni bilo v njegovem življenju prav mč spremenilo. Saj življenje učitelja gosi teče v odljudni mestni če trti tako enolično, da ne more pričakovati posebnih dogodkov. Učil je mlade goslače, imel uro za uro, vsak dan. mesec za mesecem, leto za letom.... Vsak dan se je začel in končal na staal, že znani način. Stanoval pa je še vedno tam, kakor nekdaj — na Montmartu. In to nekoč skupno stanovanje mu je potsajalo od dne do dne bolj prazno. Ta praznota ga je nekam vedno bolj bolela. In dasi sta živela nekdanja zakonca ločeno življenje, ni imel nihče od njiju vtisa, da bi bila posebno dolgo narazen. BUo jima je, kakor da sta se razs'a prejšnji večer. Vendar pa sta oba čutila, kako sta se postarala, in se nista več tikala. — Čudno, da sva se spet našla po pet in dvajsetih letih in vrhu tega še pa. najini sonati! — je rekla Klementina, in se žalostno na- [ smehnila. — Kaj pravite? — se je začu ' Oba sta se smejala, glasno in dila dama ter pozorneje pogledala zvenko, vendar pa je zvenel njiju tvojega rcreda. — Ali je to mo- smeh zeJo prisljeno. RO:e? — O, takrat smo bi. še zelo bo- In ravno tisti čas sta oba spo- j svit i. Delali smo naglo, — je priznala drug drugega in vzkliknila: znal Robert. bila oba vzhičena, blažena. Čuttla sta se tako srečna, da so jima silile solze v oči. — Robert! — je vzkliknila Klementina. — Saj to je bio idealno popolno! In je razširia roke, da bi ga objela. Objem pa je b'l silno bežen; bil je kakor omama, ki omami dva umetnika po uspeli izvedbi. Roke so se jima spet pobesile. Stala sta drug poleg drugega kakor dva izgubljena potnika, ki sta dolgo iskala drugega in sta se našla, ko je že bila noč. S poti življenja sta se oba vračala trudna, izmučena — a vendar vedrega očesa. — Mladost je največji sovražnik sreče, — je rekla Klementina čez nekaj časa. Ra-umela je te besede. Robert je naglo vstal, prižgal luč in edvedel Klementino v nekdanjo spalnico ter pokazal na steno: — Poglej! Nad posteljo je visela njena slika. — Morda misliš, da sem jo obesil zato, ker sem mislil, da utegneš priti? Srečen nasmeh ji je izpreletcl obraz. Tedajci je vzel Robert njeno glavo v naročje, tisto glavo, po kateri je b:l pred petindvajsetimi lete tako silovito udaril. In pred cčrrti se mu je zameglilo. Solze, kali? Iz Slovenije. K sosedu po nci, pa v vinotoč na I let tamošnji' župan Matija Feklar, tepež. posestnik in gostilničar. Pred kratkim okrog 19. je prišel — V Hruševiju pri Postojni je v vinotoč Josipa Tanacfca v Policah' umrl trgovec in posestnik Peter Del 27-letni Ivan Paluc, viničar iz Ivanj- Linz v visoki starosti 79 le'. šovcev. Takoj je začel iskati zdraž- be z gosti. Da ne pride do kakega incidenta, ga je lastnik vino toča odstranil iz sr:be. Kajpak jo bil razgrajač Paluc užaljen \er se je .poda! domev, č>i se čim cbcrciži. Z doma je hotel vzeti s seboj nož ter se vrniti nasaj v vinotoč; ker pa mu je to njegova ž~na ubranila, se je napotil k sosedu Kremplju. Zbudil je tamkaj spečo ženo, ki mu je odprla vn.ta; podal se je v sobo in vzel iz miznice velik kuhinjski nož, nakar se je vrnil v vinotoč, kjer js našel sereda, 30-letnega Antona j Kremtplja, pri čigar ženi si je bil Izposodi! kuhinjski nož. Izpila sta skupno li':er vina. a ko sta naročila novega, je lastnik vi-notoča zaradi polic'jske ure odrekel nadaljno točenje. To je Poluca in Kremplja razkačllo. Začela sta se navidezno prepirvti, očitno z na-men:m. da bi spravila tudi ostale goste v zdrat^o. Krempelj je pognal čepico v svetilko, a je ni mogel u-I g?miti. Ker obrali mirni gostje ni-; kakor niso hotel reagirati, je Paluc še dalje razsajal. Tanacek se je med tem odpravil v spalno sobo, d očim je v gostilniški sobi do odhoda gostov ostala njegova mati. Ker je raz-sznjmj? Paluba bilo nevzdržno, je — V Mtfsfcah pri Ljubljani je umrl zasebnik Janez Remžgar v "isoki starosti 87 let. o Uboj zaradi nesrečne šmarnice. Pri p:cestniku Nipiču pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah so podirali drevje. Za pridno delo je dal gospodar delavcem pri večerji ročico šmarnice. Želel je še delavcema 18-letnemu Antonu Cafniku in 21. lotnemu Jakobu Vebru, da bi mu šla pomagat v hlev nakrmit živino, kar sf:a oba tudi storila. V hlevu pa je med delom vzklilo na dan že staro medsebojno sovraštvo obeh. Pričelo se je prerekanje, pri čemer je Veber pretil Cafniku z vilami, s katerimi je kidal gnoj. V zadnjem hipu je gospodar prstregel udarec. Vever je takoj nato vzel bič in udaril z bičevnikom tako močno po Cafnku, da mu je povzročil krvavo podplutbo, ki se je dobro opazila pod raztrgano srajco. Ker se je Veber bal maščevanja, je stekel iz hlevza na plan, Cafnik pa za njim. Med potjo je izvlekel Cafnik ester nož, dohitel Vebra in ga -rikrat zabodel v levo stran pleš od zadaj, dgt se je Vezer takoj sedel. Toda to Caf- PRAVI ROBINSON CRUSOE mati poklicala sina, da po mežno- niku ni bi!o ^ 33d°5ti' Z3dal mu — Robert! Klementina! Nakljurje ju je bilo privedlo vkup po dole« h petindvajsetih letih. j —Klementina, poglej! — jo je Zastcr se je spet dvignil. Na po-' vatoil. zorni-.;: so se pokazale plesalke.! — Ne.... ne, prepozno je, zdaj Uprla sta cči v przor in pazno ni časa.... — je vzdihnila in ss spremljala vsako kretnjo. Nu, ta i dc-iala, kakor da ne verjame bese- Vid-ela se nista bila, odkar sta se ^pazljivost ni bila prav nič 'iskre-1 na. Oba t-ta gledala v duhu prizore iz proš 05ti. j bila razšla — Ze o sem se spremenila, — je z bojazljivim gladom dejala Klementina. — To so sa-mo besede. — je re- [ kol moški. — Če je moči govoriti! o spremembi, tedaj pristoji prva; beseda o tem meni. . j A vendar: zraven njega je sede-] la petdesetletna žena.... In on jei gledal pred seboj neko drugo bitje, vitko, lepa ženo. ki ji je cvela na1 ftcih pomlad. Šele ko je delj časa j opazoval Klementino z napeto po- j zornostjo, je ugotovil, da je na nje- j nm velem obrazu še nekaj črt mi- 1 nule mladost1, in dražesti. Pripovedovala je drobne dogodivščine iz svojega življenja. Zdaj je poučevala klau r na neki glasbeni šoli. Ni se ravno pritoževala, dasi jI je bilo postalo življenje po raz- 1 hodu z možem precej težko. Po ločitvi zakona se je bila vnovič o-moa la. a drugi mož ji je kmalu u-inrl. Zdaj je živela samotno življenje in iskala utehe samo v glasbi. — Nu, bodi kakorkoli, glasbi sva dam. A ko je Robert ponovil svoje mehko lin vabljivo vprašanje, je odgovorila tiho, čisto tiho: — Nu. pa naj bo.... vrnem se k le ostala nvesta! — je vzkliknila zda i z žalostnim glasom. - Tako!™ moreta raziti - In kakor ' no sta priša do vrat Robertovega stanovanja, do hliše, kjer sta nekcč skupaj živela in užila toliko srečnih ur. — Ali ne bi za trenutek stopili gor? — je vprašal Robert Klementino. — Prosim, če želite.....— je rekla ona. Stopila sta v stanovanje, gnezdo njune nekdanje ljubezni. Bilo je prav takšno kaikor tedaj.... Jedilnica je bila slabo razsvetljena. Nekdaj rdeči salon je bil obledel. Tam v kotu pa je še vedno sta vzrok nujne tragedije — 'klavir. Bil je tisti klavir, pri katerem sta se bita spo-rekla in ki ju je bil pri vedel v nesrečo in ločitev. Kakor da se razume samo ob sebi, je Klementina sedla k klavirju in dejala Robertu: — Prosim te, poišči mojo sonato! Brez najmanjšega ugovora je poiskal sonato, vzel gosli in začela sta igrati. Oba sta bi^a prijetno razburjena. — Prosim te, pazi! — ga je svarila ona. — Bilo bi res žalostno, če me ne bi mogla sporazumeti danes, po tolikih letih.... Odigrala sta allegro In adagio, prišel je na vmto menuet! — Pazi na menuet! — je rekel on. Godalo je pelo poslušno, tudi tipke na klavirju so ubogale vse drugače kakor pred petindvajsetimi krti.... Ko sta odigrala še finale, sta ....Mlada žena je sedea pri klavirju, spremljal jo je mladenič z vicV.no. Že desetič sta bila račelaj tahi.... Zaradi sonate.... Mozatravo sonato. Godalo se je dr-. žaio, kakor da ga zapuščajo živci, tipke na klavirju so besnele.... Speti 69 AKROV FARMA, si dva takta pred mano! Prekleta!dabra poslopja, potok teče skozi površnost! Tise, prosim tiše! SamojPašnik- bUzu mesta in šole poeeni. tebe je slišati! Dovolj, dovolj! Saj,Pižite na: Victor Kantz, Jr., R. 3, biješ po tipkah kakor s kladivom, i Tomah< wis- Mlada žena je ugovarjala, bese-' <3x 14,16&17> de so postajale čedalje hujše — in nazadnje je prišlo tako daleč, da je mož raztreščil gesli na njen1, glavi! V silnem razburjenju je mlada žena tekla k svoji materi.... Ta jo je odvedla k zdravnika, je napisal spričevalo, ki je govorilo o težki telesni poškodbi, je romalo na sodšče. Sledila je tožba za ločitev zakona.... Takšen je bil zaključek sonate. Izredno mehke sonate nesmrtnega Moza rta.... Po koncertu sta Robert -in Kle-menflina skupaj zapustila dvorano. Hodila sta vsak zase, vendar tako, da se jima je videlo, kako se POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 62 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. KJE JE JOHN FAJDIGA, pretd 14. leti je bil pri meni na Brough-ton, Pa. in potem ga nisem več videla. Doma je iz Zalega pri Postojni, podomače ČEKUTOV. V Ameriki je že 27 let. Mati mu je umrla in če se ne ja^ri, bo posestvo prodano. Če kdo kaj ve o njem, naj poroča njegovi sestrični Josephine Posego, R. F. D. 1, Box 68, Finleyville, Pa. (3x 14.16&17) 99 AKROV FARMA (DAIRY) je naprodaj skupno z živino in stroji 35 milj iz Clevelanda. Gospodar je 18 let na farmi in hoče v stari kraj. — John Jalovič, R. F. D. 1, Ravenna, O. (2xl3&14> že dva vbodijaja v prsi in mu pre-rezal z dvenra sunkoma ž!lo dovodnih na levi roki. Cafnik je nato zbegal domov, med potjo je s peskom očistil nož, Veber pa se je zavlekel k posestniku Nipiču. Tam je še povedal, da ga je Cafnik zaklal, nato pa je padel na tla, kjer je nezavesten obležal. Vebrov oče je takoj naznanil krvavi dogodek orožnikom cd Sv. Bar-tare, ki so Cafnika izsledili šs v teku noči. Ležal je na domu svoje m,:?.ere v »rcstslji ter izjavil Cx je težko ranjen in da me mere nikamor. Tudi nož je izročil orožnikom J šele na njihovo energično zahtevo. Orožmištvo vrši poizvedovanja. j prepeljali so ga v zapore okrožnega bo z razgrajačema lahko obračuna- lst>di?5a pr Lc.nartu. Posestnik lo sodišče. ;Nipič je dal Vebra obvezati, nakar gu prepeljali v mariborsko bol- sti zlnpa pomiri in odpravi razgrajača. Sin Jcsrp je Paluca miril, naposled pa ga hotel postaviti na ces*io. Pri tej priliki pa je Krempelj s^el v žep po nož ter jc park rat zamahnil proti Josipu Tanacku. Zabodel ga je v desrrc stran prsi ter mu prizadejal pretrej dolgo, široko in glo-brko iv(no. iz katere je ranjenec začel me5m krvaveti. Ko sta razgrajača Krempl in Paluc svoj namen dosegla, s'.*a zapustila vinotoč. Zdravnik dr. Fran Breznik iz Gornje Radgone, ki je bil nujno pozvan, je nudil ranjeniru prvo pomoč ter mu ustavil krvavitev. Dva vloma na Bledu. Novi grobovi. nico. V Mariboru je preminul v 46. letu starosti Ivan Soklič, vi&ji sodni pisarniški oficijal. Dne 27, januarja je šel tajnik — V Škof ji Loki je umrla v sta- i zdraviliške komisije inž. Ulrih v pi-rosti 57 let Sftancnikova, ki zapušča, s*™* v Zdraviliškem domu. Posku- | edinca Jožefa, uslužbenega v tovar- odpreti vrata a jih ni mogel, i ni "Šešir". Iker 50 bila od znotraj zaklenjena.1 ' Seved-a mu ni kazalo drugega ka- j v Spodnjem Karlovcu pri Škof- |kcr poklicati ključavničarja, da jih ! ji Loki je družini Fajl-arjevi ugrabila j je odprl z vitrihom. V pisarni je bilo | smri malo Anico. na tleh polno razmetanih aktov in V Laškem je po daljšem bole- ,drugih pisarniških predmsUv, miz- niioe in omare pa odprte.... Ker vlo- hanju umrl Josip Fretze star šele 24 let, sin tamošnjega pekovskega mojstra. — V celjski bolnici je umrla 30. letna posesbnikova hči Frančiška Strmčnikova iz Luč. — V Kočevju je preminil Anton Bajec, orožniški podporočnik v pokoju, štar 64 det. — Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je umrl v visoki starosti 76 ZAKAJ »o naše vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ se število naših vlagateljev vsak dan veča in množi? ZATO, ker i® denar pri nas naložen V AKNO; nase bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel« ka, in pa — ——■ — ZATO, ker se P" nas naloženi denar lahko ve. dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. na-prej, obresti se pripišejo li glavnici dvakrat letno. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT Sakser State Bank NEW VOtttt STATE DEPOSITORY 82 Oortlandt Street HEW YORK, N. T. mileč v pisarni ni našel nič pripravnega, -je preiskal še druge sobe, kuhinjo, jedilno shrambo itd. Odpiral je predal za predailom, omaro za o-maro, a povsod našel vse prazno. Moral jo je odkruriti praznih rek, za-klenivsl zopet glavna vrata za seboj. Najbrž isto noč je bil izvršen tudi vlom v Lukmanovo vilo ob jezeru pod Gradom. Ker stoji vila na samem, je vlomilec nemoteno vršil svoj posel, obiskal je vse sobe ter vse preiskal in premetal. Kaj in koliko je odnesel, se bo ugotovilo šele potem, ko pride lastnik vile, ki je bil takoj obveščen o vlomu. Vse kaže, da je bil vlomilec pri Obeh vlomih isti. Orožniki pridno vodijo preiskavo. RAKOVEGA BACILA NI Dunajsko zdravniško društvo je proalo soboto nadaljevalo svoje konference in posvetovanj a, ki so bila osobito posvečena preiskovanju raka. Na tem zborovanju so se zdravniki izjavili, da rakovega bacila ni mogoče odkriti, ker ga ni. Zedinili so se v mnenju, da nastaja bolezen zaradi nesoraizmerja raznih izločkov notranje telene sekrecije. V tem pravcu se morajo v bodoče vršiti raziskavanja, pri Čemer so zdravniki naglašali, da rak ni nalezljiv, da je naklonjenost k bolez ni pri izvestnih okoliščinah dedič-na in da se javlja najčešče pri ljudeh, ki se spolno ne morejo izživljati. Zdravljenje raka s hormoni so doslej ni posrečilo. Teorija, da raka povzroča neki bacil, je skup ščtna na koncu še enkrat temeljito zavrnila. Angleški pisatelj Walter de la Mare je v newyorskem "The Golden Book Magazine" priobčil članek o pravem Robinsonu. Dne 31. januarja 1709 — torej pred 221 leti! — je Woodes Rogers, 'kapitan ladje "Duke" zagledal, da gore na obali otoka Mas-a-tierra luči. Ta otok spada k trem otokom ki se zovejo skupno Juan Fernan-dezovo otočje, ker jih je našel španski mornar Juan Fernandez 1. 1570. Otok spada k čilenski pro-vinol Valparaiso in leži nad 560 km od Čile, ima vulkanska tla mnogo gozdov, je 20 km dolg in do 6 km šrok. Na)višji hrib na njem je 983 m -visok. Kapitan Rogers je poslal na otok čoln in našel mornarja Aleksandra Selcraiga (ali Sekirka), oblečenega le v kozjo kožuhovino. Ta Selcraig je bil bodoči Robinson. Na ladji je povedal Selcraig, da je 7. sin čevljarja iz škotskega PUfea in da je strašem ušel. ko je imel 19 let. Postal je mornar in se spomladi leta 1703. vkrcal kot mornariški častnik na ladjo "Cinque Ports". Na morju se je ladja po-škorvala in Selcraig se je s tovariši tako spri, da je zahteval, naj ga nemudoma izkrcajo. Ker je bila ladja pravkar ob otoku Mas-a-tierra, so ga ondi res izkrcali. Bilo je septembra 1704. S seboj je vzel svoj kovčeg. obleke, posteljnino, puško, funt smodnika, nekaj tlebaka, Sekiro, nož, kotel, sv. pismo, geometrične instrumente, nekaj verski h knjig ter še par reči. Kmalu se je kesal svoje togote in trme, a pomagati si ni mogel več. Na otoku je ostal 4 leta in 4 mesece sam in nil govoril z živo dušo. Zato je taiko pozabil svoj jezik, da ga je Rogers le še prav težko ra-: umel. Selcraig je pripovedoval, da je bil prvih osem mesecev na samotnem otoku tako otožen in obupan, da se je nameraval že usmrti ti. Dan na dan je sedel na obali in čakal rešitve. A zaman. Nazadnje že ni mogel več gledati morja. Ponoči ga je bila groza, ko je poslušal tiflenje morskih pošasti in je komaj čakal, da se je zdanilo. Cele tedne se je potikal po otoku, gle dal, posušal ter jokal in govoril glasno sam se seboj . Polagoma se je umiril in si okrepil voljo. Zgradil si je dve koči ' z lesa, kozjih kož. trave in blata: eno za kuhinja, drugo za spanico. Čital je, molil in prepeval škotske psal-me, si kuril in svetil z lesom dišeče mirte, jedel kemjače (želve), lan-guste, meso divjih kor, divjo repo iin majhne črne višnje, ki pa so rasle le na težko pristopnih čereh. Živa bitja, ki jih je videl, so bila razn koz le morski psi, ki so v novembru prihajali na obalo rodit mladiče. Tulili so tako, da je njih tuljenje donelo poldrug km daleč od obale. Ko mu je pošel smodnik, je moral loviti koze peš. Navadil se je bos teči tako urno, da je ujel kozo. Ko mu je razpadla cbleka, sv je sešil novo opravo. Ko je obrabil tudi j hrbet svojega noža. si je naredil, nev než iz jeklen hpon, ki jo je na skali izratvnal in nabrusil. Delo je bilo težko in brezkončno. Dvakrat je le stežka ušel smrti. Enkrat je padel s pečine 30 m globoko in ležal tri dni in tri noči brez zavesti. Čas je računal po mesecu. Drugič so ga lomili mimo ploveči Španci, a ušel jim je v vrh dreve- sa. Najhujši sovražniki pa so mu bile podgane. Grizle mu niso le obleke, nego celo njegove noge. A našel je mladiče divje mačke, jžh udomačil in navadil, da so Joviie podgane. Na ladji kapitana Rogersa se je kmalu zopet proučil svoje angleščine. Oktobra 1711 se je vrnil v domovino. Naslednjega leta Je Rogers izdal knjigo o svetovne potovanju. Tako je postal Selcralgov doživljaj znan. V Bristolu še Je seznanil s pisateljem Danilom De-fie-jem, ki je napisal ljudstai roman in ga izdal L. 1719 pod naslovov "RObinson Crusoe". ČUDEN DOKAZ IGRALSKE SPOSOBNOSTI V Bruslju je bil nedavno ponoči napaden znani filmski režiser Chae. Breugnon. Napadalec je bil neki brezposelni brivski pomočnik, ki je režierja popolnoma obral in ga celo do krvi pretepel. Možakarju pa ta uspeh ni dal miru in moral se je s svojimi činom bahati pred svojimi znanci, dokler ni o junaštvu pomočnika izvedela tudi tan-koslišna policija. Napadalca so a-retirali. ta pa Je pri zaslšanju čisto resno trdil, da je hotel dokazati režiserju samo svoje zločinske sposobnosti. Že trikrat se je bil ponudil režiserju samo svoje zločinske vlogo, režiser pa je vsako pot dejal, da mladeralč gotovo nima nikakih sposobnosti za razbojnika. Ta odklonitev je pomočnika žalila in jezila, zato je sklenil, da režiserju dokaže svoje razbojniške talente. Dokaz se mu je sicer posrečil, težko pa da bi ga na temelju tega angažirali. Vsaj takoj to ne pojde, ker bo pomočnik moral najprej odsedeti kazen zavoljo ropa >ln težke telesne poškodbe. S0DNIJSKI OGLASI IZ stare domovine. Opravilna številka 67 30 — 2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM KALAN JOŽEF, sin Janeza in Marije. roj. Pogačnik, roj. 13.3.1885 v Križni gori, št. 11, pristojen v cb-čine STARA LOKA, samski, rudar, 429 Watson Ave., BUTTE, MONT., je 1. 1900 odšel v Združene države Severne Amerike in že kakih 10 let ni o njem nebenega glasu več. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu ?24. št. 1 o.d.z., se uvede na prošnjo njegovega brata KALANA JANEZA, posetnika na Križni gori št. 11 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv. da se o pogrešanem poroča sodišču. KALAN JOŽEF se pozLva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. marca 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvem. Deželno sodišče v Ljubljani odd. V. dne 9. 1. 1931. (PEČAT) AVSEC, 1. r. ............................................................................................umu...................................................n | mi m j p MMIlilMMHfB^IMHmTOIHmffiiff i^lllllWlffW:!!:ffllllfflMlilllll«llll11"1 '"'T'miffTIIBilllliiB 1 I B P s n g j Mali Oglasi; | imajo velik uspeh » Prepričajte se! _______ •G f*= ODA1 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 14, 1931 g.------- J VILLIERS DE LISLE-ADAM: I | SENTIMENTALNOST j (Iz knjige "Contes Crues"). d L^_______________________\ VILLIERS DE LISLE-ADAM: 2 (Nadaljevanje.) Kaj hočete! Tako je! Edini,izmed ljudi imamo neko skoro nadzem-sko moč: srečo in muko ljubezni pobrezmejiti v večnost, čeprav se nas je morda komaj dotaknila. V tem je naša neizrečena skrivnost. Instinktivno jo skrivamo, da prihranimo kolikor mogoče svojemu bližnjemu sramoto nerazumevanja. Da, slični smo tistim mogočnim orijentalskim kristalom, v katerih počiva čisto olje mrtvih vrtnic in ki so neprodušno zaprti s trikratnim ovojem iz voska, zlata in pergamenta. Zagotavljam te, Lucienne, da ena sama kaplja tega clja, tako shranjenega v dragocenem, velikem vrču (ki je premoženje celega rodu, podedovano kot svet zaklad, blagoslovljen od pradedov) zadostuje, da odišavi velike^ množine čiste vode. In te zopet zadostujejo, da prepojijo s svojim vonjem mnogo domov in mnogo grobov za dolgo dobo let. TJda niti malo ne sličimo (in to je naš zločin) tistim z vsakdanjimi .dišavami napolnjenim steklenicam, žalostnim in jalovim stekleničicam, ki se nam največkrat ne zdijo vredne, da bi jih zaprli in i~aterih moč izvetri vsaka sapica. Ker smo postali čisti v čustvih nedosežnih neposvečenih, bi postali lažnivci v svojih lastnih očeh, če bi si izposodili dobljene pantomime in posvečene izraze, s katerimi se banalen človek zadoveljuje. Naša vest nam odsvetuje, naj ne verjemo n:ti za 'trenutk prvemu kriku, ki nam ga itrga včasih nenadna sreča alt pa usodnost. Svojemu pravilnemu poznavanju resnice se moramo zahvaliti, da smo trezni v kretnjah, tankovestni v besedah, oprezni v vzhičenju, zadržani v obupu. Torej nas radi kakovosti naših zmožnosti dolže zakrknjenosti Resnično, draga Lucicnne, če bi nam bilo na tem (kar Bog ne daj), da nas večina ljudi razume, da zah!:evam'o od njihovega pojmovanja več kot le j brezbrižnost, bi morali res želeti, da bi se, kot si pravkar rekla, ob po- j membnih prilikah postavil dober igralec za naš hrbet, položil svooe roke pod naše in se potem kretal in govoril mestih nas. Tedaj bi gotovo ganili množico s to človeško stranjo, ki ji je edinu dostopna. Gospa Emery je vsa zamišljena motrila gospoda W. — T j da, dragi Maksimilijan, — je vzkliknila, — ti boš naposled prišel tako daleč, da se ne boš več upal reči "dciber dan" ali "dober večer" iz bojazni, da bi ne bilo videti izposojeno od smrtnikov. Priznavam, da £em doživela cb tebi svojevrstno lepe in nep:zabne trenuteke, in ponosna sem, da sem ti jih dala jaz. Včžisih si me omamil z globinami svojega srca in opojnimi izlivi svoje nežnosti do neznanih prelesti, ki mi bodo ostale za vedno v nenavaden in vznemirljiv spomin. Toda kaj hočeš — ti mi uideš z enim samim pogledom tja, 'kamor Iti ne morem slediti — in nikoli ne bom verjela, da čustva, ki jih vzbujaš v drugih, sam resnično čutiš. Zaradi tega, Maks, se morava ločiti. — Rajši živim še tako nenavadno, če tudi si s tem nakopijem zaničevanje poltenih ljudi, ki si (m1:rda upravičeno) domišljajo, da so boljši kot jaz, — je odvrnil grof. — Sicer pa se mi zdi, da se je dandanes že ves svet odvadil euv^.vovati. Upam, da bo v glavnem mestu kmalu štiristo do petsto gledališč, kjer bodo igrali vsakdanje dogodke toliko bolje kot v življenju, da se nilkdo ne bo več potrudil sam živeti. Kadar bodo ljudje potrebni občutka ganotja ali strasti, bodo vzeli ložo, to bo bolj enostavno. Ali bi ne bil za zdravo pamet ta izhod tisoč-kraj boljši? Čemu se izčrpavati v strasteh, namenjenih pobabljenju Česa vsega ne pezabimo v pol leta? Ah, če bi vedela, koliko je v nas zamolčanega. Toda, eprosti, Lucienne, pol enajstih je in brezobziren bi bil, če bi te opomnil na to, ko si mi pravkar zaupala svojo tajnost, — je zašepetal Maksimilijan smehljaje in vatal. — In kaj sledi iz tega? — je dejala. — Saj bom prišla pravočasno. — Iz tega sledi — je odvrnil Maks, — da bi tisti, ki poreče o človeku naše vrste, trkajoč se na zunanje stene svojih prsi (kot da hoče zaglu-šiti praznino, ki jo čuti v sebi samem: preveč je razumski, da bi mogel imeti srce, zardel od jeze, če bi mu odgovorili, da ima preveč srca, da bi mogel biti razumen. Kar le pričuje, da v bistvu nismo izbrali najslabšega dela, saj nam to priznava celo tisti, ki nam to očita. Dalje, ali ne opaziš, v kaj se spremeni ta stavek, če ga temeljito pretehtaš? To je, kakor če bi rekli: "Ta človek je preveč dobro vzgojen, da bi se mu bilo treba pravilno vesti". V čem obstoja lepo vedenej? Tega ne bosta nikdar vedela niti prostak, niti resnično dobro vzgojen človek kljub vsem pravilom dobre vzgoje. Torej tak stavek le naivno izraža nagonsko in rekel bi, otožno ljuibosumje gotovih narav ob naši. V resnici nas ne loči različnost — loči nas neslkcnčnost. Lucienne je vstala in se oprla Maksimilijanu na roko. — Iz najinega pogovora sem spoznala to temeljito načelo, — je dejala, — da, če tudi se zdi, d*a so v časih v strašnih ali veselih trenutkih tvojega življenja tvoje besede ali kretnje protislovne, to še nikakor ne priča, da si.... — .... "Iz lesa...." — je smehljaje dokončal grof. Ogledovala sta mimobrzeče razsvetljene kočije. Maks je pomignil eni izmed njih, ki se je približala. Ko je Lucienne sedla vanjo, se je mladi mož priklonil. — Na svidenje! — je kriknila in mu poslala poljub z roke. Voz se je oddaljil. Grof mu je še nekaj časa sledil z očmi kar je bilo samo ob sebi u-mevno; potem je šel s cigaro v ustih po aveniji navzgor in je stopil v hišo na okroglem trgu. Ko je bil sam v svoji sobi je sedel za mizo, vzel iz neseserja palico in se je ves poglobil v pazljivo poliranje svojih nohtov. t- The LARGEST SLOVENE , i DAILY In U. 8. A. Poftem je napisal nekaj verzov na dolino na Škotskem, katere se je po čudnem naključju sedaj spomnil. In je še prerezal nekaj strani nove knjige, — jo prelistal — in vrgel knjtgo stran. — To utripanje srca je res neznosno, — je zammral. Vstal je, spustil težke zavese, stopil h pisanj mizi, jo odprl, vzel iz predala mal samokres, se približal saofi, nastavil samokres na prša, skomignil z ramo in sprožil smehljaje, z zaprtimi očmi. Odjeknil je zamolkel strel in se udušil v zarvesah in preproguli. Modrikast dim se je vzdignil s prs grofa, ki je padel na blazine. Od tedaj nosi Lucienne žalno cibleko. če jo vprašajo po vzroku, odgovarja razigrano svojim oboževalcem: — Kaj hočete? Črno se ml Itako lepo poda. Toda njena črna pahljača utripa na njenih prsih kakor krila nočnega metulja na nagrobnem kamnu. (K O N E C.) 16 TEŽKIH" VZROKOV ZA LOČITEV ZAKONA V nekem avstrijskem mestecu blizu ogrske meje je živel učitelj Ivan R. že 6 let v srečnem zakonu s svojo pridno žensko Mino. Čisto nenadoma in nepričakovano pa mu je postai zakonski jarem preteža-ven. Skrbna žena je dolgo ugibala, kaj je moža čmeverilo, pa je počasi prišla na to, da se je njen razmeroma še mladi mož zagedal v 16 letno hčerko svojega šolskega predstojnika. Učitelj Ivan je začel prositi svojo ženo, naj privoli v ločitev zakona, o tem pa žena Mina ni hotela kar nič slšati. No, in ko vse prošnje niso nič pomagale, je Ml-kin Ivan svojo Mino enostavno pustil na cedilu "ln se preselil k svoji novi 161etni izvoljenki. Mina je v svoji opravičeni jezi na nezvestega ji moža za to žil a pri sodišču zaradi zakonolomstva svojo — tekmovalko. Zakonolomstvo je bilo seveda kmalu dokazano. — Nato pa je vložil učitelj Ivan tožbo za ločitev zakona pri pristojnem sodišču na Dunaju. V svoji, tožbi pa je navedel 16 vzrokov, zakaj da ne more več živeti skupaj z ženo Mino. Napisal je: POZOR ROJAKI, h naslova na Ust«, katerega prejemate, le ras vi dno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne Čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino td direktno, mil p& pri enei čih naših zastopnikov. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI . VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čite samo nu članstvo, pač pa vri Slovenci v vaii okolici, " 1—■—' —■ 1 -- — __ - CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A Hochevar Ban Francisco. Jacob La netila COLORADO Denver. J. Bchutte Pueblo, Peter Cullg, A. Baltic. Balida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Baynfc. INDIANA Indianapolis. Lrnils Baalch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Bplllar. Cicero. J. Fablr?. Joliet, A. Anzelc, Mary BamMcn. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Balle. J. Spellch. Mascoutah, Frank Aucustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank 2tffu. MARYLAND Steyer, J. Cerno. Kltzmiller, rr. Vodoptvea. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Btular, Ant. Js-nezlch. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Qoufte, Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Bokala Eveleth. Louis Qoufte. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povift Virginia, Frank Hrvattch. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, if. IL Panlan Washoe, L. ^»"»ri NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Btemlaha. Little Falls, Frank Maslo. -OHIO Barberton. John Balant. Joe BtL Cleveland. Anton Bobek. chaa Karlinger, Jacob Resnlk, Ifcth. Slapnik. ^ | Euclid. F. Bajt. * . Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant In J. NU*. Frank Kogovftek. 1. Moja žena je rajši pri svojih stariših kakor pri meni. 2. Čutim se zanemarjenega in ona mi ne dovoli, da se tolažim z godbo. 3. Ima perico, kar je za moje dohodke preveč. 4. Vsak dan pusti, da ji mleko prekipi 5. Porabi preveč premoga. 6. Meseca decembra, ko kokoši navadno zelo malo nesejo, je porabila 24 jajc. 7. Na novega leta dan se je z menoj kregala in me je spravila v slabo voljo. 8. Oblači se neverjetno luksuzno. 9. Na veliki petek mi ni dala nič jesti. 10. Nikdar nismo imeli južne. 11. Svoj postranski zaslužek kot godbenik v kinu sem zaiadč nje izgubil. 12. Proti moji volji je šla na maškerado. 13. Njen oče izdeluje izvrstne kobase, meni pa ne da niti ene. 14. Za našega sinka Karola je IZUMITELJ UMRL V SIROTIŠNICI V londonski sirotišnici je umrl te dni 90-iletni delavec Winterborde, iki je pred 50 leti sestavil praktično kolo za bidkelj. Z njegivim izumom so zaslužile tovarne milijone. Izumitelj je ponudil svoj izum raznim tovarnam, toda nobena ga ni hotela sprejeti. Končno ga je kupil lastnik neke mehanične delavnice za 80 funtov. To je bil srečen (ton za u-bogega delavca, kajti še nikoli ni imel »toliko denar ja. Genijalneanu izumitelju so kmalu sledili posnemalci in ustanovilo se je več delniških družb," ki so poslovale po njegovi ideji. Winterborde se je potegoval za službo v eni teh družJb, da bi mogel svoje delo nadaljevati, pa ga niso hoteli eprejeti. j ,ebruarJ®: 0 New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Prisiljen je bil delati v zakotni me- j Rotterdam hanični delavnici, dokler mu niso februarja: opešale moči. Kot 76-letoega star- | £SS^ Ham- čka so ga sprejeli v sirotišnico, kjer j bur« je zdaj zapuščen in pozabljen umrl. 29. februarja: Šele po smirta je tisk opozoril jav- j Dresden, Cherbourg, nost na njegove velike zasluge in 27. februarja: težke krivice, ki so se mu godile. } SL Louis- Hambur* Zdaj so ustanovili v Londonu odbor, ki bo veidal na izumitelj evo rojstno hišo spominsko ploščo. ———......- _ 4 Kretanje Parnikov - Shipping Nm — 11 " 16. februarja: Europa, Cherbourg. Bremen 17. februarja: Lafayette, Havre Augustus, Napoti, Genova 18. februarja: President Harding. Cherbourg. Ham burg Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, Boil >gne Sur Mer. Bremen 8aturni a. Trst 20. februarja: Paris. Havre Olympic, Cherbourg 24. marca: Lafayette. Havre v fSta'^nd.iiji, L-julogne terdam sur Mer, Rot- 25. marca: President Harding, Cherbourg, Hamburg 26. marca: Dresden, Cherbourg, Bremen 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. Trst lie de France, Havre 28. marca: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Minnetonka, Cherbourg ! 29. marca: ' Baltic, Liverpool 30. marca: Europa, Cherbourg. Bremen 31. marca: Berengaria, i.nertKMirer New .Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 28. februarja: Aquitania. Cherbourg lie de France, Havre 7. marca: Mauretania, Cherbourg Minnekahcta, Boulogne sur Mer 10. marca: YuU-ania, Trst KNJIGARNA "GLAS NARODA" ' 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in BOMANI: a v re 12. marca: .\f w York, Cherbourg. Bremen Stuttgart, Cherbourg, Bremen 13. marca: Olympic, Cherbourg Paris, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen 14. marca: Conte Grande, N'apoli, Genova Voiendum, Boulogne sur Utr, Rotterdam Ana Karenins (ioi*tnj) zanimivi roman \'± zrezka). .$5.50 dobila skrbnika, čeprav sem jas Amerika, pevsod d«**ro, doma oče. j najbolje ..................... .68 ... ________ 15. Sinka ni natepla, ko ga je Agitator (Kersnik) broft. ...... .80 Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen zalotila kot šestletnega dečka, da Andrej Hofer ...._............... .58 20 18. marca: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 19. marca: kadi. Beneška vedeievalka _..... Belgrajski biser ........... 16. Njega je samega poslala na Beli meeeeeri .............. neko potovanje. I Bele noči, mali junak ..... Vsi ti "tehtni" razlogi pa niso' Balkansko-Turška vojaka - ....... _ .Balkanska vojska, s slikami rt-C držali, ko je zapuščena gospa ■ „ , j ^^ »»j«—. ■ """"" boj m zmaga, po v t...... Mina nezvestemu mozu dokazala Blagajna Velikega vojvode zanemarjanje zakonskih dožnosti, zakonolomstvo in pa, da je svojevoljno zapustil dom. Mož je bil torej obsojen, da mora plačati vzidrževalnino za ženo. Kljub temu pa se je dal mož s svojo novo iz-voljenko civilno poročiti, čemur je pa zapuščena gospa Mina zopet u-govarjala in sicer z uspehom: civilni zakon so razveljavili.... In konec? Zapuščena gospa Mina nima moža, mož pa ne nove žene. . .35 . -35 . .4« . .60 . .80 . -25 .20 . .60 Belfegor ............................................80 Boy, roman .............,..,,., .65 Barska vojska.................. .40 Beatin dnevnik .................66 Božični darovi.................. iS Božja pot na BHo ............ .26 Božja pot na Šmarni gori ____.L .26 Warren, lira. F. Rachar Youngatown, Anton KlkelJ. OREGON Oregon City. J. Kohlar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakte. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Qerm. Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavoo. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovec. V. Bo-vaniek. Crafton, Fr. Machek. Export. Q. Prevlč. Louis Japan-filč, A. Bkerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin Qreensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fo-renchack. Irwin. Iflke Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Korofthets.) . Krayn, Ant. TauSelj. Luzerne, Frank Baflnch. Manor, Fr. Demahar. Meadow Lands, J. Koprlvtok. Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. PodmlUek. Pittsburgh, Z. »akshe, vine. Avb J Pogačar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. Pead^ro. Bteelton. A. Hren. unity Bta. in okolico, j. Bkarlj, ft. Bchlfrer. West Newton, Joseph JoraM Wlllock. j PeternaL UTAH Helper. Fr. Kzefas. west vmannA: wmuuna Hirer, Anton M WISCONSIN Milwaukee, Jonpk Tratnik i« Joe. Koren. Sheboygan. John WEST ALLIS: Frank Skok. ( Rock Diamondville, Joe Rolich ' Cankar: Grešnik Lenard. broi... .79 Mimo tivljeola ............M Mrtvo mesto .................15 Romantične duSe...........60' Aquitania. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Pennland. Ciierijourg, Antwerpen Augustus, Napoli. Genova Cvetke ................................................iS Cesar Jožef EL ................................Jt Cvetina Borograjslu ........................J>0 Čarovnica ................ J5 Čebelica ................................................iS Črtice is iivljenja na kmetih________-3& Drobiž, in razne povesti spisal Milanski ................M Darovana, zgodovinska povest .. 30 Dekle Eliza .................... .46 Dalmatinsko povesti ............ iS I^Ol Jfc rObl oooooooooooooooooooa Do Ohrida in Bitolja .......... .70 Doli z oroiJem ................ >H Uon Kišot iz La Manhe...........M Dve sliki. — Njiva. Starka — (MeSko) .................... .66 Devica Orleanska .............. JSC Duhovni boj ...........................J5# Dedek je pravil; Marinka In ikra- teljčki....................... .46 Elizabeta ...................... JS6 Fabijola aU cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ..............35 Filozofska zgodba .............. .60 Fra Diavolo.................... JM Gozdovnlk (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godčevski katekizem............ .25 Gostilne v stari Ljnbljani...... .60 Grtla Mitologija.............. L— Gasarji ........................ .75 Gusar v oblakih ............................ .80 Hadii Mnrat (Tolstoi) ........ .60 Hči papeža, vez.............................1.— broš............................. .75 Hektorjev met.............1.... it Hedvika ...........................................40 Hodi časi. Blage dola, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdno (II. avj ... 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša ln najbolj ugodna pot za potovinje na ogromnih pamikih: PARIS 20. febr.; 14. marca (6 P. M.) (12.05 A. M.) lie de France 28. febr.; 27. marca (1 P. M.) (4.30 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v ^.osebni kabini z vsemi modernimi udobm.stmi. — Pijana in slavna francoska kuhiDja. Izredno nizke cene. VpiuSa jte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Satire. Groteske vemo ..................... M broširano .................. .60 fzlet g. BronCka................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Is tajnosti prirods.............. iO Iz modernega sveta, trdo ves. 1.00 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka_____________________________________1.50 Igražke- broširano ............. JM Igralee .....1...................75 Jagnjo ........................ iO Janko hi Metka (ss otroke) ...* iO Jemai Tnnifii. Me« »lazov!.. £0 Jutri (Strng) trd. v. ............ .78 brol. ....................... jt ■ mm m . »nrcieeii Popolna izdaja vseh lb sveskov. lepo vesanih..................16.— S®®®^®^ rflv brd ••fssssssessts 6. svesek: Dr. Zeber — Tngeaur broširano ...............1.. .71 Juam BftlaerUa (Povesti la HvlJenJa ............. (AMtovec) 1. Kako sem so Jas likal (Alegovec) 11. sv....................J6 Kako sem se Jas likal (AleSovec) III. sveaek........ J6 Korejska brata, povest Is misij o- nov v Koreji .............. iO Krvna esveta .................. iO Kuhinja pri kraljici gosji nožld iO Kaj se Je Bfarkarn sanjalo...... i5 KazaU ........................ M Kriiev pot. roman (Bari trd. vos. L10 Kriiev pot patra Knpljenika .10 Kaj se je Izmislil dr. Oks.......45 Kraljevič bera« .................25 Levstikovi zbrani sipsl ......... 4H L zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legend* — Tetma« (Levstik) ...70 2. zv. Otročje Igre v peseneah — Različne poezije — Zabavljlce ln pn51ce — Jeza na Parna s, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .7» Trdo vezano..........L— 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike............ .7« Ljubljanske slike, Hlfinl lastnik. Trgovec. KcpčIJskl stražnik. U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje. Natakarca, Duhovnik. itd. ................ Jt* Lov na ženo (roman) .......... .8« Marjetica ...................... JM Materina žrtev ............................ JS0 MoJe življenje...................75 Mali Lord .................... JO Miljonar brez denarja ...........75 Halo iivlj^iijo «(K5 Maron. krSČansU deček Is Libanona ..................... i» Mladih zanikerneiov lastni Sivo* topiš ........................ .75 Mlinarjev Janez ................ M Musolino ...................... .40 Mrtvi Gosta« .................. i5 Mali KJateft „.................. .70 Mesija ......................... M Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... i5 Mladim sreem. Zbirka povesti sa slovenska mladino ............iS Misterija. roman ........ ..••••..L— Morski razbojnik....................... i6 Možje ................................................1.25 Na različnih potih ............ M NotarJv nos. humoreska ..iS Narod. U izmira .............*. M Nača vas, IL del. 9 povesti .... 30 Nova Erotika, trdo ves..........» Nate leta. trd. ves. ............ M broMrano .................. .60 Na ladijskih otokih ............ 30 Naii ljudje .................... .40 «*•• -00 Nekaj is rnsfce zgodevb19 ••.... iS iS V JUGOSLAVIJO PREKO HAMBURGA z znanimi, hitrimi parniki HAMBURG NEW YORK DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN Redna tedenska odplutja. ZMEIJNE CENE Pripravne železniške zveze z vsemi deli Jugoslavije. Tudi odplutja znanih kabinskih parnikov: ST. LOUIS, MILWAUKEE, CLEVELAND S'uvna kutiinjs* in n<-preko*ljiva služl>a v \»eh razrtMlih. Zii navorti'a vprašajte ka-terepa kMli Ioku!n«-ga zastopnika ali HAMBURG-AMERICAN LINE ^39 BROADWAY. NEW YORK Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poneen o potnih Ustih, prtljagi In raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brco-parnike. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) is Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v tekn 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Frošnja za permit se mora vložiti najmanje edev mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriško priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti in ti so: Starlšl ameriških državljanov, možje a« meriških državljank, ki so se po L junijn 1928. leta poročili; žene ln neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovico pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod Zl. leta enih nedr-žavljanov, ki so bili postavno prl-pnščenl v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In zanesljivo BXKSER STATE BANK U COBTLANDT S'IEI'1