NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Čerovšek,
,ovorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
oktober 1991 • številka 41 • leto XL¥ • cena 35 tolarjev
»Švabski vojak
- ni primeren!«
Nasilno mobilizirani v nemško vojsko zahtevajo, da slovenska
država končno kaj naredi zanje. Stran 9.
Delali kot črnci
in molčali kot grob
V celjskem Cetisu so strogo zaupno tiskali bone. Stran 6.
Šepam, šepata, šepajo
Možak na sliki je ob stavki zdravstvenih delavcev bržkone odšepal domov. Njegova noga se bo že pozdravila, kaj pa zdravstvo?
Zakaj in kako stavkajo v zdravstvu, preberite v članku Denar za zdravstvo požrli drugi na strani 16. Da v tej državi šepa še
marsikaj, na lastni koži občutijo tudi prebivalci Galicije in Pirešice. Kako so jim brez vseh potrebnih dovoljenj postavili obrat za
proizvodnjo kalcijevega klorida - v članku Kemična industrija na črno? na strani 7.
Stran 5
v Emu 600
ljudi preveč?
Stran 7
v Celju bomo
težko dihali
stran 4
Črna pika vladi
stran 15
Četrti v pokru asov
stran 10
Jeza zaradi jezu
2. STRAN - 17. OKTOBER 1991	inforivi^^
DOGODKI
Demokrati pred kongresom in po njem
Odmevi na razkol stranke na Celjskem
Pred kongresom Slovenske de-
mokratične zveze, ki je bil konec
tedna v Ljubljani, je občinski od-
bor stranke v Celju pred tednom
pripravil predkongresno zboro-
vanje, ki sta se ga udeležila tudi
Janez Janša, slovenski obrambni
minister, in Peter Volasko, pred-
sednik Mlade iniciative stranke.
Janša je v Celju predstavil doku-
ment o identiteti stranke in člani
celjskega odbora so ga podprli.
Janez Janša je v svojem nastopu
poudaril, da imajo razhajanja
v stranki korenine v dosedanjem
delovanju SDZ, ki je bila v začet-
ku zasnovana kot gibanje za parla-
mentarno demokracijo in samo-
stojno Slovenijo, okrog teh dveh
ciljev pa je združila širok krog lju-
di. V drugih vprašanjih se ti ljudje
že takrat niso strinjali, vendar so
v stranki te probleme potiskah
v ozadje, zato so posledice sedaj
težje, je menil Janša. Razlike
v stranki so očitne zlasti v pogle-
dih na nacionalne interese. Po
mnenju dela stranke naj bi na-
mreč poudarjanje nacionalnega
ne imelo več pravega pomena
z oblikovanjem Slovenije kot sa-
mostojne države, kar pa je Janša
zavrnil, češ da ostaja ta točka ak-
tualna. »Samo narod, ki se ne čuti
ogroženega, lahko zagotovi naci-
onalno strpnost«, je menil, »stran-
ka, ki poudarja nacionalno, pa lah-
ko v kritičnih trenutkih združi na-
rod.« Po njegovem so bistvene ra-
zlike v stranki tudi v pogledih na
njeno nacionalno bazo, organiza-
cijo, notranjo demokracijo...
Peter Volasko pa je povedal, da
naj bi kongres pomenil politično-
programske spremembe, spre-
membe v organiziranosti stranke
in kadrovskih rešitvah.
Njegove napovedi so se uresni-
čile, saj je prišlo do razkola v SDZ,
ki se je tako oblikovala v dve
stranki. Večinski del pod vod-
stvom dr. Rajka Pirnata je prevzel
ime Narodno demokratska stran-
ka, manjšinsko krilo SDZ, ki je
odšlo z Dimitrijem Ruplom na če-
lu, pa je do kongresa za predsedni-
ka izbralo Igorja Bavčaija. In kako
te spremembe komentirajo neka-
teri predstavniki SDZ na Celj-
skem?
Aleš Demšar, predsednik ob-
činskega odbora SDZ-NDS Celje:
»Ruplova struja je sicer odšla, je-
dro stranke s članstvom pa je osta-
lo. Glavni razlog je ta, da se član-
stvo ni strinjalo s prevelikim po-
vezovanjem vodilnih funkcionar-
jev stranke s Školjčevimi liberalci
in s centralističnim vodenjem
stranke. Poudarjanje narodne
identitete je po mojem sestavni
del politike stranke in je pomemb-
no, saj je bil slovenski narod vselej
ogrožen. Pri tem ne gre za noben
nacionalizem, saj programski do-
kumenti priznavajo vse^ pravice
avtohtonim manjšinam. Še vedno
želimo ostati sredinska stranka, ki
ima strateško vlogo jezička na
tehtnici, česar se zavedajo tudi
druge stranke.«
Miro Gradič, tajnik občinskega
odbora SDZ-NDS Celje: »Razkol
v stranki je bil pričakovan, saj so
se nasprotja vlekla že nekaj časa.
Tako imenovano liberalno krilo
stranke nima te značilnosti
v evropskem pomenu besede, pač
pa je šlo za Ruplovo paktiranje
s tipično levimi strankami. Slove-
nija si ne more privoščiti liberalne
politike v pogledih na državo in
narod, saj smo preveč ogroženi in
premajhni, zato je nujna narodno-
obrambna politika. Sicer pa bo
čas pokazal, koliko članov bo
sploh ostalo pri novi SDZ, od nas
nihče ne bo šel tja!«
Milan Dobnik, predsednik ob-
činskega odbora SDZ-NDS Žalec:
»Žal mi je, da se je stranka
in vesel bi bil, če bi se spet?
zumeh o skupnem delu, saj /
skupaj prizadevali za cilje, ]}
si jih zastavili na volitvah. jS
njam pa se z ekscesi, ko so 1'
kateri posamezniki s svoji^.
nanjem oddaljili od opred,
stranke. Tudi to ne bi bilo m
mostljivo, če ne bi šlo za rJ
trmo, zaradi katere se ni bf
pravljen podrediti nobeni U
Zato je tudi prišlo do razhaj
me člani in vodstvom in posi^
tega je bil predčasni kongres
rodnostno opredelitev razum
v pozitivnem smislu, ne pj
strašenje z nacionalizmom
zahtevamo za slovenski m
priznavamo tudi drugim.
Z razkolom v stranki obstaj
mojem nevarnost razpada vi
kar pa bi bilo glede na njene ij
he v škodo Slovenije.«
T. C\1
KOMENTmAMO
Hudo le in hudo bo
Učbeniki takoimenovanih
socialnih študij so na Zaho-
du že pred kakimi desetimi
leti omenjali Jugoslavijo kot
potencialno nemirno ob-
močje ob koncu tisočletja.
Napovedali so nam usodo re-
zervoarja delovne sile in lo-
kacijo za umazano industri-
jo. Zmotili so se le, ker soci-
alnih nemirov niso povezo-
vali z zlomom komunistične
ideje in nacionalnimi spori.
Pa še tu je pomota le delna,
saj je za mnogimi nacionalni-
mi spori povsem otipljivo tu-
di socialno ozadje.
Stisko, bolje rečeno hudo
pomanjkanje, čutijo tako de-
lavci kot vodilni po podjet-
jih, o katerih sicer gre glas,
da so več kot dobro poskrbe-
li sami zase. Nekateri so si
odmerili za naše pojme b^-
no visoke plače, kar jim
omogoča sedanji režim, kije
za razliko od prejšnjega (ta je
socialne napetosti uravnaval
tudi s čedalje večjim izena-
čevanjem najvišjih in najniž-
jih plač) odprl razpone, ki se
povečujejo iz dneva v dan.
Nesreča je v tem, da vred-
nost družbenega produkta
pada in daje doslej upadel že
za več kot dobro desetino.
Mošnja družbenih dejavno-
sti je prazna, ljudje se čutijo
ogoljufane, tu so stavke uči-
teljev in zdravstvenih delav-
cev kjer je kostanj bolj vroč
kot smo sprva mislili.
Socialni program, ki je
eden najbolj spornih doku-
mentov, sprejetih v letu par-
lametarne demokracije, po
na eni strani močno spremi-
nja dosedanja egahtarietična
načela socialne politike in
uvaja načelo lastne odgovor-
nosti za socialni položaj po-
sameznika, na drugi strani
pa zelo ohlapno uravnava ra-
ven splošne zaščite posa-
meznikov.
Spornost socialnega pro-
grama je v tem, da je oblast
deloma povzela star način
uravnavanja gospodarskih
in socialnih tokov, torej
ohranila visoko stopnjo dr-
žavnega in političnega inter-
vencionizma, na drugi pa
uveljavlja načelo zasebne
pobude in odpravlja državno
skrbništvo (kot boljševistič-
ni izum, čeprav gre za last-
nost vseh totalitarizmov)
predvsem tam, kjer je lahko
segla v žep tako »osvoboje-
nega« posameznika. Sooče-
nje tega nasprotja je v kon-
kretnih situacijah še bolj
dramatično, saj skorajda ni
šole in bolnišnice, kije ljudje
ne bi pomagali graditi s sa-
moprispevki. Zdaj pa obsta-
ja nevarnost, da jim bodo
preprosto zaprli bolnišnico
ali jo vsai močno okrnili.
Vse skupaj spominja na
pravkar kup^eno staro hišo,
katere kupci oziroma stano-
valci se ne morejo odločiti,
ah naj jo popravijo ali naj jo
podrejo in pozidajo na novo.
Da bo mera polna, tisti
v zgornjih nadstropjih že
preurejajo svoja stanovanja,
tisti spodaj pa lahko le z be-
tonom zalivajo napočene te-
melje.
Hudo je in hudo bo.
ZDENKA STOP AR
Rešeno
vprašanje
čekov
v zadnjih dneh je bilo
med občani veliko vpra-
šanj v zvezi s čeki, ki so
bili izdani pred 7. okto-
brom, zneski so bili nomi-
nirani v dinarjih, čeki pa
vnovčljivi v naslednjih
mesecih. Služba družbe-
nega knjigovodstva repu-
blike Slovenije je v pone-
deljek izdala navodilo, po
katerem morajo pravne
osebe prečrtati besedo di-
nar in namesto tega zapi-
sati tolar oziroma SLT.
Zneski se na čekih, isto
pa velja tudi za menice in
druge vrednostne papir-
je, akceptne naloge, od-
ločbe sodišč, sodne skle-
pe ter druge listine, izda-
ne pred 7. oktobrom, ne
smejo popravljati. IB
Slovenska lipa v Švici
Švica je ena prvih držav, ki je že priznala slovenske potne
liste. K uveljavljanju Slovenije v tem delu sveta so veliko
prispevali tudi Slovenci, ki živijo v tej državi. V začetku
oktobra so naši rojaki skupaj s Švicarji zbrali 5600 podpisov
za priznanje Slovenije in Hrvaške. Kot simbol pa so ob
predaji podpisov podarili predstavnikoma sekretariata za
zunanje zadeve, Johannesu Kunzu ter Felixu Meieru, pravo
pravcato slovensko lipo. Z Ljubečne jo je v Bern prinesel
Stane Planko. Predstavniki sekretariata za zunanje zadeve
so obljubili, da bo lipa našla svoj prostor na vrtu švicarskega
zunanjega ministra.
IB
Svoje liočeio nazaj
Lastniki zahtevajo tudi tovarne
v Sloveniji bo še veliko
težav z lastnino, ki je bila
v letih 1948 - 5Z nacionalizi-
rana. Lastniki razlaščenega
premoženja jo zahtevajo na-
zaj, poslanci pa zakonov
o denacionalizaciji še niso
sprejeli.
Koliko vlog za vrnitev
premoženja pa imajo v po-
sameznih občinah celjske
regije?
V celjski občini imajo tre-
nutno 146 vlog za vrnitev
premoženja, ki je bilo naci-
onalizirano. Gre predvsem
za vrnitev hiš. Tri vloge (za
dve hiši in en poslovni pro-
stor) so reših že pred uvedbo
zakona.
V	Mozirju imajo največ
vlog še iz prejšnjega leta, ne-
kaj jih je prispelo tudi letos.
Skupaj jih je 192.
, V občini Laško je vlog za
vrnitev razlaščenega premo-
ženja 119, od tega jih je se-
dem iz tujine. Dve od vlog
v Laškem sta vlogi za vrnitev
premičnega premoženja,
imajo pa tudi prijavo za vrni-
tev tovarne volne.
V	šentjurski občini imajo
69 vlog še iz prejšnjega leta,
pet pa je novih.
V	Velenju so za vrnitev ra-
zlaščenega premoženja dobi-
h 209 vlog, med njimi je tudi
vloga za vrnitev tovarne
usnja.
V	šmarski občini ii
trenutno 146 vlog, ozu
prijav za vrnitev razlašj
ga premoženja, ker pa j
njihovem območju v(
nacionaliziranih gozdov,
čakujejo še veliko vlog.'
V	občini Slovenske Ki
ce pa imajo 157 vlog, ve
jih je še od lani, v zadi
času jih ne dobivajo dos
Po vlogah, kijih imajo
do v tej občini morali \
kar 1165 hektarov goz
712 hektarov kmetijski}
vršin in 160 različnih
jektov.
NINA - MARUI
SEDI
Pol milijona
tolarlev za kredite
s pomočjo Delavske hra-
nilnice, katere ustanovitelj
je tudi velenjska območna
zveza svobodnih sindika-
tov, so Velenjčanom in Mo-
zirjanom v teh dneh razdeli-
li kredite v višini 300 tisoč
tolarjev, drugi obrok v viši-
ni 200 tisoč tolarjev pa na-
meravajo razdeliti v prvi
polovici novembra.
Za kredit je pri območni
sindikalni organizaciji za-
prosilo 106 članov, komisija
pri Delavski hranilnici pa je
v prvem nakazilu odobrila
približno polovico prošenj.
Med člane svobodnih sindi-
katov so razdeliU od 3,5 tisoč
do 7 tisoč tolarjev posojila, ki
ga morajo prosilci vrniti v še-
stih mesecih. Večina prosil-
cev je za posojilo zaprosila,
ker potrebuje sredstva za os-
novne življenjske potrebšči-
ne, kot so oblačila, hrana,
šolske potrebščine in plačilo
položnic.
V Rdeči dvorani v Velenju
bo v roku dveh mesecev od-
prta nova sindikalna trgovi-
na, ki bo skladišče prodajne-
ga tipa. V tej trgovini bodo
lahko kupovali člani ZSSS
po nižjih cenah, trgovino pa
bo oskrboval ljubljanski
Konzum.
U.S.
Preimenovanji
šol na
Šmarskem
Vsi trije šmarski parf
mentarni zbori so prejš:
teden glasovali o spremei
bi imen posameznih osnd
nih šol v občini.
Tako se po novem osno
na šola Tončke Čeč v Le«
nem imenuje Osnovna šo
Lesično, osnovna šola B
vard Kardelj Rogatec je s
dcO Osnovna šola Roga«
v Rogaški Slatini pa im^
po novem Osnovno So
Rogaška Slatina I (Bo'
Kidrič), Osnovno šolo R
gaška Slatina I, Ratanst
vas in Osnovno šolo RoS
ška Slatina III (bratov ^
mončič). Stari imeni sta o
držali dve osnovni šoli: O
novna šola Marije Bn
v Bistrici ob Sotli in Osn"
na šola Bračičeve bri^
v Kozjem.
Avtoliusi normalno
v celjskem Izletniku tudi
po vzpostavitvi meje med
Slovenijo in Hrvaško ter
uvedbi lastnega denarja po-
teka promet normalno,
kakšna bo usoda enote
v Krapini ter predstavni-
štva v Zagrebu pa bo poka-
zal čas.
Po besedah pomočnika di-
rektorja Janka Cesarja, se
v Izletniku držijo obstoječe-
ga voznega reda, prehod pre-
ko meje s Hrvaško teče brez
težav. Šoferji imajo še stare
potne liste, na progah, kjer
ni mejnih prehodov, pa mo-
rajo imeti še potrdilo delov-
ne organizacije, za katero
opravljajo prevoz ter seznam
potnikov. Zamenjava denar-
ja povzroča nekaj zapletov.
ob koncu minulega tedna še
ni bilo jasno, ah bodo na av-
tobusih poslej imeli spre-
vodniki po dva strojčka ozi-
roma po dva cenika za dinar-
je in tolarje. Po trditvah re-
sornega ministra naj bi Izlet-
nik tudi v prihodnje obdržal
svojo enoto v Krapini ter
predstavništvo v Zagrebu.
Zaplete s kupovanjem gori-
va pa bodo verjetno reših ta-
ko, da bodo gorivo poslej ku-
povali na slovenski -strani.
Po informacijah Franca
Pešca poteka normalno tudi
tovorni promet po železnici,
v potniškem prometu pa je
še nekaj zmede zaradi tolar-
jev na slovenski in dinarjev
na hrvaški strani.
IB
Stavka
velenjskili
učiteljev
čeprav pred zaključkoij
dakcije v sredo še ni bil"'
jeno, lahko za danes že
vemo stavko velenjskih ^^
Ijev v osnovnih šolah
o stavki že obvestili stai^
tudi v občinskem
svetu in velenjski skup^^L
so našli dogovora, s katf'^^
se strinjali velenjski osn
šolski učitelji. Le-ti zah^
povišanje plač in izbou
materialnega položna,j
stavkali pa bodo tako »
dokler ne bodo uresni^^^^f
njihove zahteve. Naj'' ^.ij
v desetih dneh prip''®^,
v Velenju izredno
občinske skupščine, na ^^
bodo razpravljali o
šolstva in zdravstva.
DOGODKI
H^VEDRILO	17. OKTOBER 1991 - STRAN 3
fjhodnjič delitev sredstev
da zadnji seji poslancev v mozirski skupščini so se
Lvorili, da bodo na naslednjem zasedanju obravna-
Jj-enominacijo občinskega proračuna. Po informa-
fpredsednika občinskega IS Alfreda Božiča je pro-
rnozirske občine višji za 35 odstotkov, razpola-
t pa bodo s približno 37 milijoni tolarjev. Ta sred-
L bodo namenili predvsem za družbene dejavnosti,
L upravnih organov in geodetske uprave, komu-
no in cestno infrastrukturo ter tekočo proračunsko
[grvo. O natančnejših zneskih bodo torej poslanci
upravljali na naslednji seji, o rebalansu proračuna pa
ll,odo v Mozirju pogovarjali v decembru.
poslanci v mozirski skupščini nameravajo takoj, ko
jsprejeta nova lastninska zakonodaja, pripraviti ana-
l zakonov in informacije, kaj nova zakonska dolo-
[ pomenijo za Zgornjo Savinjsko dolino.
U.S.
HrvaŠki otroci v našlli šolali
Med številnimi begunci, ki so našli
miren kraj v občinah na našem ob-
močju je največ otrok. Med njimi je
veliko takšnih, ki bi morali zdaj že
poldrugi mesec sedeti v osnovnošol-
skih klopeh v šoli v domačem kraju.
Žal so se tokovi žalostnih dogodkov
na Hrvaškem obrnili tako, da je veči-
na šol zaprtih in prav nič še ne kaže,
da bi se hrvaški hrami učenosti
v bližnji prihodnosti spet odprli.
Da bi tem otrokom vsaj delno omo-
gočili stik s šolo oziroma poukom,
imamo zdaj tudi na Celjskem organizi-
ran pouk za begunske otroke, seveda
le v okviru rednega učno vzgojnega
programa. Ti otroci se v šolsko življe-
nje vključujejo na lastno željo njihovih
staršev, predvsem zato, da otroci niso
na cesti in da imajo tesnejše stike z slo-
venskimi vrstniki.
Kot so nam povedali v posameznih
osnovnih šolah na Celjskem, so se be-
gunčki v naše šolsko življenje lepo vži-
veli, zlasti otroci na nižji stopnji ose-
mletke. Malice imajo zastonj, nekateri
tudi kosila, za najnujnejše šolske po-
trebščine (zvezki, barvice in podobno)
pa so poskrbeli v organizacijah Rdeče-
ga križa in Karitasa. Znanje se ne pre-
verja, če pa se, je to ocenjevanje zgolj
opisno. Sicer pa uradna šolska politika
na Hrvaškem ni najbolj navdušena
nad vključevanjem njihovih otrok
v slovenske šole in zato hrvaško šol-
sko ministrstvo našega učnovzgojnega
procesa uradno ne priznava.
Sicer pa je hrvaških otrok v naših
šolah razmeroma malo. Na celotnem
območju jih je v pouk vključenih le
okoli šestdeset. Največ jih je v občinah
Celje (20), ,Slovenske Konjice (11),
Šmaije (9), Žalec (8), Mozirje (5) v dru-
gih občinah pa še manj.
MARJELA AGREŽ
jemo geslo za Celje - zdravo mesto
l;r/a Izbranega gesla čaka nagrada
je je eno izmed številnih svetov-
pest, ki so se vključila v gibanje
iva mesta«. S to odločitvijo je
(bIo veliko odgvornost za izboljše-
.zdravja ljudi in kakovosti življe-
jsploh. Priključitev h gibanju, ki
s vključuje več kot 500 mest po
I svetu pa pomeni tudi novo mož-
Irsestranskega mednarodnega so-
delovanja in izmenjave informacij,
tehnologij in znanja.
Mesta, ki so vključena v projekt, so
na to ponosna in svojo odločitev za
»Zdravo mesto« vidno označijo. Ne le
v samem mestu, ampak tudi na vseh
materialih, ki jih iz tega mesta pošilja-
jo po svetu. Zato tudi Celje potrebuje
geslo in znak, ki ga bosta označevala.
Vabimo vse k iskanju gesla, ki bi
lahko pospremilo Celje v družbo
zdravih mest. Geslo mora biti kratko
in značilno za Celje in dolgoročno od-
ločitev za zdravje. Vaše zamisli po-
šljite na naslov: NT-RC, Trg V. kon-
gresa 3a, 63 000 Celje z oznako: Celje
- zdravo mesto. Avtor izbranega ge-
sla bo nagrajen.
TRAČ
nlce
Celjski teritorialci so se
preselili v dom, ki je bil pr-
votno namenjen brezdom-
cem. Vsaka primerjava je
zgolj škodoželjnost na račun
naših hrabrih borcev.
Velenjski	poslanci
v skupščini z odvajanjem
sejnine dokazujejo, da niso
ta-pravi Savinjčani, med-
tem ko morajo mozirski po-
slanci najprej dokazati, da
niso bedaki (utrinek iz zad-
nje skupščine).
Velenjski župan Pankrac
Semečnik-Pane očitno pre-
stopa na stran Zelenih. Na
zadnjem skupščinskem za-
sedanju se je celo strinjal
z nekaterimi njihovimi
amandmaji. Mu bo to poma-
galo, da ga bodo Zeleni ne-
hali rušiti?
Novi direktor Gostinskega
podjetja Turist iz Nazarij
Stane Podsedenšek meni,
daje minil čas političnih di-
rektorjev. Iz tega lahko
sklepamo, da ga morajo
v mozirski občini že vna-
prej odpisati iz delitve raz-
noraznih funkcij.
Veliki demokrat iz Šent-
jurja Franc Zabukovšek se
včasih zmoti in pove, kar
v resnici misli. Tako je na
zborovanju demokratov
v Celju pomotoma povedal,
da se zavzema za notranjo
disciplino v stranki, trenu-
tek za tem, pa seje popravil,
da je mislil na notranjo de-
mokracijo ...
Že omenjeni gospod Zabu-
kovšek je na istem zborova-
nju med drugim povedal, da
ga je sram, da dela v štraj-
kajočem zdravstvu. Kolikor
vemo, je čustvo oboje-
stransko.
Celjski planinci se večkrat
radi pohvalijo z uspešno iz-
vedenimi udarniškimi akci-
jami. Mogoče bi bila tudi so-
botna akcija, ko so namera-
vali voziti opremo na Okre-
šelj, med uspešnimi, če bi
kdorkoli v Logarski dolini
vedel za načrtovano udarni-
štvo.
Šentjurski občaniso si od-
dahnili, ko je skupščina iz-
volila novega župana. Mi-
slili so, da so končno dobili
v skupščini mali vrh obla-
sti, ker je župan postal Ma-
lovrh. Toda pozabili so, da
ga je predlagal izvršni svet,
ki mu načeljuje Grdina, od-
borniki pa so ga le potrdili.
Tako so dobili za predsedni-
ka le malo Grdino.
Župan Anton Roječ se je
pred dnevi igral otroški par-
lament. Igrica mu je bila pi-
sana na kožo, saj je lahko
učencem in dijakom govoril,
kolikor ga je bila volja. Zato
je bil verjetno kar zadovo-
ljen, da se njegovi kolegi po-
litiki otroškega parlamenta
niso udeležili bolj številčno.
»Kje je izhod iz te naše
strankarske zagate?« se je
še v Celju spraševal demo-
krat Janez Janša. V Ljublja-
ni se je dan za tem odločil:
brez Rupla v nove zmage,
naprej!
Gospod Miro Gradič si je oiri solzo ganjenosti, ko mu je
minister Janša naklonil minuto pozornosti. Širok nasmeh
ministra pa je verjetno posledica neomajne podpore, ki jo
je bil deležen od celjskih demokratov ob spremembah
v stranki.
blice bo
inesel dedek
raz
si tisti, ki so v teh
ih nameravali zame-
ti stare registrske ta-
« z novimi, sloven-
ni, so na prometne
lelke prihajali za-
nj. Kot pravi Matevž
jcen, vodja odseka za
met pri občini Celje,
, lahko pričakujemo
^ okoli novega leta
roma v začetku pri-
tajega leta.
legistrskih tablic v Ce-
■ zaenkrat še nimajo
kladišču, kar pomeni,
tudi vsi tisti, ki v teh
fh zamenjujejo avto-
bile, dobivajo stare ta-
ce. V Celju bodo mora-
imenjati okoli 25 tisoč
lak, v celotni celjški re-
ipa okoli 75 tisoč. Po
sedah Matevža Maj če-
tudi nimajo nobenih
K)dil, kako bo s tabli-
ci po lastni izbiri. Za-
tat še čakajo na infor-
jcije z republike.
' prihodnje bomo ra-
>tablic zamenjevali tu-
obrazce za vozniška
^oljenja, ti bodo se-
Ujeni iz treh delov, na
Nškem dovoljenju pa
fio tudi oznake o poz-
nanju cestno promet-
^ predpisov ter vožnje
Itikultivatorjev in de-
^ih strojev. Prometna
^oljenja ostajajo ne-
•^menjena, izbrisali bo-
'le oznake sociaUstič-
^ Tudi te dokumente
Celju pričakujejo ob
•^cu leta.
IB
__
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
Zavist Ob slovesu
Srbski oz. beograjski me-
diji Sloveniji v zadnjih mese-
cih niso posvečali kaj dosti
pozornosti. Razlog ni le voj-
na na Hrvaškem, zaradi kate-
re so tamkajšnji časopisi po-
stali pravi vojni bilteni, Srbi
so Slovenijo že zdavnaj »od-
pisali«. Še več - že površna
analiza dogodkov zadnjih
nekaj let pokaže, da so se na
vse pretege trudili, da bi nas
čimprej odrinili iz Jugoslavi-
je in se tako znebili moteče-
ga elementa, kije spregledal
njihove nakane in na to glas-
no in očitno zaman opo-
zarjal.
Razglasitev slovenske su-
verenosti in neodvisnosti pa
seveda ni ostala neopažena.
Časopisi iz Politikine jate so
se od Slovenije poslovili
s škodoželjnim naštevanjem
težav, s katerimi se bo Slove-
nija srečevala na poti k med-
narodnemu priznanju. Če
odmislimo žaljivke, zbadljiv-
ke in že neštetokrat ponov-
ljene trditve o naši sebično-
sti, je prve odmeve preveva-
la - zavist.
Kaj je mogoče sklepati iz
očitka tednika NIN v člaku
Zbogom, dežela, da v Slove-
niji vlada enoumnost in tota-
litarizem ? Najprej seveda, da
imajo totalitarizma na svojih
tleh preko glave, zato ga vi-
dijo povsod, le pri sebi ne. In
drugič, ta očitek diši po ob-
žalovanju, ker v Srbiji in
»srbskih deželah« na Hrva-
škem, v BiH in Makedoniji
ni konsenza in sloge med na-
rodom in oblastjo. Srbija bo
morala premagati številne
ovire na poti k takemu kon-
senzu, da bi lahko potrdila
tiste štiri črke S na svojem
grbu (Samo Sloga Srbina
Spašava). Šele potem se bo
lahko ukvarjala z vpraša-
njem, kakšno in kolikšno dr-
žavo hoče imeti. Že sam raz-
pon od boljševistične do mo-
narhistične ureditve pa pri-
ča, da je Srbija še zelo daleč
od »enoumnosti«, kiji gre ta-
ko na živce v Sloveniji.
Jasno pa je tudi, da se vse
ne bo končalo samo pri zavi-
sti. Milovan Djilas je te dni
v intervjuju na beograjskem
Neodvisnem Studiu B med
drugim dejal, da je Slovenija
že od začetka Jugoslavijo
pravilno razumela in spreje-
la kot interes in ne kot ču-
stveno razmeije. V medrepu-
bliških oz. meddržavnih od-
nosih pa so jasno v ospredju
interesi in ne emocije v stilu
»bratstva in enotnosti«. Prav
te dni ostanek Jugoslavije
resno opozarja, da se od Slo-
venije ne namerava posloviti
le s priložnostnimi očitki
o slovenskem egozimu, tem-
več da ima resen namen
z njo poravnati nekatere ra-
čune. Povoda niso dolgo
iskali. Uvedba slovenske va-
lute je presenetila (?) in raz-
burkala fmančne kroge ne le
v Narodni banki Jugoslavije,
temveč tudi v republiških
narodnih bankah. Makedo-
nija in BiH sta pohiteli z blo-
kado Ljubljanske banke na
svojih območjih, Hrvaška pa
jo je razglasila za tujo banko
in s tem sprožila tudi ustrez-
ne ukrepe.
Največ prahu je sprožila
odločitev Banke Slovenije,
da bodo vsi dinarji, ki so jih
z zamenjavo za bone uma-
knili iz obtoka, ostali v slo-
venskih trezorjih do dokonč-
nega dogovora med Sloveni-
jo in federacijo. Viceguver-
ner NBJ opozarja, da bodo
zadali tolarju kontra udarec,
če Slovenija približno 20 mi-
lijard dinarjev takoj ne vrne
NBJ. Kakšen udarec je mi-
slil, ni preciziral. Dejal je le,
da bo NBJ z morebitnim ne-
gativnim odgovorom Slove-
nije seznanila mednarodne
finančne	organizacije,
predvsem MMF, kar naj bi
po njegovih besedah za dalj
časa fmančno osamilo Slove-
nijo v svetu. Pri tem je še
pristavil, »da niso izključeni
veliko bolj rigorozni ukrepi
centralne monetarne obla-
sti.« V Beogradu in drugod
se bojijo, da bi Slovenija di-
narje poskušala plasirati
v Jugoslavijo, kar bi imelo
enak učinek kot če bi šlo za
ponarejen denar ali denar
brez kritja. Posledica bi bila
gospodarski zlom in popol-
no razvrednotenje dinarja.
Tukajšnji mediji poročajo,
da ne gre le za bojazen, tem-
več da Slovenija že pošilja na
jug Jugoslavije svoje ilegal-
ne kupce deviz, ki so bojda
napravili pravo zmešnjavo
na sivem deviznem trgu.
Menda imajo polne torbe za
Slovenijo brezvrednih dinar-
jev s katerimi kupujejo devi-
ze tudi po širikrat višji ceni
kot je tečaj.
Alarmantnost takšnih ve-
sti - v Makedoniji npr. trdijo,
da so samo pri enem Sloven-
cu zaplenili več kot 600 tisoč
DEM - kaže, da je slovenski
tolar še kako prav prišel Sr-
biji in drugim republikam.
Končno so našU novega kriv-
ca za njihova propadajoča
gospodarstva. Vojna na Hr-
vaškem in druge »nevarno-
sti« so postale že preveč dol-
gočasne za odvračanje po-
zornosti »naroda« do pravih
razlogov, ki slej ko prej ra-
stejo na njihovih zelnikih...
ŠTEFAN NOVAK
e pogajanja o stanarinali
^ližuje se prvi novem-
l^o nameravajo v ve-
^ občini povišati sta-
* Za približno petino.
^^en dogovor je že
'^mbru občinski izvrš-
it dosegel z območno
Jzacijo ZSSS. Takrat se
sindikalisti niso stri-
^ predlaganim poviša-
35 odstotkov, zato so
'^m ZSSS dogovorili za
9tno povišanje po 20
^•^ov, eno v septembru
in eno v novembru. Slednja
bi prišla v poštev, če ne bi
prišlo do hudih poslabšanj
ekonomskih in socialnih
razmer.
V območni organizaciji
ZSSS menijo, da so se raz-
mere toliko poslabšale, da bi
se bilo vredno s predstavniki
občinskega IS pogajati
o manjšem povišanju cen
stanarin. V velenjski območ-
ni organizaciji ZSSS menijo,
da se je potrebno o prehodu
na ekonomske cene stana-
rin, kar zagovarja občinski
IS, dogovarjati, dokler se ne
bodo začela dosledno spo-
štovati določila kolektivne
pogodbe.
Po izračunih ZSSS je po-
trebno v Sloveniji plačati od
9 do 38 tolarjev za kvadratni
meter stanovanja, v velenj-
ski občini pa je trenutna ce-
na 16 tolarjev za kvadratni
meter.
U. S.
4. STRAN - 17. OKTOBER 1991
inforivi^^
Črna pika vladi
z Uirektorjem Etola Jožetom Bučarjem o gospodarskih ukrepih po Izteku moratorija
»Kot gospodarstvenik tr-
dim, da je slovenska vlada
posvetila gospodarskim
vprašanjem premalo pozor-
nosti, stranke se preveč uk-
varjajo same s seboj, nam
pa primanjkuje informacij,
ki jih v teh spreminjajočih
se časih še tako potrebuje-
mo. »Takšen je kratek ko-
mentar Jožeta Bučarja
o razmerah, v kakršnih se je
večina gospodarstvenikov
znašla v prvih dneh samo-
stojne države Slovenije.
Jože Bučar, kako bi oceni-
li trenutne razmere in polo-
žaj Etola na slovenskem in
jugoslovanskem tržišču?
Bučar: »Na slovenskem tr-
žišču se razmere kaj bistve-
no niso spremenile, povsem
drugače je v zadnjih treh ted-
nih v drugih republikah. Za-
radi težav v transportu blaga
izven Slovenije skorajda ne
prodajamo, problern zase so
plačila, naša prodaja in pro-
izvodnja je v bistvu prepo-
lovljena. Etol vsekakor ni bil
zgrajen za dva milijona Slo-
vencev, še za jugoslovansko
tržišče je prevelik. Sam vi-
dim izhod v prodaji na tuja
tržišča. Že zdaj smo prisotni
praktično povsod po zahod-
ni Evropi, na novo smo zdaj
začeli obdelovati tržišča na
Madžarskem ter v Sovjetski
zvezi. Ne preostane nam dru-
gega, kot da se prilagodimo
razmeram, reorganizirali bo-
mo proizvodnjo in prodajo,
če bo treba, bomo razmišljali
tudi o zmanjševanju števila
zaposlenih. Bo pa to gotovo
zadnji korak, ki se ga bomo
lotili v podjetju.«
Kako komentirate spre-
membe v denarno monetar-
nem sistemu?
Bučar: »Mislim, da je vsa-
ko oviranje normalnega pre-
toka za gospodarstvo velik
problem, zato po moji oceni
delitve dinarja po posamez-
nih republikah niso najbolj-
ša rešitev. Dokler je dinar va-
luta, ki velja po ostalih repu-
blikah, je nesmiselna takšna
rešitev, da ima podjetje za
vsako republiko svoj poseb-
ni račun. Glede na to, da do-
bivamo vsak dan nove infor-
macije, pričakujem, da bo
prišlo še do določenih spre-
memb. Po izkušnjah v prvih
dneh pa lahko povem, da
smo na dinarski račun dobili
nekaj priliva iz jugoslovan-
skih republik, priliv iz Srbije
pa je samo simboličen.«
V kolikor podjetja ne bo-
do porabila dinarskih prili-
vov za poravnavanje raču-
nov v drugih republikah,
bodo službe družbenega
knjigovodstva izdajala po-
sebna potrdila, s katerimi
bo mogoče trgovati na bor-
zi. Kako ocenjujete takšno
rešitev?
Bučar: »Mi se bomo vse-
kakor poskušali usklajevati,
čeprav bo to težko. Etol na-
mreč prodaja v drugih repu-
blikah petkrat več kot pa ku-
puje in prisiljeni bomo iskati
kombinacije. Posledica tega
pa bo zagotovo manjša pro-
daja, ki bo odvisna tudi od
političnega naboja, funkci-
oniranja klirinških računov.
borze ter reagiranja kupcev
v konkretnih okoliščinah.«
Kako komentirate me-
njalno razmerje dinar-
-tolar?
Bučar: »Menim, da bi mo-
rali v gospodarstvu že pred
vsemi spremembami razpo-
lagati z več informacijami
o vseh novostih. Predvsem
bi v gospodarstvu morali
imeti več časa, da bi izterjaU
denar iz drugih republik.
Zdaj bo to še veliko težje, vsi
se prilagajamo, to prilagaja-
nje pa ni zastonj.«
Kaj pa razmerje tolarja
do tujih valut?
Bučar: »Tečaj je v bistvu
takšen, kot je bil že prej na
črnem trgu in mislim, da je
vsaj ta trenutek kar realen.
Zaenkrat menim, da tečaj
vzpodbuja izvoz, po drugi
strani pa seveda destimulira
uvoz blaga.«
Ukinja se poslovanje
z EDP-ji, kako gledate na ta
ukrep?
Bučar: »Do takšnega ukre-
pa je slej ko prej moralo pri-
ti. Ce bo delovalo devizno tr-
žišče, bo to zagotovo najbolj-
ša rešitev. Delovanje deviz-
nega tržišča je tudi normalen
ekonomski ukrep, ki je med-
narodno priznan, medtem
ko so ti podračuni in kliring
nenormalen ekonomski
ukrep.«
Strokovnjaki nam napo-
vedujejo 25 odstotno infla-
cijo. So po vaši oceni te na-
povedi realne?
Bučar: »Ciljna inflacija je
vedno neka ocenjena inflaci-
ja in menim, da ni realna.
Glede na rast cen pričaku-
jem višjo inflaciio.«
Številni gospodam
ki so prepričani, (j^ J'
odstotno inflacijo dos«
z zamrznitvijo cen, pijl!
porabe. Se Pridru^,
takšnemu mnenju? ^
Bučar: »Na jugosu
skem prostoru smo upo«
li praktično že vse kornui
cije, pa se gospodarske S
mere niso bistveno sprpj
nile. Normalni ukrepi^ ull
drugod obrodili sadove
nas niso bili učinkoviti t
ne vem, ali smo Slovenci
tako nedisciplinirani ajj'
so se okoliščine resni^^o
ko spremenile, da klass
ekonomski ukrepi ne zal«
jo več in bo pač treba n.
nove rešitve.«
Tudi v ekonomski po|j
ki in gospodarskem pro*
mu vlade, ki še vedno ^
da ugleda beli dan?
Bučar:'»Ne podcenjujj
težav, v katerih dela seda
slovenska vlada. So dolo
ne objektivne okoliščine,
jih je treba upoštevati. Ti
ob zadnjih ukrepih se jesj
pokazalo, da smo bili prec
lo dogovorjeni, predvsem
vlada ni dogovorila in r^
stila stvari okoli tržišča,
izteka moratorija ni dose
niti enega sporazuma. Ve
mem, da se z vsemi repu
kami ni mogla dogovoriti
pa nobenega opravičila a
da nismo dosegli spon
mov vsaj z naibližjimi
sedi.«	IRENA BA
Foto: EDO EINSPIEU
Do konca novembra b
v Etolu zaključili tretjo
zo izgradnje novih pros
rov v Škofji vasi. Sredi
hodnjega leta bodo na qoi
lokacijo preselili labori
rij, del skladišča, proiz\i
njo ter upravne prost«
Naložba je vredna okoli
milijonov tolarjev, ra^
pa so v glavnem že poravi
ni in to z lastnimi sredst
REKLI SO:
<
Jože Stanič, direktor Go-
spodinjskih aparatov Gore-
nje Velenje: »Razmere v go-
spodarstvu ob izteku moratori-
ja lahko označim z eno samo
besedo: izrazita nepripravlje-
nost na vseh področjih. Niti
z eno sosednjo repubhko se
vlada ni uspela dogovoriti, če-
prav so imeli dovolj časa. Za-
misli o posebnih računih pri
službi družbenega knjigovod-
stva za podjetja, ki poslujejo
s preostalim delom Jugoslavi-
je, ideje o borzi, kjer bomo lah-
ko prod^ali potrdila - vse to je
dobro zamišljeno, v praksi pa
so te stvari malce drugačne.
Sprašujem se, k^ bomo lahko
kupovali v drugih republikah
in kaj nam lahko ponudijo.
Trenutni tečaj tolarja do tujih
valut je tudi dober, spodbuja
izvoznike, toda za vsemi temi
ukrepi manjka ekonomska po-
litika države. Če bi resnično
hoteli stvari spraviti v red, bi
morali po moji oceni zamrzniti
cene, osebne dohodke in pora-
bd. Brez teh ukrepov nima
smisla napovedovati, da bo na-
ša inflacija konec leta samo 25
odstotna.«
Franc Turnšek, direktor ca-
rinarnice Celje: »Naša cari-
narnica pokriva 6 mejnih pre-
hodov, to so 4 cestni ter 2 želez-
niška mejna prehoda. Dva
cestna prehoda sta mednarod-
na in sicer v Dobovcu ter Bi-
strici ob Sotli, v Rogatcu ter
Imenem pa sta meddržavna
mejna prehoda. Železniška
prehoda v Rogatcu ter v Ime-
nem prav tako sodita med
mednarodna mejna prehoda.
V prvih dneh je bilo veliko ne-
jasnosti, kljub temu je promet
potekal normalno. Bilo je ne-
kaj zapletov pri prevozu manj-
ših stvari maloobmejnih last-
nikov, ter pri prevozu živine,
ker v Dobovcu in Bistrici ob
Sotli še ni veterinarske službe.
Upam, da bomo to razrešili
v nekaj naslednjih dneh.
Veliko občanov nas v zad-
njem času sprašuje, kako naj
ravnjo v primeru, ko im^o
zemljišča na Hrvaškem bodisi
da so lastniki ali pa imajo zem-
ljišča v najemu. Zagotovim
lahko, da ne bodo imeli težav,
blago ne bo obremenjeno s ca-
rinskimi dcOatvami. Vehko je
tudi vprašanj v zvezi s prevozi
ozimnice. Tu je postopek enak
kot na zahodnih mejah. Če gre
za količine, ki so namenjene
gospodinjstvu, se carinske da-
jatve ne plačujejo. Če pa vred-
nost blaga preseže 30 dolaijev
ali gre za količine, ki bi imele
karakter trgovskega blaga, je
treba plačati en odstotek za ca-
rinsko evidenco.«
Dušan Drofenik, direktor
Službe družbenega knjigo-
vodstva Celje: »V dneh, ki so
bili določeni za zamenjavo di-
narskih bankovcev in kovan-
cev z vrednostnimi boni, smo
preložili ogromne količine de-
narja. Kljub gneči in dolgim
vrstam menim, da smo razme-
re obvladovah. Kljub nejasno-
stim v plačilnem prometu
z drugimi deli Jugoslavije me-
nim, da je bilo gospodarstvo
tokrat močnejše od politike.
V prvih treh dneh po uvedbi
zakona o denarni enoti repu-
blike Slovenije je na Celjskem
kar 130 podjetij že imelo odpr-
te medrepubliške račune. Pre-
livanje denarja iz dinarskil
tolarske račune ni možnoJ
prilivi, ki pridejo na dinai
žiro račune, se bodo lahko
rabili za plačila v druge n
blike oziroma jih bodo imf
ki s potrdilom Službe dni!
nega knjigovodstva lahko p
dali na borzi. Računamo, da
ta borza začela z delom v I
tednu.«
Marija Vrtačnik, .Moi
konfekcija Eikroj Nazai
»Najhujša težava v podjetji!
Ukvidnost. Gospodarski po
žaj nas je prisilil, da organia
mo dnevne štabe, kjer se do
varjamo, koga bomo poklK
ali obiskali, da bi dobili pl"
lo. Neizplačane terjatve bol
kako treba poravnati, po*
verjetnosti bo potrebna ini
vencija države. Smo v po^
ju, ko mnoga podjetja raje;
sojajo denar kot plačujejo (i
gove. Pri tujih partnerjih je
lo prisoten strah zaradi polf
nega položaja, kljub že skle'
nim pogodbam prihaja doj
izpolnjevanja obveznosti '
do je tudi to, ker je bodof*
neznana, tujci pa našega ^
žaja ne razumejo popoln«^
Dejstvo pa je, da si 15. vnji®
cu vsi oddahnemo, ko nab®
mo dovolj denarja za plače'
tem se krog začne znova '
Za hitrejši stečajni postopek
Gozdno gospodarstvo Nazarje prevzame vse pravic^
in obveznosti Gozdnega gospodarstva Luče, ki je tr^
nutno v likvidaciji, se glasi eden izmed sklepov zadnji
seje mozirske skupščine.
Poslanci so se za takšen sklep odločili zato, ker
pospešil dokončen stečaj GG Luče, posledica p3 I
tudi, da bodo sredstva in oprema, last GG Luče, os^
v mozirski občini. Narok za obravnavo hkvidacijskeg
postopka za GG Luče je razpisan za 22. oktobe^
s pomočjo sklepa poslancev v mozirski skupščini P
pričakujejo, da se bo stečajni postopek predčasno z^^-
ljučil. Drugače bi se lahko ta postopek vlekel kar ne^^
časa, medtem pa pričakujejo tudi spremembo lastn'
skih odnosov. Predstavniki mozirskega izvršne^
sveta in nazarskega Gozdnega gospodarstva ^^
poslance opozarjali, da sklep o prevzetju pravic ^^
obveznosti pomeni tudi omogočanje nadaljnjega
nazarskih gozdarjev na vetrolomu v Podvolovlj^l^'
kjer pri delu uporabljalo sredstva in opremo GG ^
Z družbo POSEST d.o.o.
do nepremičnin
Ljubljanska banka Splošna banka Celje Je usta-
novila družbo z omejeno odgovornostjo za pro-
met z nepremičninami za lastne potrebe in za
potrebe drugih, ki prodajajo ali pa kupujejo ne-
premičnine.
Dejavnost družbe:
-	raziskava tržišča z zgradbami in zemljišči, ki so
naprodaj;
-	nakup, prodaja in posredovanje pri nakupu in
prodaji zgradb in zemljišč;
-	inženiring za preureditev zgradb;
-	svetovanje pri prometu z nepremičninami;
-	opravljanje premoženjsko pravnih storitev v zvezi
z nepremičninami.
Smo mlada družba, ki se želi hitro uveljaviti. Z yso
resnostjo in odgovornostjo hočemo sodelovati pri pro-
metu z nepremičninami.
Oglasite se pri nas ali pa nam telefonirajte. Vzeli si
bomo čas in prisluhnili Vašim potrebam.
Naš naslov: POSEST d.o.o.
Podjetje za trgovino, inženiring
in posredovanje
Vodnikova 2 (drugo nadstropje)
63000 CELJE
Telefon: 063 26-240
Telefax: 063 28-200
Telex: 88575 YU LB SBC
H^VEDRILO
17. OKTOBER 1991 - STRAN 5
pečna še
j vodo
•J v zadnjih desetlet-
jndustriji keramičnih
letos ne dosegajo
^,ljenih načrtov. V zad-
feasu so povsem izgu-
na Hrvaškem ter
Jjni in Hercegovini,
jlabšanju razmer pa so
[prispevali še veliki
ki ter dolgovi kupcev,
jlgujejo podjetju pet-
yeč, kot dolguje Lju-
j svojim dobavite-
pred vrati so zdaj še
'p meseci, torej mrtva
in če se razmere ne
.izboljšale, bodo tudi
^ podjetju prisiljeni
IgSevati obseg proiz-
ue ter zaposlovanja.
^	M.B.
Kija brez
nere
H so se na svinjskem
I v Celju včeraj odvijale
t, ne vemo, za minulo
prvo v novi državi, pa
rečemo, da je bila kup-
jcordna.
t^jno, pravi veterinarski
Itor Franc Lemut, proda-
sejmišču polovico oziro-
^več dve tretjini praši-
čjih kupci pripeljejo na
|ie. Pred tednom dni so
^ vse, morda zaradi stra-
Itd slabo ponudbo v pri-
jeali pa zato, ker so ljudje
[spraviti v promet še zad-
inaije.
p pa se tudi veterinarji
dneh srečujejo s številni-
lemami. Tako so denimo
dni za izvoz živine na Hr-
I pisali mednarodne certi-
>,\z ministrstva za kmetij-
pa zatem dobili navodila,
ioščajo le potrdila o vete-
iko-sanitarnem pregledu
ranjem prometu.
IB
V Emu jutri štrajk?
Predvltlenl ukrepi za 600 tehnoloških viškov
Na četrtkovi novinarski
konferenci svobodnega sin-
dikata Ema nihče ni znal
natančno pojasniti, kaj se
bo v posameznih družbah
dogajalo ob jutrišnjem iz-
plačilnem dnevu. Kritično
je spet v družbi Posoda,
pred dnevi denarja za plače
še ni bilo. Svobodni sindi-
kat odsvetuje razreševanje
socialnih stisk s prekinitva-
mi dela, ker to pomeni samo
korak bliže k stečaju.
Ljudje se tega dobro zave-
dajo, toda kakšnih daljših za-
mikov pri izplačilu osebnih
dohodkov delavci preprosto
ne bodo zmogli, je na novi-
narski konferenci povedal
sindikalni zaupnik v družbi
Posoda Ivan Mutec. Negoto-
va je tudi nadaljna usoda
družbe. Za mesec oktober so
sicer dobili naročila iz tujine
v višini milijon 700 tisoč do-
larjev, ki pa jih zaradi težav
pri oskrbi s surovinami naj-
brž sploh ne bodo mogh
uresničiti.
V Emu holding so pred ča-
som že začeli razmišljati
o stečaju posameznih družb,
čemur svobodni sindikat
ostro nasprotuje. Po bese-
dah direktorja holdinga Jo-
žeta Gubenška bi bil stečaj
najbolj logična rešitev, toda
zaenkrat so se odločili za mi-
lejšo obliko. Naredili bodo
seznam delovnih mest, ki
prinašajo dobiček, kar po pr-
vih ocenah pomeni 600 teh-
noloških viškov. Jožica Gru-
belnik, ki v Emu skrbi za ka-
drovsko področje, je pojasni-
la, da bodo problem teh de-
lavcev reševali na več nači-
nov. Za 120 ljudi je predvide-
na upokojitev, 148 delavcev
bi zaposlili v invalidski de-
lavnici, za ostalih 300 ljudi
bodo rešitev iskali v dopol-
nilnem programu. Kako se
bodo lotili stvari, pa bo od-
visno tudi od sedanjih go-
spodarskih razmer in odno-
sov z drugimi deli Jugosla-
vije.
Jože Gubenšek je na pogo-
voru z novinarji dejal, da
v tem trenutku niti ne vedo,
ali imajo izgubo in kakšna je
njena višina. Razlog so terj^a*
tve v drugih republikah. Ce
bi poravnali vsaj 30 odstot-
kov terjatev v drugih dehh
Jugoslavije, bi se računi vsaj
zaenkrat izšli, za naprej pa je
v ospredju usmeritev na slo-
vensko tržišče ter v tujino.
Predsednik svobodnega sin-
dikata Milan Ramšak pa je
na tokratni novinarski kon-
ferenci pojasnil, da se krepi
zaupanje do svobodnega sin-
dikata, ki bo poskušal delo-
vati v interesu delavcev, ni-
kakor pa ne bo pristajal na
načrtni steč£y katerekoli iz-
med družb v holdingu.
• IRENA BAŠA
Fin Trade zdaj z Italijani
¥sak torek poslovno InformacUskI dnevi
Pred časom je delegacija
celjske obrtne zbornice, iz-
vršnega sveta ter družbe
Fin Trade navezala tesnejše
stike z gospodarsko zborni-
co v italijanskem Trevisu.
Minuli teden so italijanski
partnerji obiskali Celje, po
besedah direktorice družbe
Fin Trade pa so ti stiki do-
brodošli celjskemu gospo-
darstvu, še zlasti srednjim
in malim podjetjem.
Družba Fin Trade Celje je
bila registrirana konec lan-
skega leta. Ukvarja se s •po-
sredovanjem komercialnih
in poslovnih informacij, or-
ganizacijo poslov in projek-
tov, spremljanjem izvedbe
poslov na tujih tržiščih, zla-
sti v Italiji in Franciji, izvoz-
no uvoznim marketingom
ter izvozno uvoznimi stori-
tvami in svetovanjem. Njiho-
ve povezave so najbolj trdne
na področju Trevisa, kjer so
poleg poslovnih povezav
stkali tudi vezi z gospodar-
sko zbornico, poslovno pa se
povezujejo še s podjetji na
območju Padove, Furlanije
Julijske krajine ter Francije.
Trenutno dajejo največ po-
udarka organiziranemu pre-
toku informacij, ponudbe in
povpraševanja po storitvah,
proizvodih in kapitalu,
predvsem med Slovenijo in
Italijo. V družbo so italijan-
ski poslovni partnerji pri-
pravljeni vložiti za razvoj te-
ga programa 35 odstotkov
kapitala, ustanovitveni kapi-
tal družbe je 55 odstotkov, še
vedno pa so dobrodošli do-
mači partnerji oziroma so-
vlagatelji.
V sodelovanju s celjsko
gospodarsko zbornico, pogo-
vori tečejo tudi z obrtniško
zbornico, bodo v družbi Fin
Trade oziroma v njihovih
Marija Ivana Prislan: »Naš
cilj je razviti organiziran pre-
tok informacij, hitro odziva-
nje na tržne potrebe ter hkra-
ti razvijati spremljajoče ak-
tivnosti, ki jih potrebuje po-
djetnik pri uresničevanju
svojih programov ali poslov.«
prostorih v Razvojnem cen-
tru poslej vsak torek med de-
veto in trinajsto uro priprav-
ljali poslovno informacijske
dneve, kjer bodo na voljo vse
informacije. Vsakih štiri-
najst dni naj bi na teh razgo-
vorih sodelovali tudi italijan-
ski partnerji.
IRENA BAŠA
lajboijši
lied dobrimi
ia Emona jiraznuie aesetletnlco
i{ovnica Emone v Zre-
ki letos praznuje 10 let
tja, je ena tistih, ki se
Wno lahko pohvalijo
^šnim poslovanjem,
i^e za to ima mlad ko-
ki ga vodi direktor
►vnice Cveto Štefanič.
b blagovnica je znana
tj Sloveniji zaradi niz-
cen in dobrega blaga.
) lahko v teh časih do-
lioslujete?
iedujemo se po Ijubljan-
' Maksimarketu in to se
ie do sedaj dobro obne-
paš cilj je, da bi bili naj-
^ kar pa lahko seveda
l^ijo samo naši kupci,
po pa je, da smo v Zre-
Nkar je tu blagovnica,
^naredili. Uspeva nam,
Ro mlad in zagnan ko-
p Naša povprečna sta-
PetindveOset let...
pone imate tudi vi
"'o precej zaslug za to,
gre tako dobro...
^kšno delo je potrebno
veliko požrtvovalne-
treba je veliko poto-
iineti veliko znancev in
kolegov tudi v tu-
^Poznati se moraš na ra-
J'odske posle... Pred-
J Pa je treba potovati
J^o, zlasti v Avstrijo, Ita-
^ Nemčijo, od koder pri-
'^di naše blago.
Jam v poslovanju kaj
y ftienjava valute?
ne, saj so ljudje, ki
, ^jo k nam, pokazali ve-
^^»nosti. Celo veseli so
bili, ko se je to zgodilo. Opa-
zovali smo ljudi in lahko re-
čem, da so bili zadovoljni. Še
zlasti, ker je bila menjava
ena proti ena.
Kaj pa prekinitev blagov-
nih tokov z Jugoslavijo?
Kakšne so trenutne tržne
razmere?
Na to smo bili pripravljeni.
Predvidevali smo, kaj se bo
zgodilo z vojno pri nas in na
Hrvaškem, in zato smo zaen-
krat zdržali. Kako bo naprej,
pa nihče ne ve...
Kakšne pa so perspektive
vaše blagovnice v okviru
vseh sedanjih razmer, spre-
memb?
Hočemo biti prvi med
mnogimi in najboljši med
dobrimi, želimo si, da bi nam
to uspevalo!
NINA MARUŠKA-SEDLAR
Kislega zelja in repe bo dovolj
v Merxovi kisarni v Šempetru v Savinjski dolini že priprav-
Ij^o zelje in repo za kisanje. Pripravili bodo približno 600 ton
kislega zelja in 60 ton repe. Ta količina naj bi po besedah vodje
kisarne Vinka Fonde, zadostovala za ce^sko, koroško in zasav-
sko regijo. N^več zelja so letos odkupili od kooperantov Kme-
tijske zadruge Saviryska dolina in Kmetijske zadruge Celje. Na
fotografiji: Franc Bobnar pri stroju za rezarye zelja.	T.T.
OKNO V OSTANEK
JUGOSLAVIJE
Piše VLADO ŠLAMBERGER
Za Srbe nismo več »bratje«
z obraza srbske politike je padla še zadiha maska. Snel
jo je glavni »ideolog« vladajoče 88 (Socialistične stranke)
Srbije akademik dr. Mihajlo Markovič. Za Jedinstvo (srb-
ski dnevnik, ki nemoteno izhaja v Prištini, z 2.000 izvodov
naklade, medtem ko je 2 milijona Albancev že 14 mesecev
brez svojega dnevnika Rilindja, ukinjenega s policijskim
vdorom v uredništvo in z zaprtjem urednikov) je i^avil, da
»Slovenci in Hrvati niso bratje Srbov«. Podpredsednik
srbskih komunističnih socialistov bi bil sicer še priprav-
ljen živeti v isti državi s Hrvati in Slovenci, če bi »Srbe v to
prisilil svet«, vendar bi potem »odnose zasnovali na intere-
sih, ne pa na ljubezni in nekem nenehnem žrtvovanju za
brate«.
Ti grdi svet, ti, kaj vse je podtaknil stoletja trpečim
Srbom. Ne samo, da jih sovraži skoreg vse, kar biva na
Zemlji (izjemi sta le del nekdanje Sovjetske zveze in Izrael,
ki je v podobnem polož^u kot Srbija), morali so več kot 70
let prenašati take nespodobne »brate«, kot so Slovenci,
Hrvati, da pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki
žive na tem delu Balkana, niti ne omenjamo.
Slovenci pa v jok. Še zlasti tisti - teh je nek^ tudi v Celju
-	ki jim je bila Srbija nekakšna zgledna velika sestra; ta je
mnogim Št^ercem res pomagala med drugo svetovno
vojno, po ryej pa ni nikoli pozabila poudariti, da gre za
dolg, ki naslednjih tisoč let ne more biti poplačan. Zdaj
smo ostali torej brez »bratov«, brez katerih si še nekaj let
nciz^ skupnega življerya sploh nismo znali predstavljati...
Lahko smo samo godrnjali, da »denar odteka navzdol po
Savi«, lahko so nergali Albanci na Kosovu, da »Tj-epča
radi, Beograd gradi«, toda spoštovanje do Velikega brata
je zmer^ prevladalo nad stvarnostjo. Dokler ni počilo tam,
kjer se »bratstvo« zmeraj neha - pri denarju.
Kajmak in kamni
Srbski grabež je sicer pokopal slovitega »bratstva in
enotnosti jugoslovanskih narodov«, ki sta se izkazala kot
umetna tvorba, enako kot pokojna Socialistična federa-
tivna republika Jugoslavija, ^mpak Srbi za vse svoje
tegobe krivijo nekdanje brate. Tolar jim je spravil marko
na 70 do 100 dina^ev (v Sarajevu je v ponede^ek stala celo
rekordnih 150 dinarjev), okradena (Hrvatom so v Srbiji
zaplenili vse črpalke) Ina jim je spravila bencin, kadar
sploh je, na 50 in več dinarjev za liter. Seveda Srbi pri
vsem tem »niso nič krivi«, pač,pa trpijo po nedolžnem
zaradi hudobnih bivših bratov. Že iz zgodovine je znano,
da so za vse težave Srbov zmeraj krivi drugi. Recimo, pred
drugo vojno, ko so Srbi poskusili izvoziti kajmak, so jih
zatrli Angleži. In to zelo »nesramno«! Srbski trgovci so se
dogovorih z angleškimi, da bodo pakirali sir - že takrat je
bil dober - v zabojčke po 1,5 kilograma. Dogovora so se
držali, vendar so na dno zabojčkov dajali kilogramske
kamne, nanje pa po pol kilograma kajmaka. Ti grdi
Angleži pa so trdili, da se niso tako dogovorili. Seveda je
bila srbska »resnica«, da so jim Angleži podtaknili kamne
v zabojčke s k^makom. Tako in podobno je grd svet do
Srbov torej že leta in leta.
In zgodovina se Srbom nenehno ponavlja. Tako so jim
prejšnji teden hoteli »podtakniti«, da so oni napadli Ban-
ske dvore in pripravili atentat na dr.Franja Tudmana,
Stipeta Mesiča in Anteja Markoviča. Vsem v Srbiji je
»jasno«, da je Tudman organiziral atentat nase; vsi Srbi
»vedo«, da sta hrvaška generala Stipetič in Novoselič pod-
taknila eksploziv pod Banske dvore; da bi pred svetovno
javnostjo očrnila srbsko-črnogorsko armado in njeno srb-
sko poveljstvo; s podobnimi neumnostmi pit^o srbska
glasila svoje bralce, ki nimajo možnosti, da bi se iz drugih
virov prepričali o resnicah oziroma slišali tudi drugo stran.
Niti tiste, da je Mihail Gorbačov iz svojih beograjskih
obveščevalnih virov že 24 ur prej vedel, da bodo letala AA
(antiljudske armade) bombardirala Zagreb oziroma da je
ameriški konzul v Zagrebu naročil svojim rojakom, da se
moreoo na vrat na nos (7. oktobra do 15. ure) odseliti iz
Zagreba. Ob 15. uri je bil namreč načrtovan (in uresničen)
atentat na dr. Tudmana...
Nova »krivica« seje zgodila Veliki Srbiji v torek zjutraj.
Parlament Bosne in Hercegovine je namreč izglasoval
(brez poslancev Srbske demokratske stranke, ki so v znak
protesta zapustili sejo) suverenost republike in se tako
vs^ na papirju ubranil hegemonističnih srbskih teženj, saj
je hkrati zavrgel »beogr^sko (Miloševičevo) pobudo« o osi
Beograd-Titograd-Sarajevo.
Nemirna »mirna Bosna«
Poznavalci razmer napovedujejo, da bo zd^ Srbija
s pomočjo svoje vojske, maskirane v »Jugoslovansko
armado« tudi uradno odprla tretjo fronto (prva je bila
v Sloveniji, izid je znan, druga je na Hrvaškem, kjer se
bojna sreča spreminja iz dneva v dan) v Bosni in Hercego-
vini. V tej trinarodni republiki je armada že zd^ imela
oporišča (letalska in za rezerviste) za napade na Hrvaško,
suverenost BiH pa bo dodatna priložnost za osvajanje
bosanskih ozemelj, ScO »mora srbski živelj živeti v eni
državi« (Miloševič, Jovič, Markovič in drugi srbski komu-
nistični oblastniki to nenehno ponavljajo).
Za tak poseg je že vse pripravljeno, scenarij je znan.
V BiH so že štiri »Srbska avtonomna območja«, vsak čas
bo še peto, vse večja postajo gesla v srbskih glasilih, da
so »Srbi v BiH ogroženi«, torej bodo »trpečim bratom
v BiH« morali priskočiti na pomoč »zavedni srbski prosto-
voljci«, armada pa bo (s tanki, letali, minometi, topovi)
»morala zaščititi Srbe, ki jim v BiH grozi pomor«. Tako se
zna hrvaška drama ponoviti v BiH, in to samo zato, ker je
pošteni in naivni dr. Alija Izetbegovič (skupaj s poštenim
in naivnim Makedoncem Kirom Gligorovom) še do včer^
mislil, daje mogoče s Srbi enakopravno živeti na tem delu
Balkana. Svojo zmoto je spoznal pol leta prepozno, saj bi
se za razglasitev suverenosti morala skupščina BiH odlo-
čiti že spomladi, pa je iz obzirnosti do bosanskih Srbov
-	tem suverena BiH ne ustreza, saj ne bi bila pod vladavino
Beograda - prelagala odločitev. Upajmo, da vseeno še ni
prepozno za »mirno Bosno« ...
6. STRAN - 17. OKTOBER 1991
NAŠI KRAJI IN
Delali kot črnci in
molčali kot grob
Likovna podoba bonov Je nastala v Cetisu!
Zdaj ni več nobena skriv-
nost, da so tolarske bone,
sedaj veljaven slovenski de-
nar, natisnili v celjskem Ce-
tisu. Prav tako ni več skriv-
nost, da tudi slovenske pot-
ne liste izdelujejo v Cetisu.
Kar nekaj mesecev pa je bi-
la to prava državna skriv-
nost, in le redki so zanjo ve-
deli. Tem je bila naložena
stroga molčečnost, zajam-
čena z osebno izjavo in last-
noročnim podpisom. Med
temi srečneži ali nesrečneži
pa so bili, seveda, tudi ne-
kateri Cetisovi delavci. Ti-
skati prvi slovenski denar
in o tem nikomur niti bese-
dice črhniti, še domačim ne,
je lahko prava nadloga...
Tiskati noč
in dan
v Cetisu so ponosni, ker je
bila prav njim zaupana tako
zahtevna in odgovorna nalo-
ga. Plače jim zaradi tiskanja
slovenskih tolarskih bonov
in potnih hstov sicer niso po-
skočile, imajo pa to srečo, da
jim delavcev trenutno ni tre-
ba odpuščati.
Koncem minulega leta so
bili boni naročeni. Takrat se
pravzaprav še ni vedelo, da
bodo ti boni tudi prvi sloven-
ski denar. Lahko bi bili to
tudi vrednostni boni za ben-
cin, živila in podobno. Na-
ročnik »posla« je bilo Mini-
strstvo za notranje zadeve
Slovenije, skupaj z Narodno
banko Slovenije. Verjetno
tudi naročnik takrat še ni ve-
del, daje Cetisu zaupal tiska-
nje našega prvega denarja,
saj je bilo mednarodno priz-
nanje Slovenije prav tolikš-
na neznanka, kot je še danes.
Tiskanje bonov pa je bilo,
kot pribito, za delavce Ceitsa
težko fizično breme, saj se
proizvodnja praktično ni
ustavila: tiskali so dan in
noč, v štirih izmenah.
Strogo varovane
sicrivnosti
Cetis je v zvezi s to nalogo
dolžan varovati vse poslovne
skrivnosti, zajete v obsež-
nem elaboratu. Sicer pa ta
navodila ne veljajo le za to-
larske bone, ampak za vse
ostale vrednostne listine, ki
jih izdelujejo v Cetisu. Dej-
stvo, daje treba delati v zapr-
tem prostoru in ves čas pod
stalnim nadzorom zaščite in
varovanja, so delavci lepo
sprejeli in za projekt tiskanja
denarja opravili naloge pre-
senetljivo odgovorno. Zdaj
so postali kar nekakšen vzor
delavcem na ostalih progra-
mih. V zvezi s tiskanjem bo-
nov velja še povedati, da je
tudi njihova likovna oziroma
grafična podoba nastala
v Cetisu, žal pa imena obh-
kovalca ne smemo izdati.
Prvi potni listi že
zunaj
Tako kot tiskanje bonov in
drugih vrednostnih listin je
tudi program slovenskih
potnih listov zaključena ce-
lota v strogo varovanem in
javnsoti neznanem območju
Cetisove proizvodnje. Gre za
trikratno varovanje: za teh-
nično in mehansko zaščito
ter fizično varovanje. Tudi to
varovanje obsega nešteto na-
vodil in pooblastil. Za var-
nost in tajnost skrbijo, po na-
Drago Polak, pomočnik
glavnega direktorja za pro-
izvodnjo: »Ponosni smo, da
je bila ta naloga zaupana
prav nam. Mislim, da je na-
ša prednost fleksibilnost in
sposobnost prilagajanju po-
trebam tržišča. Kos smo ta-
ko tehnološki zahtevnosti
programov, kot vsem vidi-
kom varnosti oziroma varo-
vanja v zvezi s temi posli.
vodilih slovenskega Ministr-
stva za notranje zadeve, tudi
kriminalisti celjske UNZ ter
Cetisova varnostna služba.
Prve količine slovenskih
potnih listov so bile pred
kratkim predane naročniku.
Program potnih Hstov se na-
daljuje in najmanj leto dni
ima določeno število Ceti-
sovih delavcev zagotovljeno
delo.
IVIorali so lagati
Pogovarjali smo se z neka-
terimi delavci, ki so stiskali
prvi slovenski denar, četudi
samo bone. Njihovih imen in
fotografij ne bomo objavili,
saj mora biti tudi njihova
varnost zajamčena. Predv-
sem nas je zanimalo, kako
jim je uspevalo držati jezik
za zobmi in o novem progra-
mu nikomur ničesar izdati.
Pod »zaprisego« so bili tudi
pred domačimi, pred ženo,
otroki in radovedneži vseh
vrst. Staro pravilo, da med
zakonci ne sme biti nobenih
skrivnosti, zanje pač ni sme-
lo veljati.
»Še hčerka mi ne verjame,
da kot oddelkovodja nič ne
vem, kaj se dogaja. Seveda
že od začetka marsikaj vedel,
a sem se moral obnašati, kot
da ne vem nič. Neprijetno je
bilo, ko sem moral delati tu-
di ponoči in ob nedeljah, pa
nisem smel povedati niti to,
da tiskamo denar. No, to zdaj
ni več nobena skrivnost, zdaj
tudi žena ve, zakaj vse tiste
nočne in nedeljske ure, ko
me ni bilo doma.«
»Da imam pač takčno de-
lo, sern moral dopovedovati
ženi. Čudno se ji je namreč
zdelo, da kar naenkrat delam
ponoči ter ob sobotah in ne-
deljah. No, kasneje je za bo-
ne izvedela po drugih kana-
lih, takrat, ko to v javnosti ni
bila več skrivnost. Seveda pa
je tu še vrsta drugih skrivno-
sti, kijih varujemo.«
»Mi, ki delamo na teh pro-
gramih, smo se kar nekam
spremenili, drugače spreje-
mamo nekatera dejstva, po-
vezana s tem programom.
Na začetku so bile sicer teža-
ve, zdaj pa smo že^ko speci-
alizirani, daje to že avtomati-
zem. Kot pooblaščeni dela-
vec pa se kdaj srečam tudi
s težavami, saj ljudje težko
razumejo, da nekaterih stva-
ri pač ne smeš povedati, iz-
dati.«
»Bili so trenutki, na začet-
ku, ko si nismo mogli pred-
stavljati, da bi naj bil to naš
denar oziroma denarni nado-
mestek. Delo je bilo napor-
no, saj si moral biti vsak tre-
nutek na razpolago.«
Pa srečno, tolar slovenski,
četudi se danes še sramežlji-
vo skrivaš pod imenom bon.
Želimo ti, da te Evropa čim-
prej prizna in sprejme med
ugledno druščino ostalih
monet. Takrat ne boš več
bon, ampak tolar, ki bo ra-
stel in postal velik, kot Tri-
glav.
MARJELA AGREZ
Nekaj zapoznelih predlogov za
novo valuto
Realno - naturalno
Valuta naj bo bon, enota pa bonbon.
Narodno - zavedno
Valuta naj bo Veseli Martin^ enota pa Slovin.
Zgodovinsko - prepotentno
Yaluta naj bo tolar, enota pa dolar.
Če bo kak stotin, naj bo pa cekin.
Aktualno - politično
Valuta naj bo danes, enota pa Janez.
Živalsko - nesramno
Valuta naj bo slon, enota pa konj.'
Občinsko - ljubeče
Valuta naj bo župan, enota pa klan.
Stane Emeršič
Peter Kuser
Breda Artak
Marko Zupane
Tolar Je preveč podoben dinarju...
Nov slovenski denar zaenkrat še
v obliki bonov, je natisnjen. Tiskali
so ga v celjskem Cetisu. kako je nov
slovenski denar in njegova oblika
všeč ljudem z ulice? Kakšen bi bil
denar, če bi ga ljudje lahko oblikova-
li po svoje?
Stane Emeršič, 35 let, trgovski pot-
nik iz Celja: »Če bomo lahko s tem
našim denarjem kupih kaj več, kot
smo z dinarjem, bo v redu. Glede tiska
in oblike pa mislim, da so sedanji boni
še daleč od pravega denaria, od takš-
nega, kot bi moral biti. Ce bi denar
oblikoval jaz pa ne bi bil dosti druga-
čen. Čisto všeč mi je sličica Triglava,
pa tudi knežji kamen me ne moti.«
Peter Kuser 30 let, diplomirani
ekonomist iz Šentjurja: nanj sem se
težko navadil, drugače pa mislim, da
bo ta denar zaživel med ljudmi. Oblika
mi je všeč, nakaj polemik je le glede
kamna. Najbrž ga bodo zamenjali in
vtisnili kaj drugega. Če bi bila to moja
stvar, bi dal vtisniti kakšen star slo-
venski simbol.«
Breda Artak, 26 let, tajnica iz Celja:
»Ta denar je boljši, kot se misUla, da
bo. Bone sem si predstavljala manjše,
pa vendar so, takšni kot so, le bolj
podobni denarju. Ne razmišljam
o tem, kakšen bi ta denar bil, če bi ga
sama oblikovala, lahko pa bi bil bolj
podoben drugim evropskim valutam.
Oblikovan bi moral biti bolj moderno.
Takšen kot je sedaj, je še vedno precej
podoben dinarjem, katerih oblika je
bila kriminalna.«
Marko Zupane, 32 let, trgovec iz
Celja: »Denarje slab, pa tudi papir, na
katerem je natisnjen, ni najboljši.
Pravzaprav je takšen kot je bil prejš-
nji. Kar se tiče knežjega kamna, ki je
natisnjen na tem našem denarju, pa...,
Avstrijcem smo se zamerili. Po drugi
strani pa je kar prav. Da bodo vedeli,
da smo mi Slovenci!«
NINA-MARUŠKA SEDLAR
Foto: EDO EINSPEILER
Sporazum doseže|
v Rogaški Slatini
v Rogaški Slatini sta se v soboto sestali delegaJ
Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Pod
stvom obeh flnančnih ministrov so sprejeli plafji''
sporazum med republikama Slovenijo in Hrvaško
Namen plačilnega sporazuma je, da bodo izplafg^
nja med subjekti obeh republik potekala prek nere,
dentskih računov, s konvertibilnimi valutami ixi \
druge načine, ki veljajo v mednarodni bančni pr^].
Terjatve na nerezidentskih računih v obeh republiij,
se lahko uporabljajo za plačevanje blaga in storitev;
nakup vrednostnih papirjev kot so delnice in obve
niče, deležev v podjetju in podobno. Nadalje se terij
tve lahko uporabljajo za kreditiranje in druga vlagaj^
ter plačevanja. Sedanje stanje dolgov in terjatev seb
reševalo v skladu s plačilnim sporazumom, s cesijo;.
z drugimi kompenzacijami. Do 27. oktobra se lahi
neporavnane obveznosti iz blagovno denarnih odm
sov plačajo v dinarjih s posredovanjem SDK. V te;
času bosta SDK Slovenije in Hrvaške izvedU multilai^
ralno kompenzacijo.
HaMess
Tolar pa dolar
Pa smo ga le dobili, nov
denar. No, pravzaprav sploh
ne denar, pač pa bone in je
zato lepo po slovensko in
pravilno treba reči: pa smo le
dobili nove bone!
To gotovo veste, kaj je mo-
da. Zdajle, v teh dneh, je, re-
cimo, moda govoriti o bonih.
O tem, kaj boni so in kaj ni-
so, kako smo jih, saj veste
- koga, in kako bo zdaj brez
njih in z boni. In o tem, daje
bon pravzaprav že tolar in da
tolar dejansko ni noben bon,
da pa bo tolar kmalu res to-
lar in da zato bonov kmalu
ne bo več.
Bog pomagaj! Da bi le bilo
res in ne kot takrat, ko so
vodilni tovariši rekli, da bo-
nov že ne bo nikoli več, pa so
potem bih še nekajkrat; na-
zadnje za nafto, če se še
spomnite. Seveda se spom-
nite. Kateri Jugovan bi pa
lahko pozabil take srečne
trenutke naše lepe histo-
rije?!
Pa pustimo: vsak bo,
Bogom odgovarjal za j
partijske grehe. In k
Slovenec ni v nobeni p
in kdo je brez greha,
vprašam ?!	,
Hja, mea culpa. Ampi '
se vseeno ne znajdem
Jaz sem kratkomalo šok
dinar pa marka, lipa pa
tolar pa dolar. Vse mar^
je jasno.
Juga je mrknila, din
šel rakom žvižgat. Par d
minilo, pa si poglejte:
bili smo nanj kakor na i
sneg. In lani sploh ni bili
prida snega!
S^j, saj!
»Vse teče,« je rekel i
Heraklit. In pri tem zago
še ni nič mislil na lipo. i
je odneslo kot tisto svinji
ni po Savinji - nekdo,
sicer tam pri kapucinai
končno potegnil na 5i
ampak revcaje bila dot
še za nič. Pardon - pič. L
lipico, lipičico pa je kar'
odplavilo tja dol u tri Hai
rabije, mimo poslance")
skoz privat projekt di
v sklerozo.
Lipe ni več. Sploh jen
lo. Kaj je to lipa ?
Kaj ni to tisti denar, 1
ga je zmislil neki Kakoi
že pisal, nakar pa je spo(
la marka in ga je spo
tolar.
Ah, ta tolar!
Priznati moram, da
dovolj všeč, da bi ga ¥
Že to ime, lepo vas pro^'
S^ občudujem Marijo J'
zijo, njenih devet otro^
prav toliko^ očetov, a^Jj
vseeno... Že res, da "
spominja na dolar, am
dolar nikoh ni bil tolar i!^
jim se, da tudi tolar nik^
bo dolar. Kot Marija Teto
nikoh ni bila Slovenka
di nikoli ne bo.
Pa saj ni važno! KotJ^,
kel moj sosed Lojz:
čist usejen pa če boP'
klasi pa zrna. Sam
kruh.« Zato pa kar
kot je. Če je tolar, pa
Kar je, je. Pa če je tuo'
nutno še bon.
Nazaj pa ne gremo- ^^
Saj veste, kaj je rekel ^
klit: »Vse teče.« fi
v imenu prestolonasle"u
iz Oplenca pri ^^^J
skromno dodajam: »l^
H nazaj, nikoh nazaj."^Jj^
MARIJirjJ^^
iz Oplenca pri ho'^
H^VEDRILO
17. OKTOBER 1991 - STRAN 7
emična industrija na črno?
^HtorJI priznavajo, da bi proizvodnjo kalcijevega klorida na PIrešIcI morali prepovedati, toda...
^e imajo pravico, da
Jpvr čistem in zdravem
jj. Kdo ve, zakaj to že
Jjasa ne velja za prebi-
jPirešice v žalski obči-
jliolice? Pred nekaj le-
{^gnali vik in krik, ker
pjihovi neposredni bli-
pekateri odpisani ob-
^ veljaki hoteli posta-
farmo prašičev. O pro-
0 bližnjega Juteksa
,bi znova razpravljali,
0 O problemih, ki jih
ifočata bližnja asfaltna
lin kamnolom Cestnega
(tja iz Celja je bilo na-
lo že mnogo člankov.
^ leto pa je minilo, od
stno pisali, da bi naj
^ici proizvajali kalci-
klorid...
oizvodnja poskusno te-
nekaj časa, Alenka Bo-
ki je ena izmed najbolj
pih članov Društva za
Uro okolja iz Velike Pire-
oziroma Galicije, pa se
lej ko prej znašla pred
^i. S svojimi pozivi in
levami naj ji za božjo vo-
odgovorni pri Cestnem
^tju javno odgovorijo na
jj vprašanj, je, kot sama
ri, dosegla le to, da so jo
Ijlžili obrekovanj zoper
ro ime in čast Cestnega
jetja in samega gospoda
itoija, Andreja Kamen-
,To je taisti direktor, kije
red letom dni javno zatr-
li, da proizvodnja kalcije-
j klorida sploh ne vpliva
mo na okolje. Zaradi
Inih in drugačnih intere-
,so ob vsem tem na ža-
še najmanj pomembni
lani.
lenka Bonajo trdi, da se
plaščem poslovne skriv-
il nekateri skrivajo za
je ozke podjetniške ogra-
i!faše Društvo za varstvo
^a je že večkrat zaprosi-
da bi sodelovalo pri in-
icijskih pregledih in ne
adnje z vodstvom Cest-
p podjetja, oziroma As-
bbaza. Nihče nam ni od-
liril in znova so nas igno-
S,« pravi Bonajeva, Ivan
pečan, pa trdi, da proiz-
Uja kalcijevega, klorida
loteka in to brez vseh po-
aih dovoljenj, torej na
Na to so člani društva
že vehkokrat opozarjali ob-
činske in republiške inšpek-
torje ter samo vodstvo žalske
občinske skupščine, vendar
kot vse kaže brezuspešno.
Proč s kemično
industrijo!
Krajane so bojda odgovor-
ni pri Cestnem podjetju ob-
vestili, da bo proizvodnja
kalcijevega klorida potekala
le poizkusno in še to zgolj za
potrebe zimskega posipanja
cest. Kalcijev klorid naj bi
namreč bil zelo dober kot
mešanica k soh. Hkrati s tem
pa so, pravi predsednik dru-
štva Janko Podmiljšak, od
nekaterih delavcev v Asfalt-
ni bazi izvedeli, da gre še za
nekaj več: »Proizvajali naj bi
namreč kalcijev klorid za po-
trebe vse Slovenije in celo za
izvoz. Poštah smo pozorni,
kajti v Pirešici bi se lahko
razvila prava kemična indu-
strija. Videli smo, da gradijo
že tudi rezervoarje za solno
kisUno. Ko smo jih povpra-
šali, kdo jim je dal dovolje-
nja za to, so nam odgovorni
povedaU, da so rezervoarje
zgradih v soglasju s krajevno
skupnostjo. Tudi ta odgovor
je bil eden izmed razlogov,
da smo ustanovili društvo za
varstvo okolja. Mislili smo
pač, da nas bodo bolj upošte-
vali.«
SIcrivnostni proielct
Očitno so člane tega dru-
štva v začetku res upošteva-
h, k^ti na laično vprašanje,
kaj se pravzaprav dogaja
v asfaltni bazi, so jim odgo-
vorili, da gre zgolj za proiz-
vodnjo za lastne potrebe
Cestnega podjetja in da več-
je proizvodnje ne načrtujejo.
Toda, glej ga zlomka, v eni
izmed zadnjih lanskih šte-
vilk galsila slovenskega
Elektrogospodarstva, smo že
lahko prebrali, da se kot
možni dobavitelj apnenčeve
moke pojavlja tudi Asfalt
Kamnolom iz Velike Pireši-
ce. Mleti kalcijev karbonit
n^ bi namreč šoštanjska ter-
moelektrarna uporabljala za
nevtraliziranje žveplovega
dvokisa. Ko so gospoda Ker-
steina, direktorja iz Velike
Pirešice povprašali, kako je
s tem, jim je odgovoril, da
sploh ne gre za aktualno za-
devo, ker za to ni dovolj de-
narja. »Projekt pa so kljub
temu na skriv^ razvijah,«
pripoveduje Janko Podmilj-
šak in pravi, da naj bi letna
proizvodnja znašala okrog
100 tisoč ton ali tristo ton na
dan ob 24 urni dnevni proiz-
vodnji. »Samo mislimo si
lahko, kakšna obremenitev
bi bila to za naše okolje in
kako šele bi začeU izkoriščati
kamnolom. O velikem hrupu
ter emisiji prahu v zraku ni-
ma smisla izgubljati besed.«
Problematika je botrovala
tudi poslanskemu vprašanju
v Zboru krajevnih skupnosti
žalske občinske skupščine.
Kako je mogoče, da Cestno
podjetje proizvaja kalcijev
klorid in kameno moko ter
druge izdelke za trg, čeprav
za proizvodne objekte v As-
faltni bazi nima ne lokacij-
skega, ne gradbenega in ne
uporabnega dovoljenja, seje
glasilo vprašanje.
Brez vseli dovolienj
o tem nam je vodja občin-
skega inšpektorata Rafko
Mlakar povedal, da bi mora-
la tržna inšpekcija že leta
1987 z odločbo prepovedati
to dejavnost in podati prija-
vo za gospodarski presto-
pek, saj je Cestno podjetje
takrat pričelo s poskusno
proizvodnjo kalcijevega klo-
rida. Tega pa ni storila, ker je
šlo v bistvu za nov proizvod,
tako ekološko kot tudi tržno
zanimiv, za katerega investi-
tor še ni imel dokončno izde-
lane tehnologije in potrebne
tehnične opremljenosti. Do-
govorjeno je bilo, da bo inve-
stitor vzporedno z razvija-
njem tehnologije skrbel tudi
za pridobivanje ustrezne do-
kumentacije. Na samem me-
stu poskusne proizvodnje je
bilo več ogledov tudi s strani
republiške inšpekcije. Ugo-
tovih so, da poskusna proiz-
vodnja ne predstavlja prehu-
dega obremenjevanja okoli-
ce. »Izdelali smo tudi odloč-
bo za potrebne meritve. Po
naših informacijah in po in-
formacijah nekaterih stro-
kovnih inštitucij ter zavodov
je proizvodnja doslej poteka-
la zgolj poskusno, zaradi me-
ritev, prav danes pa smo iz-
vedeli, da proizvodnja kalci-
jevega klorida poteka tudi iz-
ven teh okvirov. Mi seveda
proizvodnje fizično ne more-
mo zaustaviti,« pravi Rafko
Mlakar. Kot zanimivost zapi-
šimo še to, da je prav v času
našega razgovora Mlakarja
po telefonu poklical Vane
Gošnik in se pozanimal, kaj
je s to zadevo.
Ob vsem tem je še n^bolj
jasno, da krajani Pirešice in
bližnje okolice Cestnemu
podjetju ne zaupajo več in da
jih njihova dejavnsot moti.
Nekateri pravijo, da se ne za-
nesejo niti na analize in iz-
sledke raziskav nekaterih
strokovnih institucij, saj se
da dandanes marsikaj tudi
plačati. Gre seveda za trdi-
tve, ki so bolj ah manj izreče-
ne na pamet, res pa je, da so
si mnogi zgradili svoje doka-
ze, zato da bi živeli v miru in
v neokrnjeni naravi. Tistih,
ki jim sedaj grenijo njihov
vsakdan s svojimi novimi
programi, takrat še nikjer ni
bilo. V vsakem primeru pa bi
na eni in drugi strani moralo
biti več strpnosti in razume-
vanja, zlasti pa poštenih po-
govorov.
JANEZ VEDENIK
^ Podpečan, Velika Pi-
•ca; »o ekološko čisti de-
^sti ne moremo govoriti,
se iz asfaltne mase va-
J^ dim, dokler poslušamo
^ ropot transportnega
^^a... Zahtevamo, da se
Ustavi proizvodnja kal-
^ga klorida in da se upo-
sklepi zbora kraja-
je bil lanskega avgu-
.*3krat so bih prisotni tu-
'^^Pod župan, Milan Dob-
j predsednik občinske
^ Kranjc in sekretar se-
^'afa za varstvo okolja
spanje prostora, Vinko
^'a/c. Vsi poznajo našo
l'^rnatiko. Vodja občin-
inšpektorata, Rafko
pa n^ končno ven-
I 2e prisluhne tudi na-
^htevam. Naši otroci
k,,? živeti v čistem
Alenka Bonajo, članica
Društva za varstvo okolja:
»Na mnogo vprašanj bi nam
morali odgovoriti vodilni pri
celjskem Cestnem podjetju.
Tudi novinarsko konferenco
so nam obljubili, vendar iz
vsega ni bilo nič. Že imajo
svoje razloge, da niso pri-
pravljeni na dialog. Pa še to:
Nihče ne sme brez dovolje-
nja postaviti niti kurnika, tu
pa se lahko gredo stvari, ki
motijo večino krajanov.«
Janko Podmiljšak, predsed-
nik Društva za varstvo ok-
jolja: »Ko občinski inšpek-
torat odkrije nepravilnosti,
bi bil dolžan takoj ukrepati.
Z odločbo bi moral prepove-
dati vse dejavnsoti Cestnega
podjetja iz Celja, za katere
nima vse potrebne doku-
mentacije in vseh dovoljenj.
Pod takojšnjo izvršbo bi mo-
ral zagotoviti tudi odstrani-
tev ilegalno postavljenih ob-
jektov in naprav in vzposta-
viti prvotno stanje.«
Ciril Mastnak, Velika Pire-
šica: V nerazumne meje, tja
proti Gorci, se širi tudi kam-
nolom. Pogosti, tudi nočni
odstreU, nas zelo motijo, mo-
ti pa nas tudi deponija pri
kamnolomu, kamor vozijo
bitumenske odpadke in vse
druge smeti, ki jih nimajo
kje odložiti. Zanima nas tudi
to, kam je odteklo apneno
mleko s filtrov, ki so jih odla-
gali v vrtače na področju
Studencev. Kam je vse te
stvari odplavila podzemska
voda ?«
Iz zapisnika z inšpekcijskega ogleda žalskega občin-
skega inšpektorata na Cestnem podjetju Celje - Obrat
Asfalt kamnolom Velika Pirešica:
»Po izjavi direktorja Kersteina gre za popolnoma novo
proizvodnjo. Zato niso bili znani tehnološki parametri in
so se odločili za gradnjo pilotne naprave za proizvodnjo
kalcijevega klorida. Za to napravo imajo izdelano kom-
pletno tehnično dokumendtacijo, saj so k sodelovai^u pri-
tegnili več priznanih strokovnjakov. Direktor je izjavil,
da proizvodna poteka samo v času izvajanja meritev. Na
dan inšpekcijskega pregleda proizvodnja ni potekala.
Ugotovitve: Celotni obrat za proizvodiyo kalcijevega
klorida je zgrajen brez ustreznih dovoljenj.«
Velika Pirešica, 5. 5.1991
Iz zapisnika Republiške-
ga sekretariata za zdrav-
stveno in socialno varnost
ter Republiškega sanitarne-
ga inšpektorata:
»Glede na to, da proizvod-
nje ni, tudi ni osnove za pre-
poved obratovanja zaradi
ekoloških vidikov.«
Velika Pirešica, 26.4.1991
Sklep Društva za varstvo
okolja Velika Pirešica-Gali-
cija:
»Kalcijevega klorida ne
smejo proizvajati. Zavrača-
mo tudi vsako kemično in-
dustrijo na območju Kra-
ievne skunnosti Galicija!«
V Celju bomo težko dihali
S kurilno sezono se bo povečala onesnaženost zraka
Z novo kurilno sezono, ki se zače-
nja v teh dneh, se bodo v Celju ponov-
no pojavili že znani problemi s preko-
merno onesnaženim zrakom. S pri-
ključitvijo na plinsko ogrevanje v ne-
katerih delih Celja bi se razmere lah-
ko nekoliko izboljšale, ker pa bo veči-
na tistih, ki se še vedno ogrevajo
s premogom, letos prisiljena kupiti
velenjski lignit, bistvenih premikov
na boljše ne bo. Seveda pa bo celotna
situacija v veliki meri odvisna tudi
od tega, kako mrzla bo letošnja zima.
V Celju, kjer je začetek kurjenja do-
ločen s posebnim odlokom, ki govori
o ukrepih za varčevanje s toplotno
energijo, zakurijo v sistemu daljinske-
ga ogrevanja po 15. oktobru, ko tri dni
zapored temperature do 21. ure padejo
pod 12 stopinj. Zaradi uporabe zemelj-
skega plina ta način ogrevanja z ekolo-
škega vidika ni sporen, težave pa se
začnejo pri manjših kotlovnicah in in-
dividualnih hišah, kjer se načini ogre-
vanja zelo razlikujejo.
S plinifikacijo celotnega Celja bi po
vseh dosedanjih izračunih reših pro-
blem prekomernega onesnaženja zra-
ka z žveplovim dioksidom, ob tem, da
bi tudi Cinkarna dodatno sanirala svo-
je vire onesnaževanja. Ker pa je celot-
na plinifikacija prevelik zalogaj, da bi
ga lahko uredili naenkrat, se v občini
lotevajo postopnega reševanja tega
problema. Deloma je k hitrejšemu
priključevanju na plin prispevala lan-
ska poplava, ki je na primer v Liscah
odnesla ogromne količine kurilnega
olja, zato so se tamkajšnji prebivalci
odločih za plinsko ogrevanje s pomoč-
jo kreditov občine. Na ta način je dobi-
lo plinski priključek 207 stanovanj,
v okviru rednega programa stanovanj-
skega gospodarstva pa še 30. Priključ-
ke so tako dobih v Trubarjevi m Mal-
gajevi uhci, riekaj v centru Celja, ob
Mariborski in Kersnikovi ulici. Med
večjimi kotlarnami, ki so jih že lani
preuredili s premoga na plinsko ogre-
vanje, ali pa so jih povezali z daljin-
skim vodom na obstoječe kotlarne, so
v Čuprijski 21, na Savinjskem nabrež-
ju 3, v uhci XIV. divizije 8 in v Mikloši-
čevi, letos pa še v Gregorčičevi 6 ter
Stanetovi 10 in 17a. Še vedno pa ostaja
vrsta kotlovnic v podjetjih, ustanovah
in nekaterih stanovanjskih objektih,
ki kurijo s premogom ali kurilnim
oljem.
Za večino občanov, ki se sami ogre-
vajo, je prehod na plin vsaj v začetku
povezan s precejšnjimi stroški. Kasne-
je pa je takšen način ogrevanja med
najcenejšimi, saj so v občini dosegli,
da je cena plina nižja od ekvivalentne
moči kurilnega olja. Kljub temu je po-
raba premoga še vedno zelo velika. Po
podatkih naj bi v letu 1989 pokurili
9 tisoč ton premoga, lani pa kar 21
tisoč ton. Prevladuje velenjski lignit,
ki je zaradi visokega odstotka žvepla
posebej problematičen, po zadnjih po-
datkih pa ga bodo tudi letos občani
pokupih največ. Dobave iz bosanskih
rudnikov so se ustavile, v celjski Kovi-
notehni imajo trenutno na voljo le za-
savski oreh, ki pa ne zadošča povpra-
ševanju. Do septembra so prodali že
več kot 10 tisoč ton lignita in nekaj več
kot 5 tisoč ton rjavega premoga. Pro-
daja rjavega premoga ne bo dosegla
lanske količine 11 tisoč ton. Manjše
količine premoga naj bi uvozili iz Če-
ške, Poljske in Sovjetske zveze, ven-
dar bo ta premog precej dražji, čeprav
bolj kakovosten.
Zaradi takšnega stanja je strokovna
služba za varstvo okolja v Celju že
predlagala učinkovite ukrepe ob pre-
komerni onesnaženosti zraka. V pri-
meru alarma prve stopnje bodo še ved-
no predvsem opozarjali občane, alarm
druge stopnje pa natančno predvideva
zmanjšanje porabe goriv v večjih kot-
lovnicah in zmanjšanje obsega proiz-
vodnje v Cinkarni. V primeru alarma
tretje stopnje so predvideni ukrepi še
strožji. Letos so glede na izkušnje iz
preteklega leta opustili omejitve v pro-
metu, dobrodošla novost pa je, da je
odslej tudi občinski sanitarni inšpek-
tor pristojen za nadzor v Cinkarni.
Vendar bodo takšni ukrepi zahtevali
stalno dežurstvo pri meritvah onesna-
ženosti zraka in v inšpekcijskih služ-
bah kar bo povezano tudi z dodatnim
plačevarijem tega dežurstva, zato bo
imela zaanjo besedo pri njegovi uved-
bi občinska vlada.
TC, NMS
Težav v oskrbi s kurilnim oljem zaen-
krat ni, ugotavljajo v celjskem Petrolu.
Kupci dobijo olje takoj, zalog za novem-
ber je še dovolj, kako bo do konca leta,
pa še ne vedo.
Po mnenju direktorja velenjskega
rudnika lignita Franca Avberška bo
premoga za posamezne kupce, torej za
široko potrošnjo, dovolj, vendar pa bo
lahko v tem mesecu, ko je večja proda-
ja, prihajalo do manjših zastojev. Vče-
raj so se pri ministru Jazbinšku pred-
stavniki rudnika dogovarjali o večjem
izkopu, točne podatke o porabi in izko-
pu premoga pa nameravajo v RLV pred-
staviti v tem tednu na novinarski kon-
ferenci.
8. STRAN - 17. OKTOBER 1991
inforivi^^
Muzeja se ne bosta združila
Izvršni svet o organiziranosti celjskih muzejev
Izvršni svet skupščine občine Celje
se je na minuli seji odločil, da podpre
sedanjo organiziranost muzejske de-
javnosti v Celju in jo označil kot naj-
ustreznejšo. Mozej novejše zgodovine
in Pokrajinski muzej ostajata dve
ustanovi in se ne združujeta. Njuno
financiranje odreja republika.
Sicer pa so se muzejske dejavnosti
v Celju od leta 1963 dalje v obeh muze-
jih razvijale vsaka po svoji specifično-
sti v različni smeri. Strokovni delavci
obeh muzejev so se dogovorili, da so-
dijo umetnostna zgodovina, arheologi-
ja in hkovna dejavnost (skupaj z vsemi
eksponati) v vsebino Pokrajinskega
muzeja, medtem ko sodi prikaz življe-
nja delavca, polproletarca in kmeta
v Muzej novejše zgodovine (prej Muzej
revolucije). Cilj tega muzeja je, pred-
staviti celotno zgodovino Celja in celj-
ske regije v 20. stoletju v obhki stalne
razstave. Povsem razvidno je, da sta
Pokrajinski muzej in Muzej novejše
zgodovine danes dve popolnoma ra-
zlični ustanovi s tendenco napredova-
nja. Morebitna združitev torej ne bi
pomenila ne napredka ne racionaliza-
cije, kajti upravni službi obeh muzejev
sta že zdaj skrčeni na minimum.
Redno dejavnost obeh muzejev sto-
odstotno financira republika. Za letoš-
nje leto to pomeni za Muzej novejše
zgodovine 2,43 milijone tolarjev (izra-
čun je bil narejen še v dinarjih).
Razmišljanja in pobude o združitvi
obeh muzejev bi po zakonu o zavodih,
področne zakonodaje za kulturo še ni,
pomenila tako imenovano ustanovitev
skupnosti zavodov za opravljanje
skupnih zadev v kateri bi se povezala
javna zavoda Muzej novejše zgodovine
in Pokrajinski muzej. Sam postopek
združevanja pa bi v skladu z zakono-
dajo pomenil manj sredstev iz republi-
škega proračuna in nejasno prihod-
nost, ker še ni znano, kako bo muzej-
ska dejavnost v Sloveniji urejena v ta-
ko imenovanem nacionalnem progra-
mu. In ker sedanja organiziranost ne
ovira, prej obratno, razvoja obeh mu-
zejev, ostaja na tem področju tako kot
je bilo. Času in prostoru torej primer-
no, kot so ugotovili tudi na Izvršnem
svetu.
MATEJA PODJED
Klavdij Tuna
v Mozaiku
V Galeriji Mozaik v Ce-
lju so sinoči odprli razsta-
vo akademskega slikarja
Klavdij a Tutte, ki se to-
krat v Celju predstavlja
z akrili na platnu, gvvaši
in grafikami.
Kraški shkar Klavdij
Tuttta, kot ga kritiki radi
poimenujejo, sodi prv go-
tovo med najpomembnej-
še slovenske likovne
ustvarjalce mlaj še gene-
racije. To pričajo številne
razstave po vsem svetu,
priznanja in nagrade, ki
jih je slikar prejel in ne
nazadnje tudi število nje-
govih slik v svetovnih
zbirkah.
Jože Hudeček je
o Klavdij u Tutti zapisal,
da je slikar, ki toliko
ustvarja in ki tako bruha
ideje iz sebe, da je člove-
ka včasih strah tega za-
maha.
Med nebom in
pelilom
v galeriji Gorenja v Vele-
nju razstavlja svoja dela Go-
ran Horvat. Njegove slike so
barvno polne in bogate pla-
stičnih form in detajlov, ki
zvenijo kot nekakšni nak-
ljučni modreci, kot bitja, ki
so ostala po veliki preiskuš-
nji, morda po katastrofi.
Horvatova dela odsevajo
dvojno realnost. Tisto stvar-
no, fizično in prirodno, spri-
jaznjeno in podrejeno roje-
vanju in umiranju, cvetenju
in gnitju, občudovanju in
zgražanju, veselju in žalosti,
svetlobi in temi, ki je iz vid-
nega tkiva, ki človeka zavaja
v estetsko uživanje, naslaja-
nje nad živostjo barvila.
A ob tem je ves čas tukaj
še drugi svet, svet plamenov,
ognja in nevidnih struj, ki
hlapijo iz stvari in bitij. Tako
se nebesa in pekel, dobro in
zlo, rojevata kot nebesni
oblački: iz hlapov človeških
duš, misU, čustev... To je
svet, ki gaje težje videti, zaz-
nati, se ga zavedati, a je kot
voda, kri, kisik.
To je obnebje nadrealno-
sti, ki je umetniška prekleta
in obljubljena dežela. Raz-
stava bo na ogled do 15. no-
vembra.
BERNARD KRAJNC
Plesna balada o Veroniki
Plesalci Plesnega foruma
Celje so v soboto zvečer pre-
mierno uprizorili delo Vero-
nika, ki so ga naštudirali že
pred vojno v Sloveniji, da
bi z njim počastili Svetovni
slovenski kongres. Pa so
zdaj, pred celjskim občin-
stvom, tri mesece kasneje.
plesalci dobili aplavz, ki je
prav tako poplačal trud.
Veronika je nastala po za-
misli in v koreografiji Gorda-
ne Stefanovič-Erjavec, ki je
k sodelovanju pritegnila
imenitne sodelavce. Mit
o Veroniki je v resnici zaži-
vel v vsakem gledalcu pose-
bej in v vsakem gledalcu
drugače. K temu je prispeva-
la odlična scena in kostumi
Franca Purga, izvirna glasba
Nenada Firšta, ki jo je s svo-
jim Godalnim orkestrom iz-
vajal kar v živo, ter besedilo
pesnice Bine Štampe-
Zmavc.
Koliko je pravzaprav Vero-
nik, kdo je pravzaprav Vero-
nika, je nit plesne predstave,
ki so jo uvedle in vodile tri
Veronike: Sava Malenšek
(tudi asistentka koreografi-
je), Ksenija Steblovnik in
Estela Žutič. Potem se je iz
gradu, kot fantazija v belem,
prikazala (prava?) Veronika,
Andreja Cepuš z ljubljenim
Friderikom, Markom Peper-
kom v naročju. Simbohčne-
mu rojstvu iz nedrja gradu
so prisostvovale sojenice:
Barbara Lebič, Tanja Ferleš,
Vesna Franko in nič dobrega
niso namenile Veroniki.
S seboj so namreč nosile (ži-
vega!) pitona. Nastopila je še
armada in v bitki so oder za-
polnili Tjaša Cepuš, Tjaša
Jurak, Petra Lorger, Tina
Marinče, Barbara Potočnik,
Andreja Šeško.
MATEJA PODJED
Dediščina na
slikab
Likovna sekcija iz Sloven-
skih Konjic bo jutri ob 19.
uri v avli konjiškega kultur-
nega doma odprla razstavo
likovnih del, posvečenih
kulturni dediščini v občini.
Dela so nastala na slikarskih
kolinjah.
Člani konjiške likovne
sekcije namenjajo kulturni
dediščini veliko pozornosti.
S svojimi deh jo na ta način
ohranjajo, pa tudi opozarja-
jo, da izginja in da bi jo bilo
prav ohraniti tudi za-
namcem ...	MP
NA CELJSKIH PLATNIH
Nora ljubezen
ZDA, 1988
drama
Režija: Robert Altman
Igrajo: Sam Shepard, KIM
BASSINGER, Harry Dean
Stan ton
Mlada May upravlja mo-
tel E1 Royale na robu puš-
čave Majave v New Mexi-
cu, edini preostali prebiva-
lec v tem kr^u pa je stari
pijanec, ki živi v razmajani
prikolici za motelom. Ne-
kega dne se vrne Eddie, po-
staven potepuški kavboj,
ki nasilno poskuša ponov-
no vzpostaviti nekdarije
ljubezensko razmerje
z May. Njun odnos niha
med medsebojno privlač-
nostjo in sovraštvom, očit-
no pa je, da ne moreta eden
brez drugega. Stvari se še
dodatno zapletejo, ko pride
najprej Mayin sedanji fant,
za njim pa še »Grofica«,
Eddijeva ljubica. Njun na-
stop pomaga razkriti tem-
no ozadje odnosa med May
in Eddijem.
Mojstrska ekranizacija
gledališke uspešnice Sama
Sheparda o viharnih stra-
steh, spolnih frustracijah in
incestu.
Shepard, Harry Dean
Stanton in Randy Quaid so
se vsi izkazali s svojo igro,
Kim Bassinger pa je v tem
filmu prav tako odigrala
svojo najboljšo vlogo do-
slej.
ZAPISOVANJA
Vandekevbus : Fabr
Kot v glavnem vsa slovenska
gledališča so tudi v Cankarje-
vem domu v Ljubljani začeli
s sezono 1991/92. Obeležili so
jo s plesno predstavo Immer
das Selbe gelogen (Vedno ena-
ko zlagano) belgijskega velika-
na plesne umetnosti, osemind-
vajsetletnega plesalca, koreo-
grafa, scenarista in kostumo-
grafa ter končno tudi baletni-
ka, Wima Vandekeybusa. Pred
približno dvema letoma smo
lahko prav tako v Cankraje-
vem domu in prav tako v sred-
nji, to je Linhartovi dvorani vi-
deli njegovo predstavo Prina-
šalke slabih novic, ki je pov-
zročila trend, ki smo ga v Ljub-
ljani imenovali kar kot belgij-
ski novi val in kije vplival vsaj
na nekaj slovenskih režiserjev
in koreografov mlajše genera-
cije (Matjaš Pogrne, Tomaž
Štrucl, Emil Hrvatin, Matjaž
Berger...). V svetu pa je Van-
dekeybus zablestel že mnogo
prej, točneje takrat, ko je v Bel-
giji postavil predstavo What
the Body Does Not Remember
(Česar se telo ne spominja), še
bolj pa leto dni kasneje, ko je
ta flamska zvezda plesnih ek-
sperimentov osvojila ne le du-
še gledalcev, ampak tudi »tele-
sa« kritikov na festivalski ma-
nifestaciji Dance Screen
v Frankfurtu; ko je delo Rose-
land prejelo visoko priznanje
Dance Screen Award (in seve-
da bogato denarno nagrado, ki
je vsekakor pomembnejša od
prej omenjenega priznanja).
Skratka, nagrado je dobil te-
ater Wima Vandekeybusa s so-
delavci: režiser W. Verdin in
umetniški asistent O.Iturbe.
Žiriji, ki so jo sestavljala naj-
bolj zveneča imena sodobne
plesne umetnosti, pa se je
v obrazložitvi zapisalo nekako
takole: »Delo je uspešno
v transformaciji odrske koreo-
grafije, nabite z gledališko
energijo v dramatičen video
zapis, uporabljajoč pri tem vse
možnosti, kijih ponuja filmska
tehnika; pristop ustvarjalcev
pa kot kažipot na poti razvoja
tovrstne umetnosti.« Precej za-
pleteno, ni kaj. Kakorkoli že,
nagrada je bila pika na i in mla-
di Flamec je postal v trenutku
zvezda, omamno sredstvo za
vse, ki tako ali drugače prise-
gajo na novejše plesne trende.
Fan Club-i so danes postavlje-
ni pa vsej Evropi. Bojda celo
v Združenih državah Amerike.
Preds^vo Immer das Selbe
gelogen je Vandekeybus po-
stavil skupaj z asistentom Oc-
taviom Iturbejem, asistentko
režije Anke Persch, Isabello
Lhoas, ki je skrbela za zaveso
in kostume ter tonskimi moj-
stri Petrom Wrmerschom,
Charom Calvom in Carlom
Wegenereijem, osemdesetlet-
nim Nemcem iz Hamburga, ki
ga na filmskem platnu n^de-
mo tudi v pričujoči predstavi.
V polno zasedeni dvorani so
svoje odplesali Brane Potočan,
Grace Bellel, Octavio it^ji
Lenka Flory, Peter iCernj
mone Sandroni in Lieve M
ussen. Poleg njih pa so gi^^
vlogo odigrala oplojena jj,
slovenskega porekla, z jj^
Ijanskega živilskega trga, kj
ob minimalnih izgubah us^
no prenesla tujo plesno agj^
jo, kar pomeni, da Ijubljan^
živilski trg ne ponuja le po[
rejenih dolarjev, temveč tt
kvalitetna jajca s farme v l
logu.
Wim Vandekeybus je j
pred leti plesalec v ansatnl
bolj znanega belgijskega koi
ografa Jana Fabra. Še daa
govorimo nujno o Fabru,
govorimo o Vandekeybus\i
obratno. Primerjava v sJovi
skem prostoru se ponuja
primeru Neue Slowenis(
Kunst. Bolj znani bodo ]
ibach ali Invin bolj znan im
ven bo Dragan Zivadinov.
obratno, jasno. Vendar pp
stava Immer das Selbe gt
gen podira tako zastavljeno
orijo, ker je Vandekeybusi
predstavo postal slavnejši
le od Jana Fabra, ampak i
od samega Wima Vandekeyi
sa. Wim Vandekeybus je e
stavno presegel samega se
pretrgal vezi, ki so ga vezale
pojav Jana Fabra in na beli
ski novi val. Koproduk
predstave z Addison de Wi!
Ultime vez Production iz i
gije ter pariška premiera te
ne potijujejo; pač pa verbs!
medklicanja, kijih vs^ ne v
ki meri in v taki obliki ne zss
dimo pri Fabru. Poleg tegi
je Vandekeybus vnesel vsvi
zadnjo predstavo še nekaj'.
sotike, nekaj tistega, kar^
čas spremljamo npr. pri B
nem teatru Ljubljana. Posli
seje od legendarnih skokov,
jih imenujemo kar Vandei
ybusovi skoki, čeprav je njih
vo avtorstvo vsaj toliko i
njegovo tudi Fabrovo, po s
vil se je od mimetičnih obli
cev, ki smo jih še spremi
v Prinašalkah slabih novic
se s tem približal točki, ki
imenujemo antimimetU
umetnost. Približal, ne pa W
dosegel. Doseči jo bo moč ^
po 20. aprilu 2045, ko bo ves(
sko plovilo Noordung pri^^
na zemlji; ko se bo vrnilo s P
desetletne plovbe po med?
netarnem sistemu. Do (a^
smo obsojeni zgolj na pribil
vanje.
Piše Tadej ča,,
Z vodnikom spoznati dolino
Nova publikacija v Zgornji Savinjski Uollnl
Zgornja Savinjska dolina
je bogatejša za novo publi-
kacijo, ki naj bi dolino
predstavila v celoti. Vodnik
po Zgornji Saviiyski dolini
je izdalo podjetje za foto-
grafijo, propagando in turi-
zem Epsi iz Nazarij, med so-
delavci in pisci besedil pa
so mnoga strokovna imena.
Vodnik po Zgornji Savinj-
ski dolini predstavlja kraji-
no, nastanek in razvoj doli-
ne, podnebje, rastlinstvo,
gozdove, živalstvo, naselja,
meščansko in kmečko arhi-
tekturo, planinsko pašni-
štvo, sakralne spomenike,
šege in običaje, pomembne
osebnosti... Posebej so opi-
sane možnosti za turizem in
rekreacijo, naravne zname-
nitosti, jame, vodnik pa nudi
tudi splošne turistične infor-
macije. Pri nastajanju vodni-
ka so sodelovali dr. Ljerka
Godicl, Nada Jeraj, Bogdan
Badovinac, Franc Firšt, Edi
Jurjevec, Alojz Plaznik,
Branka Prime, dr. Anton Ra-
movš, Silvo Ramšak, Jože
Svetlič, Andrej Velkavrh,
Aleksander Videčnik, Alen-
ka Vogrin, Peter Weiss, Ma-
tevž Lenarič in Vojko Stra-
hovnik. Vodnik je izšel na
200 straneh, ponuja pa 70
barvnih in prav toliko črno-
belih fotografij, ki Zgornjo
Savinjsko dolino prikazujejo
v najlepših trenutkih.
Vodnik po Zgornji Savinj-
ski dolini je po besedah
tevža Lenariča »stopn'^
v stopnišču, ki naj bi ustv^
la celotno podobo ene "J
lepših alpskih dolin«-
djetje Epsi je namreč že iz
lo informator, fotomono?
fijo in turistične razgledi^'
ves material pa je vezan
Zgornjo Savinjsko doH
Vodnik ponuja zani^
branje, z mnogimi po''^
ki so neznani celo Zgorn) ■
vinjčanom. Kot tak poj^^
kakovosten prispevek
loviti podobi doline i" .j
zirske občine, pomeni P j
di pomemben dokurneii j
ohranjanje zgodovin
dejstev.
H^VEDRILO
17. OKTOBER 1991 - STRAN 9
Svabski vojak
- ni primeren!«
iino mobiliziram še vedno brez pravic - Kateri arhivi skrivajo podatke?
)rav je bil kmalu po
I vojni sprejet Zakon
loestiji, so slovenski
prisilno mobilizirani
luško vojsko, ostali Hit-
jvi sluge, švabobranci,
Ui, izdajalci... Za padle
L prepovedano izdaja-
gradnih izpiskov iz ma-
A knjig, invalidi niso
|i nobenih pravic in
^osti, država se je
^vala in prepovedova-
iati priznanje in pomoč
l^čiji, redki, ki jim je
•lo pri nemškem preskr-
ijlnem uradu uveljaviti
lo, pa so prejemali le
liolična izplačila. Tak je
fogoj jugoslovanske dr-
I, da so izplačila sploh
ivali...
oje le nekaj poudarkov iz
menice, ki so jo pred
ikim v Moziiju sprejeh
istavniki Društva mobi-
ranih Slovencev v nem-
vojsko v letih 1941-45,
ima sedež v Celju, in
uženja mobiliziranih Go-
cev v nemško vojsko
dežem v Kranju in v ka-
podrobneje predstavlja-
ledvojno mobilizacijo in
;a povojna leta zamolča-
iin ustrahovanosti. Dru-
in Združenje imata sku-
skoraj 10 tisoč članov,
Ividev^o pa, da je na
'enskem še živečih okoli
tisoč mobilizirancev
emško vojsko oziroma
ovih vdov.
^i od republike Slove-
pričakujejo in zahtevajo,
^ Zvezni republiki Nem-
^koj predlagala, naj za-
uresničevanje pravic
"iUzirancem, in to po ve-
'"ih nemških predpisih in
fcvni zakonodaji. Ce tega
^ sprožila, pa naj mobili-
'''cem ustrezne pravice
^tovi Slovenija sama. Od-
•^nine naj jim izplačajo
^kratnem znesku, inva-
^fie pa naj jim izplačujejo
^^no v višini, kot jo pre-
•^jo invahdi v ZRN. To
tudi za svojce pad-
izginulih. Pri urejanaju
^ih vprašanj so člani
Jženja pripravljeni tudi
sodelovati, so še zapisa-
^Pomenici, ki sojo posla-
''•"edsedniku slovenske
I^^čine Francetu Bučar-
■^^dsedniku vlade Lojze-
!^eterletu in pristojnim
"strstvom za zunanje za-
^ za zdravstvo, za vpra-
" borcev in socialno poh-
2a delo... ter sloven-
^^ svetovnemu kon-
Kie se skrivajo
podatki?
Ko je nacistična Nemčija
priključila velik del Sloveni-
je svoji državi, so se kmalu
začeli tudi prisilni nabori
v vojsko in v državno delov-
no službo. Koliko Slovencev
je bilo vpokhcanih, se še da-
nes uradno ne ve, tudi števi-
lo ranjenih, ujetih, padhh in
izginuhh ni znano. Po naved-
bah nekaterih zgodovinarjev
naj bi bilo mobilizirancev
okoli 35 tisoč, neka nemška
spomenica pa navaja število
80 tisoč. Ker je mobilizacija
zajela fante, rojene v letih od
1908 do 1929, ki so predstav-
ljali desetino prebivalstva,
v obeh društvih menijo, daje
mobilizirancev dejansko
okoli 70 tisoč. Sklepajo, da
jih je približno petina padla
na frontah, približno deseti-
na pa umrla ali izginila
v ujetništvu in na povratku
domov. Med tistimi, ki so se
vrnili, je bilo 6 do 9 tisoč tež-
kih invahdov, a za povojno
oblast sploh niso obstajali.
Povratniki iz nemške voj-
ske so morali odslužiti voja-
ško obveznost, niso jim priz-
nali medvojne delovne dobe
do vpoklica, invahdi niso
imeli pravice do rente za in-
vahdnino in do priznanja
zmanjšane delovne sposob-
nosti. Po vojni so jugoslo-
vanske oblasti sicer oprav-
ljale popise, vendar jih pred-
stavniki mobiUzirancev niso
mogli dobiti. V letih 1952-53
so ustanovili odbore v Mari-
boru, Kranju in Braslovčah
in skušali sami zbrati podat-
ke, a jim je bila dokumenta-
cija nato zaplenjena, zbiranje
invahdov in mobilizirancev
nemške vojske pa je bilo pre-
povedano. Za podatke so
prosili tudi nemške oblasti,
a jih niso dobih.. Člani Dru-
štva in Združenja so prepri-
čani, da v nekih arhivih ob-
stajajo dokumenti o teh
domnevno 70 tisočih Sloven-
cev, saj je šlo tu tudi za vojno
škodo...
Neprimerni za
družbeno pomoč...
Milan Bartoš, jugoslovan-
ski pogajalec z ZRN, je ta-
krat zapisal, da Nemčija priz-
nava svoj dolg mobiliziran-
cem in ga je pripravljena tu-
di plačati, a se naša država
s tem ni strinjala. Mobihzi-
ranci so pisah Titu, Kardelju,
Leskovšku, Marinku, Vid-
marju in drugim, pravijo, da
je dokumentacija nedvomno
spravljena v arhivih, a odgo-
vora ni bilo. Zato so se skri-
vanj začeli obračati na različ-
ne organizacije v Nemčiji, na
mednarodni Rdeči križ in tu-
di na Združene narode. Ne-
katerim je uspelo uveljaviti
rente za invalidnino, a so bile
za dve tretjini manjše, kot jih
dobivajo invalidi v Nemčiji
in drugod. Jugoslavija je na-
mreč zahtevala, da so rente
le simbolične, ker bi sicer
lahko dosegale tiste, ki jih
prejemajo invalidi NOB, kar
se je zdelo povojnim oblast-
nikom nedopustno. Zahte-
vali so tudi, da Nemčija ne
sme javno razglasiti, da iz-
plačuje invalidnino, da se ne
bi upravičenci zanjo javno
prijavljali.
Zlasti prvo desetletje po
vojni so mnogi mobiliziranci
živeli v obupnih razmerah.
Kadar so prosili za pomoč za
najnujnejše preživetje, so
prejemah odgovor: »Niste
primerni za družbeno pod-
poro.« Kadar so prosili za
službo, so bili pogosto zavr-
njeni zaradi oznake »švabski
vojak - ni primeren.«
Na letošnjem razgovoru
z mobiliziranci je predsed-
nik slovenske Zveze borcev
NOV Ivan Dolničar dejal:
»Res je že čas, da se za vas
nekaj naredi. Nihče vam ne
more povrniti, kar ste doslej
pretrpeli. Upam, da v bodo-
če ne bo nobenih ovir, da ne
bi bili obravnavani kot žrtve
vojne.« A člani društva ugo-
tavlj^o, da se ni še nič spre-
menilo. Zato zdaj tudi resne-
je zahtevajo, ne le prosijo,
naj država Slovenija popravi
krivice. Po njihovih podat-
kih se ZRN plačilu dolga ne
izmika, vendar pa čaka na
uradni zahtevek za ureditev
položaja mobilizirancev. Bo
mlada država Slovenija uteg-
nila spregovoriti o njihovem
vprašanju, da ne bodo več
»zapostavljeni, zamolčani,
kaznovani,« kot so zapisah?
' ID, FRANC FIDERŠEK
Nekateri invalidi - mobi-
liziranci nemške vojske so
v letih po vojni iskali izhod
iz svoje invalidske bede.
Obračali so se na različne
slovenske in jugoslovanske
forume in najvišje politične
in državne funkcionarje,
kot odgovor pa so si nako-
pali na vrat organe notra-
njih zadev z vsemi posledi-
cami ...
(iz Spomenice)
Državni sekretar za posle
splošne uprave in proračun
Urada za zaščito jugoslo-
vanske imovine v inozem-
stvu nam je 19. 4.1954 odpi-
sal: »Nedopustno je, da bi
naši državljani od sovražni-
ka prejemali invalidnino za
služenje v njegovi
vojski...«
(iz Spomenice)
ako so bili naši otroci
stavljeni preštevanju,
Ktavljanju in obrekova-
nje bilo že dosti pisano
dokumentirano. Kadar
norali prizadeti zaradi
liidnosti iz vojske
Kzgodnji pokoj, jih ko-
lje niso obravnavale kot
jne«, pač pa kot »bole-
fte« invalide. Za državo
d ti invalidi in padli ter
kovi svojci enostavno ni-
tbstajali in zadeva se še
lanes ni v ničemer dosti
(menila. Še vedno mora-
plačevati participacije,
^te, nimajo priznane
^vne dobe med vojno, ni-
upoštevani kot vojaški
Widi ali žrtve vojne ipd.
(iz Spomenice)
Društvo mobiliziranih
Slovencev v nemško vojsko
1941-45 s sedežem v Celju
sedaj povezuje 17 območnih
odborov z okoli 8 tisoč čla-
ni. Zajema območje Spod-
nje Štajerske in Koroške.
Za območje gorenjskih ob-
čin pa je bilo ustanovljeno
Združenje mobiliziranih
Gorenjcev v redno nemško
vojsko 1941-1945 s sedežem
v Kranju in ima že več kot
tisoč članov. V obeh organi-
zacijah člane še vedno vpi-
sujejo, saj ocenjujejo, da še
živi več kot 15 tisoč mobili-
zirancev in vdov. Svoje in-
terese nameravajo enotno
uveljavljati.
Razprodaja Jugoslovanske armade
Razprodaja posebne vrste
se je minuli teden pričela na
dvorišču vojašnice ob Mari-
borski cesti v Celju. Vsako
dopoldne so pri stranskem
vhodu romale v prostore vo-
jašnice skupine ljudi od bli-
zu in daleč. Kupovali so vo-
jaška oblačila, pisalne mize,
gašperčke, orodje, čevlje jn
drugo opremo po zares
ugodnih cenah. In čeprav je
slovensko ministrstvo za
obrambo izdalo sporočilo za
javnost, daje ta prodaja nele-
galna, to prodajalcev, torej
jugoslovanske armade, in
nakupovalce ni motilo. No-
vinarji smo imeli nekaj težav
pri vstopu v prostore vojaš-
nice, kljub vsemu pa je bil
dostop odprt tam, kjer so
med vojno iz vojašnice beža-
li vojaki. Žica okoh vojašni-
ce namreč vsakomur omogo-
ča prost vstop v nekoč po-
svečene prostore nedotaklji-
ve Jugoslovanske armade.
Sejem je bil torej živ, tu in
tam se je kdo pridušal, da je
svinjarija, da morajo kupo-
vati opremo od vojske, za ka-
tero so jim vrsto let trgah od
plače, toda končno so bili
veijetno zadovoljni eni in
drugi.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Takole je bilo na »kapiji«. Fantje v olivnih uniformah niso
bili oboroženi, toda zaradi velikega zanimanja okoli pold-
neva nakupovalcev niso več spuščali na vojaški sejem.
Tudi gospod s palico, ki bi rad dobil kakšne čevlje, je ostal
pred zaprtimi vrati.
»Osvoboditelji«, ki jih je v kasarni še okoli dvajset, povedali so, da so vsi srbske
narodnosti, so se veselo nastavili pred objektiv fotoreporterja. Veselijo se že odhoda iz
Celja, ni nam uspelo izvedeti, ali zato, ker jih bodo poslali kam na fronto ali zato, ker
bodo morda lahko šli domov.
Sejem bil je živ, kajne?
10. STRAN - 17. OKTOBER 1991
NASi KRAJI IN Lji
»Taksnih neumnosti
nismo pričakovali«
Jeza zaradi Jezu - MozIrJanI obtožujejo Nivo
Zgornjesavinjčani s stra-
hom pričakujejo prvo oblet-
nico dni, ki so bili za to doli-
no usodni. Pri tem mislijo
na lansko poplavo in hkrati
na ogromno del, ki bi se jih
v preteklem letu dalo nare-
diti, pa so ostala nedokon-
čana ...
Jeze in pritožb je med ljud-
mi veliko. »Saj ne pravimo,
da ni nič narejenega, na-
sprotno, veliko se je delalo,
ampak takšnih napak in ne-
umnosti nismo pričakovali,«
je velikokrat slišati. Ena iz-
med gradenj, ki v teh dneh
povzroča kar precej hude kr-
Yi, je Delejev jez v Mozirju.
Še posebej hudi sta na izva-
jalca del pri jezu, celjski Ni-
vo, družini Zlatinšek in
Žunter.
»Še sedaj ne moremo ver-
jeti, da je kaj takega možno.
Ko so dogradiU Delejev jez,
so v strugo, ki teče ob Savi-
nji, spustili vodo. Posledica
je bila, da smo imeli pri nas
11 dni vodo v kleti,« pripove-
dujejo pri Zlatinškovih. Tr-
dijo, da je podtalnica vdrla
v klet, ker so delavci Nivoja
vodo spustili v neočiščeno
strugo, polno naplavin in tra-
ve. »Sami bi očistili strugo,
vendar so nenehno obljub-
ljali, da bodo to storili. Pri
tem pa je čiščenje struge
skoraj nemogoče, saj nima-
mo kam odvažati odpad-
kov,« dodajajo.
Ozimnica v dveh kleteh je
šla po gobe, poleg ozimnice
pa še nekaj takšnih stvari, ki
se hranijo v kleti. »Sami smo
potem zaprli zapornico, mo-
zirska Komunala je strugo
delno očistila, tako da je
vseh 40 centimetrov vode
odteklo,« so kazali Zlatin-
škovi na črto, ki je ostala
v kleti kot znak, do kod je
segala voda. »Ne znamo si
predstavljati, da bomo kar
naprej trepetaU, kdo bo od-
prl zapornico in bo voda po-
novno v kleti. Doslej smo po-
pisali škodo in dali odškod-
ninski zahtevek na zavaro-
valnico in Nivo. Nekdo nam
bo kril to škodo, drugače jo
bomo sodno izterjali. Vendar
naša težava ni samo v škodi,
bolj nas skrbi, kaj bo.«
Na Nivoju so Mozirjanom
povedali, da je voda v kleti
posledica izsušenosti zemlje,
da je treba pač počakati, da
se razpoke zamočijo, potem
pa ne bo več poplav. »Kaj naj
čakamo mesec, leto, kako
dolgo?« se razburjajo pri
Žunterjevih. »Ob vsem tem
pa nas najbolj jezi, da so po-
spravili stroje in odšli. Vse je
napol narejeno, ničesar do-
končano. Ni projektov, pra-
vijo...«.
Ogromno govoric so natro-
sili Mozirjani ob obisku Zla-
tinškovih in Žunterjevih
o delu Nivoja. Da je jez v Mo-
zirju za majhno plačilo pre-
cej višji, kot naj bi bil po pro-
projektu... Da so delavci de-
lali le do 15. ure, vse sobote
so bili prosti, namesto da bi
pohiteli z delom pred zim-
■ skim časom... Da ni nihče
točno vedel, kaj delajo... Da
je nekdo izmed odgovornih
na Nivoju zabrusil, da niso
delavci Nivoja kopali lukenj
v kleti, kamor je nato vdrla
podtalnica...
Hiši z vodo v kleteh sta na
desnem bregu reke Savinje.
Delejev jez v Mozirju pa raz-
burja tudi prebivalce na le-
vem bregu, v naselju Loke,
in vrtnarje v Savinjskem ga-
ju v Mozirju. Ob jezu ni več
nasipa, ki bi odvračal vodo.
»Če voda naraste za meter,
bodo plavali vsi v Lokah,
v Savinjskem gaju pa bo po-
novno vse odneslo,« je pove-
dal Jože Skornšek. »Zato
v gaju zahtevamo zagotovilo
odgovornih, najbolje kar
z republiške ravni da nam
voda ne bo ponovno odnesla
vloženega dela, šele nato bo-
mo posadili 100 tisoč čebu-
lic, ki že nekaj dni čakajo na
zemljo.«
URŠKA SELIŠNIK
Je Jez v tem času primeren?
Gradbena dela za dokončanje drugega mehkega jezu na Savinji v Celju v teh dneh vid
napredujejo. Nivo gradi s sredstvi republiškega ministrstva za urejanje prostora nov jez
mestu, kjer je nekoč stal kapucinski most. Z izgradnjo naj bi zavarovali regulacijo Sa;!!
saj se struga poglablja, s tem pa je v nevarnosti tudi zbiralnik odplak ob njenem lev
bregu. Kljub temu pa so zlasti prebivalci v zgornjem toku Savinje prepričani, da bi Celi;
še lahko počakali na jez, medtem pa bi denar raje porabili za bolj nujna dela pri sana
vodotoka po poplavi, kjer stvari še vedno niso urejene tako, kot bi morale biti.
Foto: EDO EINSPIE^
Otroci zahtevalo odgovore
Otroški parlament tudi v Celju
Celjska Zveza prijateljev
mladine je minuli petek
v Narodnem domu pripra-
vila otroški parlament, ki
so se ga udeležili učenci in
dijaki iz osemnajstih celj-
skih šol. Udeležba je bila
slabša, kot so pričakovali,
a tudi politiki so se odzvali
v majhnem številu.
V Narodni dom je prišel
župan Anton Roječ, za nekaj
minut tudi predsednik celj-
ske vlade Mirko Kranjc, pa
Irena Ferlež, zadolžena za
družbene dejavnosti, ter
Srečko Pirtovšek, zadolžen
za promet in prometno var-
nost.
Udeleženci so izpostavili
problem ekologije v Celju in
težave glede prometne var-
nosti na poti v šolo ter se
v dialog z Ireno Ferlež za-
pletli, ko je le-ta dejala, da
ima pri vzgoji otrok vedno
večjo vlogo zopet družina.
Mladi se s tem niso strinjali,
s^ so povedali, da so starši
zaradi delovnih obveznosti
pogosto odsotni več kot
osem ur dnevno, zato je šola
tista, ki naj bi imela velik de-
lež pri vzgoji otrok. Ugotav-
Ijah pa so, da ji ta vloga ne
gre najbolje od rok in da so
otroci vse bolj prepuščeni
ulici. Nenazadnje tudi zato,
ker na šolah vse bolj zamira-
jo prostočasne dejavnosti
- zaradi praznih starševskih
denarnic, ki ne zmorejo bre-
mena »brezplačnega« šol-
stva.
O vsem tem so govorili
udeleženci parlamenta, od
odgovornih pa so lahko izve-
deli le, da očitno v bližnji pri-
hodnosti še ne bo kaj bistve-
no bolje. V zraku je obviselo
tudi vprašanje dijakinje iz
Srednje šole za trgovinsko
dejavnost, ki je bila presene-
čena, ko je iz ust poUtikov
izvedela, da nameravajo
v bližini te šole urediti veliko
parkirišče, dijaki pa po drugi
strani ugotavljajo, da nujno
potrebujejo zunanje igrišče
za pouk telesne vzgoje. Nanj
bodo očitno še morali poča-
kati.
Na parlamentu so učenci
in dijaki izrazili tudi protest
proti vojni in nasilju ter deja-
li, da bodo zbirali igrače
šolske potrebščine za bej
ske otroke, akcijo pa so
imenovali Medvedek in 1
vice za prijatelja.
NATAŠA GER8
KOMENTIRAMO
IVIladi nočejo živet
v mrtvem mestu
Prvi otroški parlament
v Celju, kije bil v petek v Na-
rodnem domu, je, minil
v znamenju srednješolcev in
osnovnošolcev. Ti so malo-
številnim celjskim politi-
kom, ki so se parlamenta
udeležili, zastavili kopico
»zakajev« in dobili malo
konkretnih »zatojev«.
Ponesrečena je že saim
bira imena otroški p3t
ment. Vprašanja, ki so jih-
stavljali dijaki in učenci,
bila namreč odrasla, zato
tudi pristojni za odgott
imeli težave pri odgo*
janju.
Otroški parlament je >
neuspel poizkus otrok'
pokazati, kako v praksi de
je pravi parlament. Kil
vsemu gre organizatoi
celjsko Zvezo prijatel
mladine, spodbuditi,
v prihodnje razmislijo o f
pravi neke vrste javne tn-
ne, ki naj bi bila odprta v>'
mladim iz Celja in okol'^
v čim večjem številu p^'
bi seje udeležili tudi poli^
gospodarstveniki, obri^
in drugi. Namen naj b'
v razmišljanje odraslii^'
imajo v rokah moč in ob'>
vsaditi tudi ščepec ustvm
nih misli, kaj lahko stonjo
to, da bo mesto Celje i J
kaj ponuditi mlademu o"
ku. V mrtvem mestu^J^
namreč nočejo živeti. Ti^,,
je bilo mogoče v petek ^
čiti iz razmišljanj pred^'-
srednješolcev.	^^
NATAŠA GEf^^
PLANINSKI
KOTIČEK
Ključ, Babna in f";
grajska gora so ciU ^
Planinskega društva
ne-Celje, ki bo v nedeU^j^
oktobra, odšh pa bodo
uri z Glazije. Prijavite se ,
ko do četrtka, 24. oktobfjj
to pri Romanu Turku (t^'
359).
V soboto popoldne so
v KS Galicija slovesno od-
prli obnovljeno cesto Veli-
ka Pirešica-Gorca v dolžini
2,3 km.
Na slovesni otvoritvi je
najprej govoril predsednik
režijskega odbora Marjan
Mohorič in med drugim de-
jal: »Delati smo pričeU že
v lanskem letu, upali smo, da
bodo dela tudi zaključena.
Vendar nas je prehitela zima.
Pa tudi letos ni šlo brez te-
žav, saj je v času, ko smo se
že dogovorili za asfaltiranje,
izbruhnila vojna. Po njej
smo dobiU nov elan. Zadnja
dela smo opravili v mesecu
septembru. Opravljenih je
bilo več tisoč prostovoljnih
in traktorskih ur, velik delež
pa so prispevali Cestno po-
djetje Celje, asfaltna baza in
kamnolpm Velika Pirešica,
Juteks Žalec in drugi...«
Spregovorili so še član re-
žijskega odbora Milan Gro-
belnik, direktor CPC-asfalt
kamnolom Aleksander Ker-
štajn ter Franc Radišek iz
žalske komunale. Cesto je
blagoslovil in zaželel srečno
vožnjo gališki župnik Janko
Cigale, trak pa je simbolično
prerezal najstarejši krajan
81-letni Rudolf Veber. Naj-
mlajši iz tega zaselka so pri-
pravili ob odprtju ceste kul-
turni program. Na sliki: Med
govorom Marjana Mohoriča.
T. TAVČAR
V Gorco po novem asfaitu
Ko postaneš pravi šolar...
Takole sta si dva prvošolčka iz osnovne šole na Hudinji pritr-
dila priponki, ki sta ju dobila ob sprejemu v skupnost učencev
šole. Pod pazduho sta stisnila vsak svojo knjižico, v katero bosta
lahko zapisovala lepe in manj prijetne spomine na šolske dni.
Takšnih, kot sta prvošolčka na fotografiji, je bilo pred tednom še
mnogo. Trije prvi razredi s hudi^ske in dva s šole na Ljubečni
so napolnili telovadnico, kjer so jim pripravili zanimiv program,
za konec pa seveda še sladko presenečenje. Prvošolčki so tako
tudi uradno postali učenci največje celjske šole, ki jo obiskuje
več kot tisoč sto nadobudnežev.
TC
Vesela jesen za otroke
V	vrtcih Tončke Čečeve se ta teden vrstijo prireditve v pozdrav
jeseni, imenovane Veselo jesensko praznovanje. Namenjene so
tudi tistim predšolskim otrokom, ki ne obiskujejo vrtcev.
V	večini vrtcev so praznovali že v torek in sredo, nekaj priredi-
tev pa bo še danes in jutri.
Danes popoldan vas na praznovanje vabijo otroci iz vrtcev
Hudinja, Center in Aškerčeva, jutri pa lahko po deveti uri praz-
nujete z otroki v vrtcih Frankolovo in Ljubečna v prenovljenem
vrtcu na Aljaževem hribu.
Otroci iz vrtca Dobrna pa si želijo, da bi skupaj z njimi ter
s kr^ani in gosti zdravilišča pozdravili jesen v petek popoldne
pred staro zdraviliško zgradbo.
N.-M.S.
H^VEDRILO
17. OKTOBER 1991 - STRAN 11
[li ni iz Icašče bolje Icot iz trgovine?
, Kmečkem turizmu Franca Jakopine ne tarnajo
gopoti pri Podčetrtku
1^0 pohvalijo s štirimi
pivostmi. Tu je samo-
s staro lekarno, dobro
- Ježovnikova kmetija
^i lopatarji in gobami
.jnjoni, Brilejeva prav-
^ hišica s čarovnico in
(Ki turizem Franca Ja-
pe. Vse lepote so sredi
ve, med gozdovi, polji
Ifavniki ter nasadi ja-
,in sliv, ki zrastejo in
^0 brez škropilnih
^ij. Kmetje se ukvarja-
iredvsem z živinorejo,
[je po travnikih veliko
P, pa tudi kakšen konj se
Ij^m vmes. Idila, ki jo od
^ utrujeni turisti radi
skujejo...
janc Jakopina kraljuje
[žini samostana. Ob veli-
lomači hiši, v kateri je tu-
^sti ob koncih tedna vse-
bin gostinski prostor, so
podarska poslopja, lep
z brajdo, mnogo cvetja,
etno urejeno dvorišče,
lospodar je pravi človek
janašnji čas. Trezno raz-
jja in gleda v prihodnost.
tuTiečkim turizmom smo
kot prvi v šmarski občini za-
čeli že leta 1980,« pripovedu-
je, medtem ko gostom ponu-
ja domače žganje ali borov-
ničevec v zanimivih frakeljč-
kih. »Zdaj vidimo, da smo se
odločili prav, pa čeprav je tu-
di s kmetijo veliko dela...«
Kako vse zmorejo? »Pre-
prosto,« se nasmehne gospo-
dar. »Večje skupine prihaja-
jo predvsem ob koncu tedna
in se prej napovedo. Zato se
lahko nanje pripravimo. Na
srečo nam tudi številni so-
rodniki radi priskočijo na
pomoč in konec tedna preži-
vijo pri nas. V slogi je moč in
tako zmoremo vse, da so
gostje zadovoljni.« Med ted-
nom pa so bolj usmerjeni
v kmetovanje, čeprav tudi
takrat prihajajo gostje, zlasti
iz bližnje Atomske vasi. Ja-
kopinova kmetija je velika
14 hektarov. V hlevu imajo
25 glav živine in 30 prašičev.
Tu je še vinograd, ki da ob
dobri letini 10 tisoč litrov vi-
na, in sadovnjak.
Večino stvari pridelajo do-
ma in zelo malo kupujejo.
»Ali ni iz domače kašče bolj
kot iz trgovine? Kdo pa bi na
kmečkem turizmu jedel
kupljene salame?« bolj ugo-
tavlja kot sprašuje Franc.
Posebnih specialitet sicer ni-
majo, zato pa se pohvalijo
z domačo slovensko kuhi-
njo, ki jo gostje iz Prekmur-
ja, Gorenjske, Dolenjske, Ce-
lja in od drugod znajo ceniti.
Najboljša reklama je prav
dobra postrežba in pripove-
dovanje ljudi o tem, kaj so
pri Jakopinovih doživeli.
»V prospekt lahko vse na-
pišeš, papir vse prenese. Lju-
dje na jedilniku obljubljajo
vraga in pol, ko pa si gost
nekaj zaželi, ga odpravijo, da
nimajo ali da je zmanjkalo.
Najhuje je, da se niti izgovo-
riti ne znajo in da ljudi na
kratko odpravijo. To ni do-
bro, kajti tako odslovljen
človek se prav gotovo ne bo
več vrnil. Ce pa so ljudje po
obisku zadovoljni, bodo to
povedali drugim in uspeh je
zagotovljen,« razlaga pre-
prost recept za uspeh Franc
Jakopina. Svoj delež pri
uspehu pa imajo seveda tudi
njegova žena Štefanija in sin
Marko ter hči Stanka, kadar
ni v Švici.
Tako je pri Jakopinovih.
Kaj pa sosedje? »Počasi se
premika, vendar vsi še niso
prepričani, da bi lahko ob
kmetovanju kak dinar zaslu-
žih še s turizmom. Pri nas še
ni turističnih sob, pa bi mo-
rale biti, da bi bila ponudba
celovitejša. Ljudem manjka
poguma in to ni dobro. Na-
ravne pogoje imamo, pa tudi
močno zaledje v ^razvijajoči
se Atomski vasi. Če bi zdru-
žili kmetovanje in turizem,
bi bili lahko vsi zadovoljni,«
je prepričan Franc. Da pa se
stvari premikajo, dokazujejo
tudi načrti za tržnico
v Atomski vasi, kjer bi kmet-
je prodajali samo domače
dobrote. »To je prav! Koliko
je pri nas zdravih jabolk in
zakaj bi vse končale v jabolč-
niku? Pa še marsikaj druge-
ga imamo, po čemer bi mest-
ni človek rad segel in za to
tudi plačal. Mishm, da pro-
blem še zdačel ni samo v de-
narju. Če je stvar dobra, so
ljudje pripravljeni seči v žep.
Ne marajo pa dajati denar za
stvari, ob katerih se počutijo
prevarane.«
Franc ne tarna. Ugotavlja
in dela. Da dela prav, doka-
zujejo številni obiski, ki ne
pojenjajo. Tako bi lahko bilo
tudi pri drugih v vasi, saj je
za vse dovolj prostora. Samo
ugrizniti je treba v jabolko,
ki ni vsako kislo. Franc je
ugriznil in ni mu žal.
TONE VRABL
Odprli nov bistro Kobula
v soboto so v starem delu trga Braslovče odprli
bistro Kobula. Lastnica Cvetka Strojanšek je povedal,
da je svojemu lokalu nadel tako ime zaradi hmeljarske
tradicije v Braslovčah in celi Savinjski dolini. V svo-
jem lokalu bo gostom postregel z razičnimi vrstami
pijače, z na hitro pripravljenimi jedmi in sladicami. Na
otvoritvini slovesnosti je spregovoril hmeljarski stare-
šina Tone Fonda, bistro je blagoslovil braslovški žup-
nik Jože Zidanšek, za veselo razpoloženje pa so poskr-
blei Dobroveljski fentje.	t.T.
urlst bo od šankov le životaril
wa slaščičarna, butlk iloltrlli pijač, kakovost - Smeli načrti novega mrektorja nazarskega Turista
weta PodsetJenška
ostinsko podjetje Turist
azarjah naj bi bilo eden
ed temeljev razvoja tu-
ja v Zgornji Savinjski
li. Zadnja leta pa se je
etje vse bolj utapljalo
5čih številkah, hoteli so
ibljali oznake »hotel« in
spreminjali v navadne
Bine, kakovost ponudbe
•dala...
d oktobra dalje pa je
lostinskem podjetju Tu-
z novim direktorjem Sta-
nn Podsedenškom zavel
veter. S Podsedenškom
) se pogovarjali o njego-
novih idejah, načrtih in
manjih.
barsko podjetje je eno
ed redkih, za katerega je
(daj v oktobru jasno, da
letošnje poslovanje zak-
Sl z negativnim pred-
kom...
Wsedenšek: »Žal bo
mjkalo časa za drugačne
»ilke. Vendar pa smo že
^štirinajstih dnevih mar-
I postorili. Nadzorujemo
"ške, izguba se ne pove-
t več. To je delno urejal
^re Frančeškin iz Merxa,
f premostil obdobje med
•odom prejšnjega dirke-
6 Jožeta Melanška in ma-
Prepričan sem, da bo Tu-
'večno životaril, če bo ži-
šankov, kijih ima. De-
' s tem izhodiščem, zato
"•orno v Turistu drugače
"erili. Pri mojem direk-
^ je zanimivo to, da
'Turistu vseskozi očital
sedaj pa moram dru-
Ijn sebi dokazati, da se da
We delati, in seveda tu-
Novati.
^i načrti so trenutno
*fjeni predvsem na po-
dročje slaščic, čeprav ste
gostinsko podjetje?
Podsedenšek: »Načrtuje-
mo predvsem prodor kako-
vostnih, znanih mozirskih
slaščic na celoten slovenski
trg. Želimo si tudi pridobiti
znak .slovenska kvaliteta',
SQ. V teh dneh smo že začeh
delati sveže pecivo, pred-
vsem torte in kremne rezine
za diabetike. Doslej tega še
ni nihče delal, in reči moram,
da so našo novost kar lepo
sprejeli. Vse to bomo zaen-
krat delali z enakim številom
ljudi, če pa bo uspeh, bomo
število zaposlenih povečali.
Večje število zaposlenih se
mi ne zdi nikakršen bav-bav,
če seveda skupaj ustvarjamo
prihodek. Prav tako se pri-
pravljamo, da bomo v središ-
ču Ljubnega odprli novo
slaščičarno s pizzerijo, v Mo-
zirju pa butik dobrih pijač.
V tem butiku bomo ljudem
ponujah najkakovostnejša
vina, kijih pridelujejo in pol-
nijo slovenski vinogradniki.
Ponudbo nameravamo ople-
rjienititi s sladkimi stvarmi.
Želimo, da bi ljudje lahko
podarili nekaj, kar bo tudi
obdarovanega razveselilo.«
Na splošno ste znani kot
človek z mnogimi idejami
in tudi iz vaših načrtov je
videti, da imate nenehno
nove zamisli. Koliko meni-
te, da se bodo te ideje lahko
uresničile?
Podsedenšek: »Firma brez
idej je obsojena na životarje-
nje in propad. Upam, da bo
vsaj ena izmed desetih idej
zrasla in prinašala dohodek.
Vendar pa moram reči, da za
to, kar trenutno načrtujemo
v Turistu, niso potrebni veli-
ki denarji. Le malo bomo za-
rhenjali opremo, dali druga-
čen poudarek, spremenili
podobo lokalov. Jasno mi je,
da se vsak novinec v začetku
zelo potrudi. Sam sem imel
zelo smele načrte za nekda-
nji hotel Rinka v Solčavi,
vendar je popolnoma dotra-
jan, saj se m nihče ukvarjal
z njim. Nasploh je bilo v Tu-
ristu premalo vlaganj in je
sedaj težko karkoh čez noč
spremeniti.«
Kot nekdanji delavec
v Kompasu v Mozirju in kot
gonilna sila mozirskih mo-
zirskih Pustnakov poznate
turizem in njegove potrebe
tako teoretično kot praktič-
no. Se strinjate s sedanjimi
načrti in vizijami razvoja
turizma v Zgornji Savinjski
dolini? ^
PodseJienšek: »Vsi ti načr-
ti so stari, nekaj besed se
spremeni, nekaj doda, zapi-
sanega pa se ne spoštuje.
Kljub temu seveda podpi-
ram nove načrte in ideje. Bo-
jim pa se,' da bo marsikdo
pokleknil zaradi odnosa ne-
katerih, ki bi si morali n^-
bolj želeti turistični razYoj in
delo na tem področju. Žal je
to prisotno, ker Zgornjesa-
vinjčani nismo dovolj strpni,
da bi počakali na rezultat,
v turizmu pa ni takojšnih
učinkov.«
V gostinski dejavnosti,
sploh v družbeni, se v zad-
njem času velikokrat doga-
ja, da določene prostore in
lokale lastnik preprosto od-
daja v najem. Koliko bo to
značilno tudi za Turist?
Podsedenšek: »Moj cilj je,
da obdržim podjetje skupaj.
Pripravljeni smo se pogovar-
jati z vsakim v okviru zakon-
skih določil, vendar bo Tu-
fist še naprej ostal tisti, ki bo
držal roko nad lokali in tem
delom ponudbe. Zavedam
se, da se bodo morali gostil-
ne, gostišča in lokah v naraš-
čajoči konkurenci boriti za
obstoj, zato sem na začetku
jasno in glasno napovedal
boj proti slabi kakovosti.
Prevladuje miselnost, da bo-
do v turizem in gostinstvo
najprej prišli gostje, prinesli
denar, nato pa bomo nekaj
pokazah. Trdim, da mora biti
pot obratna, najprej moramo
ljudem nekaj ponuditi, nato
bodo prišli in prinesli denar.
To pa je tudi nekakšen moto
mojega dela.«
URŠKA SELIŠNIK
»Ne vidim smisla direk-
torstva v prelistavanju ak-
tov. Kot direktor v majh-
nem kolektivu nameravam
predvsem ustvarjati ideje
in jih tudi uresničevati.«
»Kot mozirski Pustnak
z dušo in telesom trdim, da
lahko podjetje določeno
društveno dejavnost s pri-
dom izkorišča. Če je seveda
smisel in motiv...«
Kavarna, kaicršnih ni več...
v Velenju so pred kratkim odprh zasebno kavarno Daniela. V njej je prostora za približno
30 gostov, ki bodo lahko ob kavici prebirali dnevne časopise in razhčne revije. Lastnika
kavarne, Franci in Daniela Lichtenegger, obljubljata, da bo ob koncih tedna v kavarni
mogoče prisluhniti živi glasbi. Želita si, da bi uveljavila dunajske kavarniške navade. Tudi
zato je prostor opremljen z umetniškimi fotografijami. Z njimi se v kavarni Daniela
predstavljata Barbara Jakše in Stane Jeršič.	L.O.
12. STRAN - 17. OKTOBER 1991
NAŠI KRAJI IN U^
Je bogastvo revščina, kič ali umetnost?
»Umeinlk» Franci Kurmašek je oboževal maršala - Bodo njegove stvaritve pristale v muzeju?
stanovanje oseminse-
demdesetletne Olge Kur-
manšek v Aškerčevi ulici
v Celju je prostorsko raz-
košno in v dveh sobanah
hrani sinove izdelke. Fran-
ci, ki je pred dobrim letom
umrl, ji je zapustil stvari,
od katerih bi se težko ločila,
a ve, da sodijo drugam, na
drugo mesto, kjer ne bodo
skrite očem... V obiskoval-
ca zrejo s sten, podstavkov,
vitrin, stropa, razmeščene
so po tleh, na omaricah. Ko-
liko jih je? Tudi mama Olga
jih še ni preštela.
Izdelki so takšni, da ob
njih zaprepaden ostrmiš.
Fascinirajo na prvi pogled,
čeprav spadajo med kič. Naj-
brž bodo nekoč svojevrstna
umetnost, predvsem pa
odraz časa, v katerem je nji-
hov ustvarjalec živel. Lahko
bi rekli, da so Francijevi iz-
delki ljudski kultni predme-
ti, nekakšne moderne votiv-
ne podobe, ki sodijo v sodo-
ben muzej umetnosti, zlasti,
ker se nanašajo največ na
osebo, na maršala Tita. Zna-
no je, da prava umetnost
s politiko nikoli ni imela nič
skupnega, če pa so nekateri
malikovali idole določenega
časa, je bila to njihova stvar.
Zlasti če je idol predstav-
ljal domovino...
Domotožje v izdelkih
Olgin sin Franci se je učil
za mizarja, a seje zaposlil kot
delavec v Emu. Poročil seje,
zgradil hišo in tudi to napol-
nil s svojimi »umetninami«,
ki jih je prinašal domov. De-
set let je živel v Nemčiji, kjer
je bil zaposlen na železnici.
Iz domotožja, nostalgije po
domu, so se rojevale njegove
»umetnine«.
Oboževal je Tita in je naj-
prej izdelal njegovo sliko ter
jo okrancljal z vsemogočimi
dodatki, ki so zrastli v njego-
vi domišljiji. Poiskal je stari
okvir, ki se mu je zdel dovolj
dobra podlaga za nadaljnje
delo. Prva slika, ki jo je pri-
nesel domov, je bila Titova.
Sledilo jih je še več, najbolj
zanimiv izdelek iz serije na
Titovo temo, pa je Titova
grobnica - Hiša cvetja, ki si
jo je po svoje zamislil. Izdela-
na je do podrobnosti z vrsto
tehničnih dodatkov. Vse je
v lučeh, s potrebnimi napisi
in v cvetju, ki je fantastična
zamisel iz najrazličnejših
materialov, od stekla, školjk,
semen, drobnih predmetov,
pentelj...
Maršalovi seriji sledijo
predmeti z nabožno vsebino.
Med njimi izstopajo jaslice,
kjer se spet vse vrti in igra,
za osnovo pa je uporabil sta-
ro ogrodje televizije. Vsaka
stvar, ki jo vzameš v roke in
jo je izdelal Olgin sin Franci,
igra, pleše ali se giblje na
kakšen drugačen način. Več
kot naše besedilo povedo sh-
ke, pa še te so boren odraz
resničnosti, s katero smo se
srečali. Vse je v barvah, ra-
zličnih materialov in le na-
ravni dar jih je lahko tako
preudarno zložil skupaj, naj-
večjo vlogo pa je imela domi-
šljija.
iViamin sin umetnik?
Franci potrebnih šol ni
imel in jih tudi ni želel, s svo-
jimi izdelki je bil zadovoljen
in prinašal jih je domov,
predvsem mami, ki je razu-
mela njegova hotenja in ga
v tem tudi podpirala. Ker je
zadnja leta pri mami tudi ži-
vel, je največ njegovih del
ostalo pri njej. Najbrž je sin
Franci gensko doto, željo po
ustvarjanju, podedoval po
materi Olgi, ki se je v stiski
prebijala skozi življenje in
z ročno spretnostjo izdelova-
la izdelke iz rafije, da se je
preživela. Tako kot sin Fran-
ci je namreč zanimiva tudi
mama Olga, ki je bila in je še
tudi danes socialna podpi-
ranka v celjski občini. Prava
»umetnica« je tudi ona, saj je
s socialno podporo preživeti
do konca meseca posebna
»kunšt«.
Zdaj mama Olga kraljuje
med ptiči, slikami, plesalka-
mi, okrašenimi steklenica-
mi, upodobljenimi sosedi,
izrezljanimi kuščarji, šatulja-
mi, ribami, bogci in konjeni-
ki. Najbrž vsega nismo na-
šteh, je pa vredno ogleda in
zanimanja. Sem in tja se
oglasijo pri njej tudi zbiralci,
vendar pravega navdušenja
za Francijeve izdelke ne po-
kažejo.
Mati Olga ceni sinove,
z ljubeznijo narejene stvari
in poceni jih ne da, zlasti, ker
ve, koliko je v nje vloženega
truda in prečutih noči. Ve,
da niso umetnine, ve pa tudi,
da je v njih nekaj, kar ona
intuitivno čuti, drugi pa bo-
do morali še odkriti.
Tako domujeta z roko v ro-
ki v Aškerčevi ulici v Celju
revščina in bogastvo svoje-
vrstne ljudske domišljije, ki
je zapolnila prostore. Med
njimi živi sivolasa gospa Ol-
ga, ki vse to neguje, hrani in
s spomini obuja sinova pri-
zadevanja. Potoži le, da sla-
bo živi, a pri tem ne obupuje.
Rada pa bi videla, da izdelki
njenega sina Francija ne bi
ostali skriti v njenih so-
banah.	I
Končno besedo bodo ni
rali izreči strokovnjaki
verjetno bodo tudi našli p
merno mesto za Francije
izdelke v svojih prostori
O tem se že dogovarjajo ini
bodo gospa Olga ter. dn
poznavalci »umetnifc
Francija našli skupni jezil
se bo z njegovimi izdeli
obogatil Muzej za^ novejš
zgodovino v Celju. Še več.n
ogled jih bo postavil v Ljul
Ijano, ko bodo slovenskimi
žeji predstavljali svoje na|
novejše pridobitve. V razvj
tem svetu kič že ima svo«
vrednost, v našem primen
pa gre za več kot le za kič.
ZDENKA STOPAI
Foto: EDI MASNE!
Jaslice so narejene iz stare škatle televizorja. V njo je Franci namestil, kar mu je
pripovedovala domišljija. V jaslicah se vse premika ob ustrezni spremljajoči glasbi, ki
prihaja iz ohišja.
Olga razkazuje detalje Titove grobnice. Na zidu so oki
šene Titove slike.
Z Vesno do drugačne šoie
Osnovna šola, takšna kot je
danes, ne ustreza več niti uči-
teljem niti staršem, tudi druž-
bi ne, še najmanj pa otrokom.
Dejstva, da je šolo treba spre-
rneniti, se učitelji v celjski regi-
ji dobro zavedajo, zato jih je
doslej okoli 120 delalo v skupi-
nah za posodabljanje vzgojno-
izobraževalnega dela. To giba-
nje celjskih učiteljev je predra-
milo učitelje po vsej Sloveniji
in povsod se je začelo delo za
inoviranje šole. V celjski regiji
so na nekaterih osnovnih šolah
že posamezni razredi, kjer uči-
telji uvajajo sodobne metode
učenja in vzgoje. Gre za uvaja-
nje demokratičnih odnosov
med učiteljem in učencem,
med učenci samimi in med
učitelji in starši. V ta sklop so-
di še spoštovanje različnosti
kot vrednote, spodbujanje in-
dividualnih posebnosti in spo-
sobnosti otrok, skrb za narav-
no potrebo otrok po gibanju
- tudi med poukom, uvajan!
didaktične igre, spodbujani
radovednosti in samostojnoS
otrok za raziskovanje itd.
Da pa ne bi bila skrb za di^
gačno šolo le v domeni uč''"
Ijev, je bilo treba k sodelo\
nju pritegniti strokovnja^
z različnih področij vzgoje
izobraževanja ter zlasti sta-
Ta cilj je bil dosežen z ustan^
vitvijo Društva učiteljev^^^
staršev »Vesna« Celje.
novni občni zbor društva je ^
minuli petek, ponudba
štva pa sega na področja
braževanja, kulture, ekololV
turizma in zabave.	,
M'
Biserna poroica v Radečah
Na matičnem uradu v Radečah sta Ana in Ludvik Breznikar
pred kratkim obnovila in potrdila svoj »da«, ki sta mu ostala
zvesta 60 let. Slovesnost je počastil zbor Radeče Papir, biser-
nima poročencema pa so čestitaU tudi predstavniki radeške
krajevne skupnosti, društva upokojencev in Tozda za promet iz
Zidanega mosta. Ana in Ludvik, ki imata pet otrok, sta bila tudi
častna gosta na prireditvi Prizma optimizma, ki so jo v Radečah
pripravili ob kr^evnem prazniku.	IVICA OBRAN
V Celju ustanovili Klub staršev
Celjski Klub staršev, kije bil
v okviru Občinske zveze prija-
teljev mladine Celje ustanov-
ljen 1. oktobra letos, ima nalo-
go in cilj pomagati staršem pri
starševskih dolžnostih. Delo-
vanje Kluba je naravnano sve-
tovalno oziroma preventivno,
obsega pa področja zdravstva,
sociale in šolske problematike.
To so področja, ki so v psiho-
fizičnem razvoju in pri vzgoji
otroka najpomembnejša, zato
je organizator pritegnil k sode-
lovanju zdravnike, sociologe,
psihologe, socialne delavce in
pedagoge za področji otroške-
ga varstva in osnovnega šol-
stva. V klubu bodo aktivno so-
delovali tudi starši v ob«,
medsebojnih pogovorov .
z izmenjavo dobrih in si^,
izkušenj pri družinski vz^
Klub bo vsaka dva meseca Fj
pravil tudi okroglo mizo, ^
bodo sodelovali priznani s
kovnjaki in staršem odgoV ^
li na vprašanja, s kateri%
srečujejo pri vzgoji oi ^
Vsak prvi torek v meset ^
bo v okviru Kluba staršev .
prt telefon za vsakogar,
odgovor na vprašanje. P" le-
no s starševstvom. PrviC^ ^^^^
lefon odprt že v torek, ^
vembra, med 16. in 18. urO'
Vilka telefona pa je
Skupinska slika s so-
šolci, ki jih je avtor An-
drej Gobec igrivo sesta-
vil v piramido, je naš to-
kratni nagrajenec po-
tegnil nekje iz arhiva.
Pa nič zato! Ocenili
smo, da je tudi ta foto-
grafija primerna za ob-
javo, ker je nekoliko
drugačna, tudi kvalitet-
no izdelana, Andrej Go-
be.c pa nam je tudi že
poslal nekaj pošiljk fo-
tografij.
Studio Fonda bo vizit-
ko za brezplačno razvi-
janje poslal v Laško, po-
dobno nagrado za so-
delovanje pa ta teden
prejmeta še Boris Raj-
šter iz Celja in Tatjana
Krašovec iz Prebolda.
Kot rečeno bodo vsi, ki
imajo objavljene foto-
grafije v NT - RC prišli
v ožji izbor za deset le-
pih nagrad, med kateri-
mi bo tudi foto aparat
ter vstopnica za vstop
v fotografsko delavnico
ob zaključku akcije, kjer
bodo objekti snemanja
manekenke in šampa-
njec.
€
17. OKTOBER 1991 - STRAN 13
0fzim. RUMENEGA CE
1110 mar res tako majhni?
.J je ko smo se kot
del Yugo firme šo-
i ieš kako nepogrešljiva
^gvenija na tem kosu Bal-
L kako ...in sploh je alp-
lončna civilizacija korak
ll izkoriščevalskimi hor-
jj z vzhoda. In tako na-
superlativih, dokler se
\o zaradi tega nismo od-
A. Zdaj smo osamosvoje-
jjj bolje rečeno sami. Jug
je odkrižal, Evropa,
smo najbolj verjeli,
dokazuje, daje skup-
j( polna fraz, marioneta
Busha in nekaj tran-
ponalnih korporacij. In
^dnje, bolj ko se ta
ppa integrira, bolj je her-
pino zaprta za plemena
'mljivega slovesa. Baliski
fje pač imel srečo zaradi
^n rolla v državi, ki si ga
nlepila ob neki povojni
prodaji.
Torej, pred tremi meseci
smo padli na Brionsko de-
klaracijo, ki smo jo v bivši
državi v glavnem sami spo-
štovali.
Famozen dokument nam je
obljubljal neodvisnost. Vito-
mil Gros mu takrat ni verjel
in večina ni verjela njemu.
Takratni izobčenec pa je
v marsičem imel prav. Evro-
pa nas je namreč nategnila
toliko kolikor smo majhni in
nepomembni. Hrvata pa še
bolj. V teh treh mesecih je
Slovenska diplomacija misi-
jonarila po kolenih. Vzpod-
budne izjave ministra Rupla
so pač bile svojevrstna inter-
pretacija pogovorov z glu-
himi.
Potemtakem se lahko
vprašamo, zakaj hudiča smo
se obesih ravno na to Evro-
po, ki nas obravnava kot pre-
napeto muho enodnevnico,
dvanajsterico ministrantov,
ki si nas podajajo kot niko-
garšnjo kost in hkrati kot
last vsakega izmed njih. Kdo
hudiča je neki Van der
Brock ali De Michelis, da se
z nami igra kot svinja z me-
hom? Da o Hrvatih niti ne
govorim.
Sicer pa si je ignorantski
odnos ZDA prav lahko po
svoje razlagati: Jugoarmada,
četrta najmočnejša v Evropi,
ki je še vedno koketirala
z rdečo armado, se bo v dr-
žavljanski vojni sesula. Po-
tem bo Balkan čist. Grčija je
že itak njihova, v Albaniji pa
bo zraslo kakšno ameriško
oporišče. Desni bok je tako
zavarovan. Smešno. Kar ni
uspelo Hitlerju, sedaj peace-
maker Bush igra v Beli hiši.
Takorekoč po faksu si bo
prisvojil Balkan. Državnik,
ki si okrog vratu obeša ne-
kakšne človekove pravice in
podobno kvazi terminologi-
jo, je prej kot to premeten
politični poslovnež. Glede
prisotnosti ti. opazovalcev,
ki nadzorujejo premirje, bi
prej soglašal s tem, da se ti
belosrajčniki bolj ukvarjajo
z raziskavami strateških
točk v dveh neubogljivih
provincah. Na Hrvaškem jim
pred očmi sesuv^o Dubrov-
nik, kdaj pa kdaj, da je bolj
prepričljivo, pa še koga od
njih obstrelijo.
Ko bo čas, ko bodo na Hr-
vaškem se šteli mrtve, ko bo
beograjski underground
spodnesel Miloševiča, ko se
bodo generali sami postrelili
in ko bomo za odtenek manj
bosi od sosedov v porušeni
domovini, ko bo čas, torej,
nas bodo tisti, ki nas zdaj za-
vračajo pojedli s svojim ka-
pitalom in priznali kot pol-
nopravno popoldansko mali-
co. Do takrat, in če bo potem
od nas kaj ostalo, si lahko
podajamo bone srečnega
preživetje. Ljudje smo in nič
živalskega nam ni tuje.
In če ste opazili,,se je vrnil
Rumeni CE. Pred tremi me-
seci ga je utišala agresija na
Slovenijo, potem pa je po
sklepu Brionske deklaracije
bunkiral v zaklonišču mol-
ka. Zd^ je tu... do naslednje
agresije, kakršne koli že.
Piše Bojan Krajnc
M za zvestobo
Ido koga sprašuje in kdo odgovarja, se bi vprašal tisti, ki
edeljo ni poslušal oddgje Čaj za dva. V njej je odgovorni
dnik Mitja Umnik vzel pod radijski drobnogled radij-
!ga in časopisnega dopisnika, kronista. Toneta Tavčarja,
tridesetletno zvestobo naši medijski hiši se je tak nedelj-
taj pač spodobil in prilegel. Tone se je izkazal za prijet-
ja sogovornika, mi pa smo mu v oddaji zaželeh seveda še
b zvesto sodelovanje!	^p^ gg
Time out za
šport
v naši športni redakciji
so se odločili, da nameni-
jo športnirn prispevkom
čez vikend še posebno
pozornost. Rečeno-storje-
no, že dve nedelji ste lah-
ko shšah posebno šport-
no odd^o ob 11.30 minu-
lo nedeljo je dobila še
svoje pravo ime Time out
za šport in svoj avizo. Na
valovih Radia Celje po-
slej torej vsako nedeljo
ob 11.30 Time out ža
šport.
Če nas ne slišijo, nas pa vidilo
Tako si je mislila naša posebna radijska ekipa, ki se je
minuli torek odpravila v Kostanjevico na Krki. Nataša,
Mateja, Mitja (Tatarevičev) in še ves dopustniški Bojan
Pišek so Kostanjevico izjemno temeljito predstavili poslu-
šalcem Radia Celje z mnogimi javlj^i v vsem torkovem
sporedu.
Res je, da se Radio Celje v Kostanjevico ne shši, je pa bil
zelo viden, kot že nekajkrat po Sloveniji, naprimer v Bohi-
nju, pa v Arboretumu Volčji potok in še kje. S takšnimi
izven-regijskin^i skoki dokazujejo tudi svojo nacionalno
pomembnost in poslanstvo, ki ji sicer težje sledimo s sliš-
nostjo našega radijskega signala, zato pa s toliko več podjet-
nosti in radijske živostu.	"UM
ŠKRATKI
Z mavrico smo bili mi-
nuli teden v dišečem bi-
stroju Čajnik, kamor
škratka nismo vzeli s se-
boj, zato je šlo vse po sre-
či. Še z gosti smo lahko
sredi opoldneva poklepe-
tali. No, potem smo izve-
deli, da so tistega lepega
dne začeli s štrajkom
zdravstveni delavci in
najbrž so stopili v Čajnik
na skodelico čaja za po-
miritev. Upamo, da bo za-
leglo. Tačas pa po zdrav-
stvu rovari naš škratek?*
Mitja Tatarevič, ki je
skrbel za tehnično izved-
bo oddaje s Pikinega dne
v Velenju je do sladkarij
indiferenten. Čeprav se
mu je v bližini pod nos
sukljal dišeči vonj pala-
čink-velikank, čeprav so
mu pred nosom rezali tor-
te, je ostajal hladen kot
špricer. Nasmejalo se mu
je šele, ko so mu postregli
s kislo juho, ko mu je Na-
taša ponudila še čokola-
do, pa je prijazno košček
shranil na poličko vdžipu
in si verjetno mislil: »Ni
ga deserta čez laški pir.«
Namesto na škratka
smo zadnjič uprizorili
besni lov na črnega pajka.
Potuhnil se je bil v Nata-
šino in Matejino že tako
majhno pisarnico in ker
dekleti nista bih preveč
navdušeni za tak »srečni
trikotnik«, je najprej
ukrepal bližnji pisarniški
sosed Janez Vedenik. Iz-
kazal seje za pravega lju-
bitelja pajkov in ga je pu-
stil živeti. Naslednjega
dne je na intervencijo
moral ukrepati sam radij-
ski odgovorni urednik...
Sreča ali nesreča ?
Škratek Benjaminu
zadnjič ni prizanesel do
poznega večera. V nada-
ljevanju (začetek v prejš-
nji številki), mu je avto-
mat za kavo polil kavo, in
da bi bila nesreča popol-
na, je tistega dne sesul še
veliki magnetofonski
trak. Sicer pa naši radij-
ski mojstri pravijo, da po-
staneš pravi tehnik šele
tedaj, ko ti^ uspe narediti
kaj takega.'
Andreja, nič več Madona
Minulo sredo je Mateja Podjed v Mavrici gostila
Andrejo Makoter iz Maribora, ki je bila nekoč slavna
zato, ker je imitirala popularno Madono. Sedaj se je
Andreja odločila da postane in ostane Andreja, zato je
izgubila nekaj kilogramčkov in tudi sicer spremenila
slog, njen manager, ki jo je spremljal, pa je našemu
honorarnemu tehniku Benjaminu zastavil vprašanje,
kako mu je kaj všeč prenovljena Andreja. Benjamin je
bil resnicoljuben in je dejal: »Jeja tak' suha, da se skoz
njo vidi!«
kemoteks koper
Izdelki kemoteksa
Vam skrajšajo čas pri
Vsakodnevnih opravilih.
Kemoteks - evropska
kakovost in oblika!
-	čistila
-	avtokozmetika
-	lepilo za tapete
-	apretura za zavese
-	dišeči naftalin
-	sredstva za nego usnja in še
mnogo ostalih vrhunskih izdelkov
Kemoteks -
daljši počitek
Zavod SRC »Golovec«
obvešča
vse ljubitelje rekreacije, da tudi v novi programski sezoni
91/92 nudi rekreacijo po dostopnih cenah za vsakogar, zato poskr-
bite za svoje telo, osebno počutje, telesno pripravljenost in za svoje
zdravje.
Rekreirajte se v njihovih objektih, ki so odprti vsak dan od petka, 18.
oktobra, naprej.
14. STRAN - 17. OKTOBER 1991	inforivi^^

Slovenija
dobila
olimpijski
komite
Slovenija je 15. oktobra
s podpisom slovenske
olimpijske listine in usta-
novitvijo Olimpijskega ko-
miteja Slovenije tudi for-
malno stopila na samostoj-
no športno pot. Na sloves-
nosti se je v Cankarjevem
domu v Ljubljani zbral vrh
slovenskega športa vseh
rodov, izrečenih je bilo ve-
liko lepih želja in besed po-
guma, ki bodo še kako pri-
šle prav v naslednjih ted-
nih in mesecih, ko se bo
delegacija OKS podala na
trnovo pot do popolnega
priznanja. Slovensko olim-
pijsko hstino so podpisali
zastopniki 29 športnih zvez
olimpijskih panog, pet zvez
panog, kijih priznavaMOK
in nosilca zlatih olimpij-
OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE
skih kolajn Leon Štukelj in
Miro Cerar. Slednji je tudi
pfedsednik iniciativnega
odbora, ki bo 4» zasedanja
skupščine vodil OKS, še
prej - 18. novembra - pa bo
delegacija Komiteja na se-
dežu MOK v Laussani obi-
skala prvega moža svetov-
nega olimpijskega gibanja
Juana Antonia Sama-
rancha.
Ž. Z.
PANORAMA
Nogomet
Slovenska liga
12. kolo: Steklar - Potroš-
nik 2:1 (0:1), strelec: Valek 2;
Ingrad Kladivar - Vozila 0:0,
Svoboda - Rudar 0:0. Vrstni
red: Izola 19, Maribor, Naklo
17, Vozila, Ohmpija 16, Mura,
Koper 14,1. Kladivar, Steklar
13, Zagorje, Rudar (V), Ljub-
ljana 12, Svoboda, Potrošnik
10. Nafta 7, Medvode, Primoije
6,	Rudar (T) 5, Domžale 4, Ja-
dran 3.
i. slovenska liga
8. kolo: Dravinja - Kovinar
2:0 (1:0), strelec: Zore 2; Veržej
-	Partizan Hmezad 1:1 (1:1),
strelec: Druškovič. Vrstni red:
Železničar 12, Korotan 11, Oj-
strica, Turnišče 10, Dravinja 9,
Pohorje, P. Hmezad, Veržej 8,
Intermarketing, Rače, Kovinar
7,	Impol, Partizan 6, Središče
3.
MNZ Celje
6. kolo: Era Šmartno - Svo-
boda 3:2, CR Krško - Papirni-
čar 2:1, Hrastnik - Kovinar 3:1
prekinjeno v 65. minuti. Vrstni
red: E. Šmartno 10, CR Krško
8,	Papirničar 5, Svoboda, Kovi-
nar 4, Hrastnik 1.
Rokomet
Super liga
3. kolo - moški: Celje Pivo-
varna Laško - Bakovci 27:11
(,11:7), strelci: Pungartnik 6,
Šerbec, Ivandija 5, Čater 4,
Leve, Jeršič 3, Tomšič 1; Slo-
van - Velenje 26:23 (12:11);
strelci: Plaskan 8, Čater, Vo-
gler 6, Ojsteršek, Rozman,
Cvetko 1.
Moški - 4. kolo: Drava : Ce-
lje Pivovarna Laško 23:34
(10:18), strelci: Leve 9, Šerbec
7,	Pungartnik 6, Jeršič 4, Ivan-
dija 3, Safarič 2, Čater, Tomšič
in Begovič 1, Velenje : Omni-
kom Rudar 26:21 (12:14), strel-
ci: Plaskan 7, Rozman 6, Čater
5, Šeško 3, Krejan in Voglar 2.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 8, Slovan, Slovenj Gra-
dec 6, Jadran 5, Velenje, Drava
4,	Usnjar, Ajdovščina, Inles 3,
Rudar. Pomurka, Preddvor 2.
3. kolo - ženske: Kočevje
-	Velenje 16:28 (11:15), strelke:
Misavljevič 8, Zidar 7, Oder 5
Topič 3, Golič 2, Fale, Hudej,
Hudarin 1.
Ženske - 4. kolo: Velenje
: Krim 26:20 (13:10), strelke:
Misavljevič 8, Golič, Zidar 4,
Katič, Oder 3, Topič, Delič 2.
Vrstni red: Olimpija, Velenje
8,	Mlinotest 6, Oprema, Krim 4,
Kranj, Burja 3, Primož, Branik
2, Novo mesto 0.
Slovenska liga
3. kolo - moški: V. Nedelja
-	CPL B 16:23 (7:10), strelci:
Begovič 7, Novak 6, Vešligaj 4,
Ocvirk 3, Leskovšek 2, Dujič 1;
3. kolo - ženske: Žalec - Dra-
va 23:19 (11:11), strelke: Dolar
10,	Kučera 4, Kline, Mohorko
3,	Golob 2, Petek 1. Vodi Žalec
s 6 točkami.
Košarka
Slovenska liga
2. kolo - moški (rdeča skupi-
na): Comet - Elektra 82:84
^6:38), strelci: Železnikar 27,
Šmid 23, Nerat 17, Šrot 10, Ko-
žar 4, Pučnik 1 za domače.
Gole 25, Pipan 23, Mrzel, To-
mic 10., Lipnik 6, Dumbuya,
Brešar 3. Pečovnik, Plešej 2 za
goste; Medvode - Celje 77:54
(45:25); strelci: Stropnik 15,
Pučko 14, Kahvedžič 8, Kitek,
Nidorfer 6, Starovasnik 3, Her-
man 2; Rogaška - Podbočje
77:62 (35:36), strelci: Kidrič, Ri-
tonja 16, Petovar 13, Sušin 12,
Cerar, Tabak 10, Kalinger 9.
Vrstni red: Ilirija, Elektra,
Medvode, Rogaška 4, Comet,
Podbočje, Celje, S. Olimpija
B 2.
2. kolo - ženske: K. Afroditd
- Apis 80:57 (39:27), strelke:
Jurše 24, C.Jezovšek 23, Vi-
rant 18, Kokolj 9. A.Jezovšek
4.	Potočnik 2. Čujež 1, Vrstni
red: Ježica, Odeja, K. Afrodita
4, Apis, Kranj, Ilirija 2 itd.
11.	slovenska liga
1. kolo - moški: Polzela-Ru-
dar 91:70 (46:37), strelci: Turn-
šek 26, Urbanija 23, Cizej 16;
Pivovarna Laško - Rad§:ona
93:63 (49:25), strelci: Medved
24, Šošterič 15, Lapornik, Blat-
nik 14.
Judo
Slovenska liga
2. kolo - turnir v Gorišnici:
Ivo Reya - Impol 6:8 (20:30),
Ivo Reya - Gorišnica 5:9
(20:37). Vrstni red: Impol 8,
Drava, Olimpija, Gorišnica 6,1.
Reya, M. Sobota, Koper 4, Go-
lovec, Bežigrad 3, Železničar,
Branik 2, Ljutomer 0.
Namizni tenis
Super liga
1. kolo - moški: Kovina - In-
grad 7:2 (Horvat in Maras po 1).
Odbojka
Slovenska liga
1.	kolo - moški: Topolšica
-	Bled 3:1, Črnuče - Šempeter
1:3, Emona Ljutomer - Vizura
Celje 3:1. Ženske: Topolšica
Kajuh - Šentvid 3:2.
Kolesarstvo
Prvenstvo Slovenije
Gorska vožnja (Nova Gori-
ca): 1. Bonča... 3. Šmerc; kro-
nometer (Vrtojba): 1. Baloh;
st. mladinci: 3. Sviben (vsi
Merx)
Hokej
SHL
2.	kolo: Cinkarna - Triglav
neodigrano: 3 kolo: Olimpija
B - Cinkarna 7:9 (1:1), 2:6,4:2);
strelci: Bulatovič 3, Sendel-
bach 2, Ostrožnik, Podseden-
šek, Koprivica, Žolek 1.
Kegljanje
2. Vanovškov
memorial
Moški - ekipno: Konstruk-
tor 5384, Emo Celje 5252, Hme-
zad 5113, Ingrad 4911; posa-
mezniki: Sterž^ (K) 939, Salo-
bir (Emo) 934, Kirbiš 923, Na-
reks (oba K) 919, Sivka (Emo)
909 itd.
Pionirski pokal
3.	kolo (Trbovlje): pionirji
-	do 12 let: 2. Gobec 511; pi-
onirke - do 10 let: 2. Mileč 157,
do 12 let. 3. Gobec 483, 4. Do-
brne 470; do 14 let: 5. Razlag
334, 6. Špoljar 396; do 16. let: 1.
Grivič 435, 2. Ledinek (vsi
Emo) 387.
Peteroboj
Tekmovanje
policistov
v sklopu tekmovanj za naj-
boljšo športno ekipo Postaj
mihce v naši regiji je bilo kon-
cem minulega meseca tekmo-
vanje v atletskem peteroboju.
Tekmovanja v Celju se je ude-
ležilo 41 policistov iz desetih
policijskih post^.
V konkurenci posameznikov
je prepričljivo zmagal Drago
Brečko (PM Celje), drugo me-
sto je zasedel Milan Ovnič (PM
Velenje) tretji pa je bil Samo
Šildenfeld (UNZ IM Celje).
Ekipno je zmagala Postaja
milice Celje (Brečko, Ungar,
Prelog), drugo mesto sije izbo-
rila ekipa Postaje milice Vele-
nje (Ovnič, Škerlak, Slapnik)
tretja pa je bila_ ekipa Postaje
milice Laško (Špiler, Štuhec,
TonkU).
ŠPORTNI
KOLEDAR
Petek, 18.10,
Mali nogomet
Celje: Dobrodelni turnir za
hrvaške begunce z udeležbo
selekcij vlade Republike Slo-
venije, časopisa Ekipa, HAŠK
Gradjanski in MNK Skavti (od
17.00).
Sobota, 19. 10.
Kegljanje
Maribor:	Konstruktor
-	Emo (1. kolo ženske A lige).
Kolesarstvo
Slovenske Konjice: ulični
kriterij (od 13. ure).
Košarka
Slovenske Konjice: Comet
-	Ilirija (18.30), Rogaška Slati-
na: Rogaška-S. Olimpija
B (19), Medvode: Medvode
-	Elektra (18), Podbočje: Pod-
bočje-Celje (19, 4. kolo moške
SKL); Ljubljana: Slovan - K.
Afrodita (3. kolo ženske SKL);
Polzela: Polzela - P. Laško
(18.30, 2. kolo n. SKL-vzhod).
Namizni tenis
M, Sobota: Sobota - Ingrad
(16, 2. kolo super lige).
Nogomet
štore: Kovinar - Era Šmart-
no (14, 7. kolo MNZ Celje).
Lokostrelstvo
Logarska dolina: 1. prven-
stvo Slovenije za pripadnike
TO, od 9. ure.
Odbojka
, Celje: Vizura - Črnuče (19),
Šempeter: Šempeter - Izola
(18), Topolšica: Topolšica
-	Maribor (19, 2. kolo moške
SOL), Gornji grad: Ljubno
-	Pionir (18), Mislinja: Mislinja
-	Topolšica K^uh (17, 2. kolo
ženske SOL).
Nedelja, 20.10.
Kolesarstvo
Zreče: memorial Vita Vitan-
ca in Hura na Roglo. Štart ob
10.30 pred hotelom Dobrava.
Nogomet
Celje: I. Kladivar - Ljublja-
na, Rogaška Slatina: Steklar
-	Vozila, Zagorje: Zagoije
-	Rudar (14. kolo SNL); Žalec:
P. Hmezad - Ojstrica, Mari-
bor: Železničar - Dravinja (9.
kolo n. SNL); Hrasnik: Hrast-
nik - CR Krško, Brežice: Svo-
boda - Papirničar (vse 14.00, 7.
kolo MNZ Celje).
POGLEDI
Agonija in
vsesplošna zmeda'
s prvenstvom Slovenije
v gorski vožnji in vožnji na
kronometer seje minuli konec
tedna iztekla sezona najpo-
membnejših kolesarskih tek-
movanj pri nas. Minila je v ago-
niji jugoslovanskega kolesar-
stva, v katerem je tudi sloven-
sko v zadnjih letih izgubljalo
svojo želeno podobo in se uto-
pilo v vsesplošni zmedi h kate-
ri so tudi nezdravi odnosi med
kolesarskimi delavci in stro-
kovnjaki ter klubi v Sloveniji
prispevali zajeten delež.
Razmere v zdaj že zares bivši
Jugoslaviji so še pred junijsko
vojno v Sloveniji odplavile naj-
večjo kolesarsko prireditev na
tem prostoru - tradicionalni
etapni Jugo-Tour. Druga naj-
večja cestna mednarodna pri-
reditev, dirka Alpe-Adria je po
velikih zapletih vendarle prišla
do cilja v Ljubljani, toda kopi-
ca znamenj opozarja, da bo tre-
ba marsikaj postoriti, da se
z letošnjo jubilejno 25. izvedbo
ne bi tudi poslovila.
Spomladansko zasedanje
skupščine KZS je sicer poka-
zalo nekaj volje, da bi vendarle
skušali urediti vrste za samo-
stojno delovanje, toda kadrov-
ske kombinacije so se izkazale
za hudo lahkomiselnost. Funk-
cionarskp povsem neizkušeni
Primož Čerin, naš nekdanji od-
lični kolesar, je kaj hitro spoz-
nal, da ob nalogah v komaj na-
stajajočem klubu As Astra,
predsedniški vlogi ni kos. Ta-
ko se je slovenska kolesarska
organizacija \Tnila na izho-
dišče.
Tekmovalne obdobje je bi-
lo zaradi razmer dodobra de-
formirano in pri vsem tem je
pravzaprav pravi čudež, da je
uspelo zdaj že nekdanjemu di-
rektorju jugoslovanske član-
ske reprezentance Edu Kranj-
cu izpeljati nastop na svetov-
nem prvenstvu v Stuttgartu.
Prava škoda pa je, daje dobro
pripravljen nastop mladincev
na SP v Colorado pringsu na
pol torpedirala vojna, smola
Gorazda Štanglja pa mladince
prikrajšala ob skoraj zanesljiv
prodoren uspeh, podoben bro-
nasti kolajni Bogdana fi
lansko leto v Angliji.
Nastop moštva v ekip^
kronometru v Stuttgartu je
tako ena redkih svetiih
"sezone, ne glede na nea,
mentirano kazen, s katen
ameriški sodnik naše op^
ob odlično uvrstitev na 7.|
sto. Pokazalo se je namrei,
je z dobro zastavljenim del
četudi je bilo izvedeno v
skromnih okvirih, tnog
marsikaj narediti. Po di
strani pa imamo tudi za;
prekratkih dirk doma ta či
enega zrelega kolesarja za i
ke dosežke na dirkah, kaki
je cestna na SP: Idrijčam
lerja Bončo, pa še ta v S{
gartu ni imel najboljšega d
Prav gotovo je moč trdit
v kolesarskih klubih pri nai
mnjka zares nadarjenih Jc
saijev in če bi dobro zasm
slovenske državne repra
tance, okrepili strokovno (
in poskrbeli tudi za bolj zA
rivalstvo med kljubi, bi slan
sko kolesarstvo v nekaj J
lahko postalo med poleti
športnimi zvrstmi nek^
dobnega kot je smučarijei
zimskimi. Temu smo bili p
nekaf leti že zelo blizu. Pi
škoda bi bila, če bi to ph
nost zapravili, tudi zato, ki
kolesarstvo ena redkih šp
nih zvrsti pri nas, ki ima si
kakovostna jedra, vsaj kar
deva pionirski in mladit
tekmovalni kader, prav vi
slovenskih regijah. To pa je
lika vrednost, ki se ponujs.\
to bi jo bilo treba vešče izb
stiti.
Piše	^
Oto Giacomelli ra^
Zdravilišče Dobrna
Vabimo vas v restavracijo
hotela Dobrna v
Četrtek, 17, 10. ob 19.30 uri na
VEČER NAPITNIC.
Sodeluje MoPZ Zdravilišča Rogaška Slatina in muzikanti.
V soboto, 19. 10. ob 20. uri
PLES V RESTAVRACIJI
HOTELA DOBRNA
z ansamblom OLIVER TWIST.
Gostilna Triglav vas vabi na domače koline in ostale speci-
alitete.
Ob nedeljah pripravljamo DRUŽINSKA KOSILA v gostilni
Triglav, v restavraciji Zdraviliškega doma in restavraciji
hotela Dobrna.
NOVO NA DOBRNI
poleg kopanja do 20. ure se lahko odločite
tudi za ročno masažo, kozmetiko in savno.
Na Dobrni vedno pripravljamo kaj zanimive-
ga, zato vam bodo trenutki pri nas prijetni.
Vabi vas Zdravilišče Dobrna!
RAZPISUJE
PROSTA DELOVNA MESTA:
VODJA RAČUNSKEGA CENTRA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati
še naslednje pogoje:	^
-	da ima končano višjo šolo računalniške, tehničnei
ali ekonomsko komercialne smeri
-	da ima delovne izkušnje na področju računaim-.
štva ter vsaj pasivno znanje angleškega jezika
ORGANIZATOR - PROGRAMER
-	s poznavanjem operacijskega sistema VMS
Cobola, RMS-a in po možnosti XFS-a in pasivno
znanje angleščine
-	zaželene so izkušnje 2-3 let pri programiran)''
zahtevnejših obdelav
OPERATER NA RAČUNALNIKU
-	da ima končano najmanj V. stopnjo strokovn®
izobrazbe
-	da ima ustrezne delovne izkušnje na računal^'*
VAX in
-	da vsaj pasivno obvlada angleški jezik
Kandidati morajo k pismeni prijavi priložiti dokazila o
polnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi.
Nudimo tudi pomoč pri reševanju stanovanjskega vp^®
šanja.
Pismene prijave pošljite na naslov TEKSTILNA TOVAB^^
PREBOLD, 63312 PREBOLD
H^VEDRILO	17. OKTOBER 1991 - STRAN 15
četrti v poicru asov
^sH! nogometaš Jani Žiiniii prihodnje ieto ¥ poifaiu evropsidh prvaiiov!
pidražji igralec prvenstva Islandije
jne Oblak, Marko Els-
jn Srečko Katanec so
^ slovenski nogometaši,
^ doslej nastopili v po-
^ evropskih prvakov.
Ifzoni 92/93 se jim bo pri-
27-letni Celjan Jani
ki je pred mesecem
j v rdeče-črnem dresu Vi-
^ra iz Reykjavika
,ojil prvenstvo Islandije
1,0 tako četrti v pokru
genskih nogometnih
Ohmpiji pred leti ni-
j povsem uspel in jugo-
t-anska liga je ostala ne-
^ničena želja. Pokal
flpskih prvakov bo seve-
vse odtehtal. To bo pravi
■unec kariere, ki je rezer-
L le za redke, seveda pa
[doživetje popolno, če
L bo žreb za nasprotnika
Uenil katero izmed naj
I slovitih evropskih enaj
^c,« je nek^ dni po vrm
j z Islandije razmišljal
iiik.
Islandiji sta najbolj po-
^na rokomet in nogo-
^t, zaradi polarnih dni in
či pa nogometno prven-
0	poteka ravno nasprotno
jtpri nas in v večini evrop-
jh držav: začne in konča se
enem koledarskem letu.
Iri kola pred koncem pr-
BStva smo se po točkah
načili z branilcem naslova
imom, ki je letos v pokalu
rakov izpadel v 1. kolu
Panthenaikosem, potem
1	je v Reykjaviku igral 2:2,
Grčiji pa se je tekma kon-
bbrez golov. Do odločitve
jrišlo šele v zadnjem kolu;
j Vikingur je v gosteh ob
itasu izgubljal z 0:1,
mo vendarle osvojili obe
pi, Fram pa je ob zmagi
N zaradi slabše razlike
(olih ostal praznih rok,« je
sveže spomine obujal nek-
iji nogometaš Kladivaija,
ivana in Olimpije, ki je na
indijo odšel lani. Sprejeli
ga dokaj zadržano, toda
Srami na položaju zadnje-
zveznega igralca sije hitro
idobil naklonjenost in
pred začetkom prvenstva so
mu v klubskem almanahu
posvetili celo stran.
Z nedavno zmago v kvali-
fikacijah za EP proti Španiji
z 2:0 je reprezentanca Islan-
dije pripravila prvovrstno
presenečenje, saj je nogomet
na najbolj severnem otoku
v Evropi povsem amaterski.
V prvi ligi igra samo pet tuj-
cev: nekdanja igralca ljub-
ljanske Olimpije Tomislav
Bošnjak in Izudin Dervič,
dva nogometaša iz ČSFR in
Žilnik, ki je celo najdražji
igralec lige.
»Hrana, stanovanje, na-
jemnina za avtomobil znam-
ke Opel kadett, letalski vo-
zovnici do Islandije in nazaj,
služba in denarna obveznost,
ki je določena s pogodbo.
Vse to znese približno 50 ti-
soč mark. Pred prvenstvom
s klubom tujci podpišemo
pogodbe in denar dobimo
samo v primeru, da tudi igra-
mo, na priložnost pa v vsa-
kem klubu čaka po 25 igral-
cev. Domačini dobijo nekaj
več denarja, toda z njimi klu-
bi nimajo večjih stroškov.
Najemnina za dvosobno sta-
novanje je okoli tisoč mark,
povprečna plača pa trikrat
več. Poleg tega vsi nogome-
taši delajo - mene so zaposli-
h v skladišču, ki je popolno-
ma avtomatizirano. Za na-
slov nismo dobili nobene po-
sebne denarne nagrade,
islandski nogomet je pov-
sem amaterski in to seveda
še zdaleč ni Eldorado, a še
vedno finančno neprimerno
bolj ugodno kot v Sloveniji.«
Vikungur je za letošnjima
udeležencema evropskih po-
kalov Framom in Valuijem
(oba sta izpadla v 1. kolu) po
mgči in slovesu tretji klub
v Reykjaviku. Igra na mini-
aturnem stadionu, kjer je
prostora za komaj nekaj več
kot 1000 gledalcev (največji
na Islandiji jih sprejme 12 ti-
soč, tam bo Vikingur tudi
igral tekme evropskega po-
kala), toda vstopnice po 20
mark so vselej razprodane.
Med gejziiji in ribiči se je Ja-
ni v poldrugem letu naučil
pogovorne islandščine in
o vrnitvi h Kladivaiju ne raz-
mišlja: »Ekipa je uigrana, na
Islandijo grem znova že po-
mladi. Zakaj bi potem razbi-
jal enotnost? A še naprej
sem z dušo in srcem pri Kla-
divaiju.«
ŽELJKO ZULE
Jani Žilnik (prvi z desne) in ob njem Tomislav Bošnjak: prihodnje leto v pokalu prvakov
proti najboljšim evropskim nogometašem.
lopsajdi
'iošarkaiji Cometa so v so-
«0 proti Elektri odigrali 250.
čredno tekmo v slovenski
Bilanca Konjičanov je po
hmag in porazov ter razlika
^oših 21914 :21946, vseh 13
^n pa v SKL igra samo Sto-
Smid.
* * *
^milec Steklarja Edi Kora-
^Je drago plačal izključitev
'te/cmJ 11. kola slovenske li-
i' Naklem. Počival bo kar
'■^kem, kar je ns^hujša kazen
J^tošnjem prvenstvu. Na
se bo vrnil šele v pred-
jesenskem kolu, ko
decembra Steklar igral
^datjem iz Trbovelj.
* * *
^onec tedna bo v Italiji tur-
J^ladinskib rokometnih re-
^^ntanc za pokal Alpe-Ja-
p Za Slovenijo bodo nasto-
l^^^di štirje igralci Celja Pi-
r^tie Laško: Pungartnik,
Lapajne in Novak.
* * *
^Si naslov svetovnih prva-
Jl/ So kegljavke Ema prosla-
izviren način: s trgatvi-
^ Prekmurskem Dohrovni-
soigralki Mariki Kardi-
^ ^o opravilu so tudi naz-
uspehu iz Bratislave,
[s,^? s seboj odnesle zmago-
pokal.
* * *
z žogo Slovenci največ
^^Hjuemo od državne ro-
kometne reprezentance, ki pa
je že »izgubila« svojega največ-
jega asa. Velenjčan Iztok Puc,
ki igra za Zagreb, je namreč
potrdil, da bo v prihodrije na-
stopal za reprezentanco Hrva-
ške. K njegovi odločitvi je
morda pripomoglo tudi dej-
stvo, da je poročen s hčerko
najbrž najboljšega hrvaškega
rokometaša vseh časov Hrvoja
Horvata.
* * *
Rokometaša Celja Pivovar-
ne Laško Tomaž Jeršič in Robi
Šafarič sta se hitro sporazume-
la glede sester Lavrič, ki sta
mnogo obetali v plavanju, zdaj
pa oh sobotah redno obiskuje-
ta tekme celjskih rokometašev
v super slovenski ligi. Tornažu
je všeč Nataša, Robiju Šaša,
obema pa mesto na levem kri-
lu. Tam bo nekoliko težje, kajti
Jeršič je zdaj kot kapetan celj-
ske ekipe in bivši mladinski
reprezentant z zlatom s S P
stalni član prve sedmerke, Ša-
farič pa na klopi vse bolj nestr-
pen. Rešitev: Raza, vrni se!
* * *
Košarkarje Polzele je v soboto
na štartu prvenstva v II. SKL-
vzhod s plačanimi kartami gle-
dalo 310 ljudi, ki so prišh
predvsem zaradi Ukrajinca
Volodje Vasiljeviča. Novinec
med Polzelani je prišel iz Kri-
vega roga, star je 26 let in visok
202 cm. Novi trener Polzele
Boris Zrinski za naslednjo se-
zono' napoveduje še enega
Ukrajinca, ki naj bi bil visok
kar 213 cm, za njegovo predsta-
vitev pa čez dober mesec dni
pripravljcuo tekmo s Smeltom
Olimpijo.
Alpinistična šola
Celjski Alpinistični odsek
tudi letos pripravlja šolo, ki
jo bodo vodili znani alpini-
sti in himalajci. Šola bo raz-
deljena v teoretični in prak-
tični del.
Celjani, ki so si precej
ugleda dobili tudi s tremi hi-
malajskimi odpravami (Ga-
urishankar, Trango Tower in
Broad Peak, Nanga Parbat)
ter s številnimi težkimi vzpo-
ni pri nas, računajo letos na
še posebej velik odmev; zra-
sel naj bi nov rod celjskih
alpinistov, ki bo sposoben
nositi breme na bodočih zah-
tevnejših odpravah.
Praktični del letošnje alpi-
nistične šole bo, tako kot leta
nazaj, potekal v plezalnem
vrtcu v Tremaijih, del pa tu-
di na novi plezalni steni, ki jo
ravno te dni montirajo v telo-
vadnici OŠ Slavko Šlander
v Celju.
Prav z umetno steno bo al-
pinizem v Celju precej prido-
bil, hkrati pa je takšen šport-
ni objekt nujno potreben, če
naj bi tudi v Celju razvijali
pri nas in po svetu vse bolj
popularno športno plezanje.
Takšnih umetnih sten je
v Sloveniji že precej, celjska
pa bo visoka osem metrov,
bo pa omogočila, da bo tudi
plezanje postalo bolj mno-
žična športna zvrst. s. Š
Alpinistična šola se priče-
nja v četrtek, 17. oktobra ob
18. uri v prostorih Planin-
skega društva Celje v Sta-
netovi 1.
SVET
SVETOVALNO
IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA
SLOVENSKE KONJICE
razpisuje
na osnovi 135. in 136. člena Statuta Svetovalno
izobraževalnega centra Slovenske Konjice prosta
dela in naloge
direktorja
SIC Slovenske Konjice
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo visoko izobrazbo,
-	pedagoško-andraloška znanja,
-	najmanj 5 let izkušenj na vodilnih ali vodstvenih
vzgojnoizobraževalnih delih,
-	da izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom,
-	da predložijo program dela in nadaljni razvoj SIC-a
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi
razpisa na naslov: Svetovalno izobraževalni center
Slovenske Konjice, Škalska 7 (za razpisno komisijo).
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje
v 30 dneh po objavi.
Hmezad STROJNA Žalec
po sklepu delavskega sveta podjetja z dne
9. 10. 1991 razpisuje delovno mesto:
Direktor podjetja •
. (je reelekcija)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, stroj-
ne, ekonomske ali organizacijske smeri
-	da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta
na vodilnih delovnih mestih
-	da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in
organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjega
dela
Mandatna doba je 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati naslovijo na Hmezad STROJNA Žalec, Cesta ob
železnici št. 1 v 15 dneh po objavi z oznako »za
razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku.
JUGOTANIN
kemična Industrija, p o. sevnica
JUGOTANIN, kemična industrija,
p. o. Sevnica
Odkupuje
LES PRAVEGA
KOSTANJA
Les odkupujemo preko:
-	območnih gozdnih gospodarstev,
-	območnih kmetijskih zadrug.
Za vse informacije se obrnite na našo
l(omercialno službo, telefon
(0608) 81-349 oziroma na naslov:
JUGOTANIN, Hermanova 1,
68290 Sevnica.
Plačila so kvalitetna in garantirana!
16. STRAN - 17. OKTOBER 1991	inforivi^^
Denar za
Zdravstvo
požrli drugi
23 oastotkov denarja za zdravstvo oUškrnll proračun - Stavkajo
tutil za paciente
Večmesečna opozorila, da ta-
ko ne gre in ne gre, so bila za-
man. Delavci v zdravstvu in so-
cialnem skrbstvu Slovenije so
opozarjali na prihajajoči zlom
teh dejavnosti, od pristojnega
ministrstva ni bilo drugega kot
mencanje, od parlamenta pa še
tega ne. 10. oktobra se je ob 7.
uri zjutraj pričela doslej naj-
večja stavka delavcev zdrav-
stva in socialnega skrbstva.
Največja zato, ker skuša rešiti
tudi največje probleme. Tako
veliki so, da že dolgo ne ogroža-
jo samo zdravstva, ampak tudi
naše zdravje. Posledice bomo
slej kot prej občutili na lastnih
kožah. Ampak sodeč po odme-
vih med ljudmi kaže, da se tega
ne zavedamo.
Srečali smo se že s pomanjka-
njem teh ali onih zdravil, mar-
sikdo je moral prinesti v bolniš-
nico svojo pidžamo, copate in
haljo, nemalo ljudi je z dolgim
nosom odšlo iz ordinacij, ker jih
zdravnik ni napotil na običajno
vrsto pregledov. Slišali smo ali
občutili, da ni denaija za naj-
dražje oblike zdravljenja, da po-
šiljajo v tujino samo še redke
izjeme, da dializa »preveč sta-
ne«, da... Številne sladkorne
bolnike je prizadelo plačevanje
participacij. Vsega tega ne zna-
mo ali nočemo povezati s seda-
njo stavko. Pa gre tudi za reševa-
nje vseh teh problemov.
Ne gre le za plače
Seveda, za denar gre. Za de-
nar, ki ga ni dovolj. To razume-
mo. Ne moremo pa razumeti, da
v splošni stiski bolje ne razmisli-
mo, kako bomo denar najbolj
pametno razporedili. Če gre na
škodo narodovega zdravja, raz-
poreditev že ni modra. Za zdrav-
stvo se zbere kar čeden kupček
denarja. Žal pa ga del požre ne-
nasitni integralni republiški pro-
račun. Mimogrede - v polletju je
slovensko zdravstvo dobilo sa-
mo 77 odstotkov njemu name-
njenega denaija. Zahteva, da re-
publiška skupščina končno
spregovori o problemih zdrav-
stva in da opravi tudi rebalans
proračuna je več kot upravičena.
Zdravstvo zahteva samo tisto,
kar smo vsi rekli, da smo mu
pripravljeni dati.
S tem denarjem bi lahko zau-
stavili nazadovanje stroke in iz-
boljšali varnost pacientov. A kot
da to ni pomembno. Po Sloveni-
ji glasno odmeva samo zahteva
delavcev v zdravstvu in social-
nem skrbstvu po višjih, pravič-
nejših plačah. Okoli njih se suče
tudi večina pogovorov med stav-
kovnim odborom in ministr-
stvom. V torek, ko smo tole pisa-
li, sporazuma med vlado in stav-
kovnim odborom tudi pri tem
vprašanju še ni bilo. Vlada je
v ponedeljek ponudila kot izho-
diščno bruto plačo za delavce
v vseh družbenih dejavnostih in
državni upravi v višini 58 odstot-
kov povprečne plače v gospo-
darstvu v zadnjih treh mesecih
letos, zmanjšano za 20 odstotkov
(8062 tolarjev). Razmeije med
najnižjo in najvišjo bruto plačo
naj bi bilo 1:5. Za zdravstvo to na
primer pomeni, da bi za zdravni-
ka specialista veljal količnik 4,1.
Očitke, daje zdravstvo za svo-
je stiske v precejšnji meri samo
krivo, zavračajo. Ministrstvo za
zdravstvo, družino in socialno
skrbstvo govori o preko 3 tisoč
preveč zaposlenih v zdravstvu in
terja odpuščanje delavcev. Kri-
terijev in normativov pa ne nare-
di, tudi mreže zdravstvenih usta-
nov ne. Pa se čudijo, če v zdrav-
stvu nočejo odpuščati ljudi na
pamet in morda celo v škodo
bolnikov. V celjskem Zdravstve-
nem centru tudi po sedaj prizna-
nih urah nimajo preveč zaposle-
nih - pa vseeno komaj zberejo za
zajamčene plače.
Iz mehke v trdo
stavko?
Na celjskem območju ljudje
prvi teden stavke niso pretrdo
občutili. Stavkovni odbor se je
z vodstvom posameznih enot
dogovoril o organizaciji dela, ki
ni prizadela ogroženih pacien-
tov. Po zdravstvenih domovih
so imeli okrepljene dežurne
službe pa še kakšno ambulanto
zraven, v bolnišnici so o nujnosti
posegov oziroma" diagnostičnih
pregledov odločali predstojniki
oddelkov. Zdravniki so se dogo-
vorili, da bodo operirali vse, pri
katerih bi odlaganje pomenilo
ogrožanje zdravja (pri tem gre
v glavnem za poškodbe in raka-
ste bolnike). V torek pa so se
odločiU, da bodo odpustih vse
bolnike, pri katerih diagnostični
in drugi posegi niso nujni. Bol-
niki, ki ostanejo na oddelku, so
normalno oskrbljeni. Odklanjati
so pričeli vse prej načrtovane
nenujne hospitaUzacije, v ambu-
lantah pa bolnike za nujne diag-
nostične obdelave ter za razne
izvide in spričevala. Zdravniki
tudi ne sodelujejo v nikakršnih
komisijah. Ukinili so še glavne
vizite.
Vsi ti ukrepi so dejansko še
vedno mehka oblika stavke.
A kot je dejal član stavkovnega
odbora Brane Nezman: »Najtež-
je mi je, ko grem skozi čakalnico
in se vame zazrejo čakajoče oči.
S^ se nisem odločil za svoj po-
klic zaradi denaija, ampak zara-
di ljudi. Ne vem, če razumejo, da
stavkam tudi zanje.« Podobno
razmišljajo številni zdravstveni
delavci, a razmere so že take, da
bodo s stavko nadaljevali dokler
ne bodo uresničene upravičene
zahteve. »Če ne bo šlo drugače,
se bomo odločili za trdo obliko
stavke. To pa pomeni tudi zapi-
ranje bolnišnic...« je povzel od-
ločenost vseh delavcev v zdrav-
stvu še eden izmed članov stav-
kovnega odbora, dr. Štefan Ti-
sel. Odločitev bo padla v krat-
kem, morda še pred izidom te
številke Novega tednika. Vse pa
je odvisno od tega, ah bodo pri-
stojni vendarle še enkrat krepko
razmislili, s čimer pravzaprav
skušajo opraviti z levo roko.
MILENA B. POKLIČ
Foto: EDI EINSPIELER
Stavkajo tudi v Zdravstve-
nem domu v Žalcu. Jasna Te-
kavc, predsednica stavkovnega
odbora žalskega Zdravstvene-
ga doma pripoveduje:
»Zaposleni v Zdravstvenem
domu Žalec se absolutno stri-
njamo z zahtevami ostalih slo-
venskih zdravstvenih delav-
cev. Zelo pa nas motijo razmi-
šljanja v javnosti, da smo to-
krat prekinili delo samo zaradi
višjih osebnih dohodkov. To je
samo ena od naših zahtev.
Predvsem se borimo za izbolj-
šanje razmer in s tem tudi za
boljši položaj bolnikov. Poslu-
šamo pripombe, da nas je pre-
več. Toda ni problem v tem,
kdo bo delal, temveč postaja
osnovno vprašanje, s čim bomo
lahko delali. Povsem jasno nam
je, da našim pacientom ni lah-
ko, vemo, da se delo kopiči in
da ga bomo morali opraviti,
vendar od postavljenih zahtev
ne odstopamo. Zagotavljamo
pa, da smo poskrbeli za vse nuj-
ne primere. Po nekaj dneh smo
v našem zdravstvenem domu
tudi dodatno okrepili dežurno
službo, v otroškem dispanzerju
pa delamo do petnajste ure.
V teh dneh se pogovarjanmo tu-
di z vodstvom žalske občine, ki
je doslej pokazalo veliko mero
razumevanja za reševanje na-
kopičenih problemov.«
V torek so se dogovorili tudi
za skrajšanje časa obiskov bol-
nikov na polovico: torej med
tednom na pol ure, ob nedeljah
in praznikih na eno uro.
V Celju se vsak dan stavke ob 9. uri dopoldne zbere na pro-
storu med bolnišnico in zdravstvenim domom množica stav-
kajočih. Nujno delo pa normalno poteka.
Mag. dr. Marjan Hru-
šovar, vršilec dolžnosti
direktorja javnega zavo-
da Zdravstveni center
Celje:
»Stavka zdravstvo, ne
le zdravstveni delavci.
Zdravstvo pa so tudi se-
danji in bodoči pacienti.
Vzrok niso le plače, am-
pak tudi status zdrav-
stva in standard bolni-
kov. Ob takem nadalje-
vanju bi nazadovala
stroka, vprašljiva bi po-
stala varnost pacientov,
odgovoren pa naj bi bil
zdravstveni delavec.
Govoriti o presežku de-
lavcev brez strokovnih
standardov in normati-
vov je svojstven diletan-
tizem, saj o tem govori-
jo tisti, ki jih niso pri-
pravili.
Gre tudi za različno
tretiranje posameznih
ustanov, saj so si neka-
teri, ki h kadrovski re-
dukciji niso pristopili
tako kot v Celju, dvigni-
li osebne dohodke, pri
nas pa smo še vedno na
zajamčenih!
Ista vlada, ki postav-
lja zdravstvene delavce
med drugorazredne jav-
ne delavce, dovoljuje
povsem drugačne krite-
rije za izračun osebnih
dohodkov ostalim jav-
nim delavcem. Če de-
narja ni, ga ni za ni-
kogar.
Podatke, ki kažejo na
brezizhodni položaj
zdravstva, smo posre-
dovali vsem odgovor-
nim v občini, na območ-
no zdravstveno skup-
nost in institucijam
v republiki. Brez uspe-
ha - zato je revolt upra-
vičen.«
Štefka Preskar, po-
močnica direktorja jav-
nega zavoda Zdravstve-
ni center Celje za orga-
nizacijske, kadrovske in
pravne zadeve:
»V zdravstvu celjske
regije nimamo zaposle-
nih več delavcev, kot je
to dogovorjeno v repu-
bliški upravi za zdrav-
stvo. Kadrovska politi-
ka Zdravstvenega cen-
tra Celje je bila zadnja
leta že usmerjena
k zmanjševanju števila
zaposlenih, predvsem
nezdravstvenih delav-
cev. Za zmanjševanje
števila	zaposlenih
zdravstvenih delavcev
pa je nujno potrebno
opredeliti strokovne ka-
drovske normative in
standarde. To bi isto-
časno pomenilo poeno-
tenje kadrovskih pla-
nov v Republiki Slove-
niji na področju zdrav-
stvene dejavnosti.«
Mira Deržek, članica
stavkovnega odbora
v Celju:
»Ne stavkamo le za
plače, stavkamo za pri-
merno zdravstveno var-
nost vseh ljudi v Slove-
niji. Radi bi v Evropo
govorimo o zdravju z^.
vse do leta 2000... Le
kako?
Zakaj pošiljamo sta-
rostnike v domove upo.
kojencev, ko pa bi mu
lahko doma nudili mini-
malne življenjske pogo-
je in bi lahko ostal
v okolju, ki mu ogrom-
no pomeni? Kdo bo od-
govarjal za prepozno
odkrita obolenja, ker
bomo zaradi omejenih
finančnih sredstev ome-
jevali preiskave? Kaj bo
z nosečnicami, če bomo
zaradi gmotnih težav za-
pirali porodnišnice?
Kaj bo s preventivnim
cepljenjem otrok in
s preventivo sploh, če
za to ne bo dovolj de-
narja? Kaj bo s poško-
dovancem na cesti, če
bodo omejevali denar
za nujno medicinsko
pomoč? Kaj bo z vsemi
varovanci na terenu, ki
potrebujejo oskrbo pa-
tronažne sestre in leče-
čega zdravnika na
domu?
To je le nekaj vpra-
šanj. To niso grožnje ali
izsiljevanje, temveč
strah, da bomo v boju za
vsakdanji kruh pozabili
na največjo vrednoto
človeka - na zdravje.
Vsi pa vemo, da le zdrav
človek lahko ustvarja in
prinaša družbeni doho-
dek, ki nam je sedaj še
kako potreben.«
Franci Cigler, pred-
sednik stavkovnega od-
bora javnega zavoda
Zdravstveni center
Celae:
»Se enkrat želim po-
udariti, da naša stavka
Aleksander Bogila
Marija Trajkovska
Tomaž Privšek
Je že prav, da sta
Delavci v zdravstvu od
prejšnjega četrtka stavkajo.
V času stavke so poskrbeli sa-
mo za tiste bolnike, ki so bili
pomoči nujno potrebni. Zato
so bili hodniki celjske bolniš-
nice kot izumrli. A bolniške
sobe so bile kljub stavki pol-
ne. Kaj o stavki menijo bolniki
in sami zdravstveni delavci?
Aleksander Bogila, 60 let,
Slovenske Konjice: »Menim,
da je prav, da zdravstveni de-
lavci stavkajo, saj morajo tudi
oni imeti svoje pravice, pa tudi
višje plače bi morali dobiti, saj
jih zaslužijo. Ni pa prav, da se
zato, ker imajo težave, znašajo
nad nami, bolniki. Naj v vladi
povedo, kaj jih muči, ne pa, da
zato, ker imajo nizke plače, tu-
di mi trpimo. Zjutraj sem kli-
cal, rekli so, da lahko pridem,
sedaj pa, ko sem prišel iz Ko-
njic v Celje, zdravnik stavka!«
Marija Trajkovska, 45 let,
glavna sestra oddelka za mo-
ške poškodbe: »Za nas, na tem
oddelku to sploh ni prava
stavka, saj imamo poln odde-
lek bolnikov. Imamo jih toli-
ko, da si bomo morali kmalu
pomagati z zasilnimi postelja-
mi. Bolniki so potrebni naše
nege, mi jim pomagamo kot
običajno, tako, da se na našem
oddelku stavka pravzaprav
sploh ne pozna. Bolniki dobijo
vse, kar potrebujejo, samo
operirani
dela v času sj
običajno, sa) ,
jemajo saiflOj
Nam je deloj
Tomaž ^
Šmartno ob'
sem na zdra
bolnišnici i"'
za nas skrbf ^
Po eni strani -
vega vidika J^'
jo, vendar P
čudno, saj sPj
rajo samo n^^^
te so rednO'
prav sploh
bilo kaj nar^
Marija l-PJi
bukovica: *
H^VEDRILO	17. OKTOBER 1991 - STRAN 17
j^anciranje zdravstva,
sprejem kolektivne po-
godbe, pokritje izpada
sredstev zaradi odlogov
plačil prispevkov nelik-
vidnim podjetjem ter iz-
delavo normativov in
standardov z mrežo za
opravljanje zdravstve-
fiih storitev. Le tako bo
0iogoče zagotoviti dr-
žavljanom Slovenije
nroklamirano zdravje,
belimo, da bolniki in
vsi drugi ljudje sprej-
mejo to stavko kot stav-
ijo tudi za njihovo
zdravje.«
Dr. Breda Prodan,
članica stavkovnega od-
bora, predstavnica zo-
bozdravstvenih de-
lavcev:
»V službi zobozdrav-
niškega varstva v času
stavke nudimo prvo po-
moč na ravni nedeljske
dežurne službe od 7.
zjutraj do 19. ure. Ves
čas smo na svojih delov-
nih mestih, čas pa smo
izkoristili za strokovne
in organizacijske se-
stanke. Tudi sicer dela
ne manjka, saj v ambu-
I lantah urejamo kartote-
' ke, pripravljamo sani-
tetni material, čistimo
I delovne instrumente,
I opravljamo posvete...
Naši pacienti morajo
vedeti, da sredstva, ki
I so namenjena za zoboz-
dravstvo, zadoščajo ko-
maj za izvajanje social-
t ne stomatologije. Vsi pa
vemo - in naši varovan-
ci od nas tudi zahtevajo
da delamo po evropskih
strokovnih kriterijih
z dragim uvoženim ma-
terialom, z dragimi apa-
raturami, za kar pa ni-
mamo materialnih
osnov.«
Vida Zagožen
'lo! Morda stavka ni naj-
!'®'"nejši način, da to pove-
^ pa ne gre drugače... Jaz
bolnici, pa mi, kljub te-
j^a zdravniki stavkajo, ni-
. le 'manjka!«
"'a Zagožen, 40 let, Dobr-
•^edicinska sestra: »Stav-
, Tu bomo ostali, dokler
"odo uresničili naših zah-
l^am zvišali plač in dokler
^ odstopila ministrica. Na
J mesto bi moral priti
: ki je mlajši, bolj za-
V času, ko stavkamo,
^bolnike poskrbljeno, sa-
, ®lam na oddelku steriliza-
^ ^am nimamo nobenih
N.M.S.
Živimo v času
duiiovne smrti
Anilrel KIkeU priporoča državnim voditeljem, da sprejmejo gibanje Hare
Krišna, ker ustvarja prvorazredne ljudi
Ne gledajo televizije, ne poslu-
šajo radia, ne gledajo filmov. No-
sijo čopke, porisani so z indijskim
blatom. Živijo zdravo, pojejo in
plešejo. Zavezani so bogu Višnuju
oziroma Krišni. In ljubezni...
Gibanje za zavest Krišne temelji
na starih indijskih knjigah, posebej
znani sta Bhaghavat Ghita in Ma-
habharata. Gibanje se je iz Indije
razširilo po svetu sredi šestdesetih
let, ko je njegova božanska milost
Bhaktivedanta Svami Prabhupada
prišel v Ameriko, da bi svetu pred-
stavil filozofijo in kulturo indijskih
Ved. Veda v sanskrtu pomeni vede-
nje. V dvanajstih letih, ki jih je pre-
živel na zahodu, je objavil več deset
knjig, predvsem prevodov in ko-
mentaijev vedskih klasikov. Usta-
novil je Mednarodno društvo za za-
vest Krišne, potoval po številnih
deželah, predaval, odpiral šole in
svetišča. Konec sedemdesetih let je
umrl, njegovo delo pa nadaljujejo
učenci. Tudi v Ljubljani jih imajo.
Ljubljanska skupnost za zavest
Krišne ima petnajst posvečenih
članov, pridružujejo pa se jim še
številni, manj ortodoksni simpati-
zerji.
»Dvesto tisoč pristašev
imamo v Ljubijani«
Eden izmed petnajstih posveče-
nih članov Skupnosti za zavest
Krišne v Ljubljani je Andrej Kikelj,
ki pravi: »Dvesto tisoč pristašev
imamo. Naša filozofija je namreč,
da smo vsi sluge Krišne, sluge bo-
ga, samo da so nekateri na to poza-
bili...« V ožjem smislu beseda jih
je seveda samo petnajst, imajo pa
velik krog prijateljev in znancev, ki
jih redno obiskujejo, kupujejo nji-
hove knjige in podobno.
Glavna aktivnost gibanja v Ljub-
ljani je izdajanje transcendentalne
književnosti, poslanstvo gibanja pa
dati človeški družbi duhovno zna-
nje, ker, kot menijo člani, živimo
v času duhovne smrti. Neke« litera-
ture je v slovenščini že izšlo. S pre-
vajanjem se ukvaija Andrej Kikelj,
prva knjižica je izšla v dvajset tisoč
izvodih in bila trikrat ponatisnjena.
»Smo spiritualisti, sicer pa naša fi-
lozofija uči, da se ni potrebno vse-
mu umetno odreči, temveč, da upo-
rabimo v praksi vse, kar znamo.
V mojem primeru to pomeni, da si
prizadevam sodelovati s časopi-
som, ki ga izdajamo. Izhaja v Za-
grebu in nosi naslov Veda. Sem
v uredniškem odboru in tako upo-
rabljam svoje novinarske sposob-
nosti, ki sem si jih pridobil s študi-
jem, v praksi,« pravi Andrej Kikelj.
Za gibanje Hare Krišna je značil-
no, da veliko pojejo. Hare Krish na
HARE RAMA je zelo znana pesem,
ki jo prepevajo. Od znanih glasbe-
nikov jo je že sredi šestdesetih let
posnel na ploščo George Harrison.
Filozofija in rehgija tega gibanja te-
meljita na glasbi, na transcenden-
talni glasbi. Tudi sodobno bi lahko
poslušali, pa je ne. »Razvili smo
višji okus, s tem ko smo razvijali
svojo zavest. Televizije ne gledamo,
radia ne poslušamo, filmov ne gle-
damo. Le tu in tam pogledamo tele-
vizijska poročila, da vidimo, kaj se
dogaja. Gledamo le naše, duhovne
filme, sam pa sem zadnjič gledal
kakšen film sodobne produkcije
pred osmimi leti.«
Telo je božji hram
Ko so pred nekaj leti ustanovih
Skupnost za zavest Krišne v Ljub-
ljani, pravi Andrej, jih ljudje niso
gledah začudeno. Dokaj normalno
so sprejeh, ko so se na ljubljanskih
ulicah pojavila dekleta v pisanih
sarijih in fantje v indijskih oblači-
lih, ostriženi do golega, z značilnim
čopkom sredi glave, ter z znaki, na-
risanimi s posebnim blatom iz Indi-
je, na čelu. »Naš moto je enostavno
življenje in visoko razmišljanje. To
bi moral biti moto vsakogar. Vsako
leto se udeležujemo t. i. eksperi-
mentalnih duhovnih farm, na kate-
rih se približujemo enostavnemu
načinu življenja v smislu gesla na-
zaj k naravi. Tam imamo tudi več
časa za p^osvečanje duhovnemu živ-
ljenju. Živimo bolj zdravo, bliže
zemlji. Naše družbe živijo od pri-
rodnih darov - žita, zelenjave, sadja
in mlečnih izdelkov. To je naša pre-
hrana, ker smo vegetarijanci. Vsta-
jamo zgodaj, ker je rana ura primer-
na za duhovne aktivnosti. Takrat je
v ozračju vrlina, kar ponieni, da je
veliko lažje meditirati, študirati.
Pomembna je še zunanja čistoča,
veliko damo namreč na notranjo in
zunanjo čistočo. Nato individualno
meditiramo, sledi predavanje iz
Bhaghavat Ghite in drugih starih
spisov, potem skupaj zajtrkujemo
in začnemo opravljati vsak svoje
aktivnosti v okviru naše skupnosti.
Zvečer se zopet zberemo na še en
spiritualni program in nanj povabi-
mo tudi goste. Tu veliko pojemo,
včasih tudi plešemo, imamo kratko
predavanje in gostom ponudimo
biološko hrano. Živimo v skupno-
sti petn^stih ljudi. Tu v Ljubljani
imamo svojo hišo, ker je to praktič-
no. Ni pa obvezno, navsezadnje to
velja bolj za tiste, ki so se temu
posvetili na nek način profesional-
no. Tudi ne priporočam, da bi vsak-
do prišel živet v skupnost z nami,
kajti duhovno je mogoče napredo-
vati tudi, če živiš drugje in le spre-
jemaš vse to,« pojasnjuje Andrej.
V hiši živijo fantje in dekleta, ven-
dar so po sobah, glede na spol, loče-
ni, čeprav dopuščajo poroko. Na
vprašanje, ali lahko pri tem pride
do skušnjav oziroma do tega, da bi
imel en fant več deklet iz skupnosti
in obratno, je Andrej odgovoril:
»To je ena od potreb telesa, ki jo
imamo, in tega ni moč zanikati. To-
da obstaja nek spiritualni zakon, ki
to regulira. Na primer med živalmi
ne boste videh zakonske zveze,
kljub vsemu pa gre pri nas za civih-
zirano življenje. Mi se najbolj zani-
mamo za boga, za Krišno, če pa se
kdo želi poročiti, to lahko stori in
nato živi s svojo ženo.«
V Ljubljani gredo večkrat na uh-
ce in pojejo pesmi, ker veijamejo,
da ne gre za navadne pesmi, tem-
več za transcendentalne zvočne vi-
bracije, ki so namenjene prečišče-
nju atmosfere ter za osvoboditev
od strahov in stresov. »Praktične
rezultate tega občutimo na sebi, za-
to hočemo dati možnost to spoznati
tudi drugim.«
Čopki, kijih nosijo, im^o simbo-
ličen pomen, pravi Andrej. Gre za
znak oddvojenosti, ponazarja neko-
ga, ki je nevezan v materialnem
smislu. Ima pa tudi bolj ezoteričen
smisel. V njem naj bi se zbirale
energije, ki nato ugodno delujejo
na um in telo. Znak na čelu je nari-
san, imenuje se tilak. Je v obliki
črke V, kar označuje, da gre za člo-
veka, ki obožuje Višnuja oziroma
Krišno. Spodaj je še znak srca kot
znak ljubezni. »Ce boste šli v Indi-
jo, boste lahko na mnogih templjih
videh ta znak, ki označuje, da gre za
božji hram. Tudi naša filozofija nas
uči, da simbol na našem čelu ozna-
čuje, da je naše telo božji hram,
k^ti v srcu vsakega živi kot glas
vesti bog,« pojasnjuje Andrej Ki-
kelj.
Duša iioče ljubiti...
Lani so v Ljubljani pripravili Ha-
re Krišna festival, ki je bil zelo do-
bro obiskan. Na njem naj bi vsakdo
občutil blagodejno delovanje trans-
cendentalne zvočne vibracije Hare
Krishna Hare Rama. O festivalu so
lani v reviji Stop zapisali, da gre za
pravi most med Vzhodom in Zaho-
dom, o glasbi, kije bila predvajana,
pa smo v Delu lahko brah: »Glasbe-
niki so iz tradicionalnih instrumen-
tov izvabljali nič kaj vsakdanje zvo-
ke, za katere si bil pripravljen ver-
jeti, da so priplavah naravnost iz
Indije. Ah pa, da si ti na poti tja...«
O multivizij skem showu pa je revi-
ja 7D med drugim pisala: »Gre za
edino tovrstno projekcijo na svetu,
ki s harmonijo barv, zvoka in oblik
pribhžuje najstarejšo kulturo in ci-
vilizacijo zahodnjakom.«
In kako se človek, ki živi sredi
Ljubljane, nenadoma odloči, da bo
pristopil h gibanju, ki je povsem
neobičajno za to okolje? »To pripi-
sujem naravni potrebi duše. Duša
hoče ljubiti, samo da v tem svetu
iščemo ljubezen na različnih me-
stih. Duša v bistvu hoče ljubiti bo-
ga, tako da lahko rečem, da je ta
naša religija univerzalna, čeprav na
videz izvira iz Indije.«
Starši in sorodniki so se sprva
čudih, ko se je Andrej odločil za to
gibanje. Rekh so, da ga je nekdo
zavedel k odločitvi, da vstopi v sek-
to. Danes pa, pravi Andrej, se
s starši dobro razume, celo bolje
kot takrat, preden je stopil vanjo.
»Vsak namreč lahko vidi, da gre za
nekaj pozitivnega, da se oseba, ki
prakticira duhovno življenje, spre-
minja na bolje. Zato predlagam tu-
di voditeljem naše države, da zelo
resno sprejemajo to gibanje, saj
lahko vidimo, da ustvarja prvora-
zredne ljudi. Ta prvorazrednost je
v tem, da so te osebe poštene, da
imajo vse lastnosti, ki bi sijih želel
vsak človek. V katoliški veri je lah-
ko vehko lepih idej, kako n£u bi
človek živel. Če pa vidimo, da lju-
dje, kiji sledijo, ne pridejo do stan-
darda zavesti boga, zakaj se potem-
takem ne bi odločili in sprejeli nek
drug proces, ki daje rezultat? Vsa-
ko stvar namreč sodimo po rezulta-
tih, ki jih daje.«
Eden od principov te skupnosti
je tudi samozadostnost, kar pome-
ni, da se mora vsaka preživljati sa-
ma. To počno s prodajo knjig, pre-
davanji in podobnim. In če si obi-
čajno žehmo imeti urejeno življenje
v smislu srečne družine, avtomobi-
la, strehe nad glavo in tohko denar-
ja, ki človeku omogoča drobne
užitke, Andrej pravi, da je to sicer
normalno, s^ želi duhovna duša
uživati, toda: »Ko izkusimo neko
višje uživanje, ko se povežemo, da
služimo Krišni, bogu, šele takrat
dejansko pričnemo uživati v živ-
ljenju.«
Če mislite, da je Andrejeva konč-
na želja živeti v Indiji, kamor, se
zdi, bi pristaši takšnega gibanja
najbolj sodih, se motite. Res se vsa-
ko leto udeležijo festivala v Maja-
puiju, v bližini Kalkute, kjer se zbe-
rejo člani Mednarodnega društva
za zavest Krišne s celega sveta. Res
pa je, da jim to zadostuje. Dobro se
namreč počutijo v Ljubljani in čuti-
jo, da je njihovo poslanstvo živeti
ravno v tem okolju.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: MARJAN GARBAJS
Andrej Kikelj, z značilnim zna-
kom na čelu, ki simbolizira, da
pripada Krišni; znak srca simboli-
zira ljubezen.
Posnetek, ki je nastal na lanskoletnem festivalu Krišna na Koaeijevem v Ljubljani. Na njem so nastopili, med
drugimi, člani Gauranga Bhajan Banda, ki prihajajo iz ZDA, Nemčije in Švedske.
18. STRAN - 17. OKTOBER 1991
inforivi^^
PREJELI
SMO'
Odprto pismo
zunanjemu ministru Repu-
blike Italije
gospodu Gianniu De Miche-
lisu.
Spoštovani gospod Minister!
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Zgoraj citirani verzi naše-
ga slovenskega pesnika
Franceta Prešerna (ki so tudi
verzi himne naše mlade dr-
žave) izraža naša stoletna ho-
tenja po samostojni neodvis-
ni državi. Iz verzov veje tudi
želja po dobrih odnosih
z vsemi državami sveta, še
posebej pa z našimi sosedi.
Zgodovinsko dejstvo, da
italjanski in slovenski narod
živita na tem prostoru že več
kot tisoč let ni mogoče pre-
zreti. Slovenci si ž&imo, da
bi tako tudi ostalo še nasled-
njih tisoč let, kar pa je mogo-
če le s strpnostjo in razume-
vanjem drug drugega.
Zaradi tega ne moremo ra-
zumeti Vaše podpore armadi
bivše Jugoslavije, pri umiku
preko vašega ozemlja. Ali je
to dejanje dobrejga soseda?
Kot vaši sosedje nismo pri-
čakovali, da nas boste ob ta-
ko pomembnih življenjskih
odločitvah za našo državo
povsem izključili pri dogo-
vorih.
Menimo, da smo sami do-
volj sposobni, da rešimo pro-
bleme umika ostanka arma-
de z našega ozemlja. Ome-
njena pomoč Jugoslovanski
armadi in zavračanje prizna-
vanja naše države ob pogo-
stem spreminjanju vaših po-
gledov na osamosvajanje
Slovenije, nas navdaja z ob-
čutkom prevaranega soseda.
Imamo občutek, da se za
našim hrbtom razmišlja
o sklepanju kupčije za ozem-
lje slovenske Istre (za kar se
zavzemajo nekatere stranke
v Italiji).
Upamo, da kot dober so-
sed ne boste sklepali za nas
škodljivih dogovorov, tem-
več nam boste z vašim vpli-
vom in ugledom pomagali
k naši čim hitrejši samostoj-
ni poti v Evropo.
Vse, kar smo na tej svoji
poti osamosvajanja dosegli,
je rezultat lastnega truda,
prizadevanj in žrtev.
Očitno nas bo svet uradno
priznal šele ob spoznanju, da
smo Slovenci dovolj sposob-
ni in vredni imeti svojo drža-
vo, kar že potijujejo naša de-
janja in rezultati, ki smo jih
na tej poti dosegli.
Upamo, da nam boste kot
dober sosed iskreno poma-
gali, kar bo v obojestransko
korist, za kar se vam iskreno
zahvaljujemo.
RUDOLF PETAN,
Socialdemokratska stranka
Slovenije
Občinski odbor
Slov. Konjice
Razstavi ob 11.
otroški likovni
koloniji
Ves teden smo učenci višje
stopnje naše šole pri pouku
in izven zbrali gradivo na te-
mo OD TRTE DO VINA NE-
KOČ IN DANES. Zaključek
projekta smo pripravili
prejšnji petek, ko je bila pri
nas 11. otroška likovna kolo-
nija BISTRICA OB SOTLI
'91, ki se je odvijala pod na-
slovom TRGATEV. To temo
smo želeli osvetliti iz različ-
nih strani, zato smo se odlo-
čili za projektno učno delo.
V ponedeljek smo se pri
posameznih predmetih in
krožkih domenili, kaj bomo
delali. Takoj smo začeli z de-
lom. Zbirali smo pregovore,
reke, uganke, posneli starej-
še občane, ki so nam pripo-
vedovali zgodbe in peli pe-
smi o trati, vinu, trgatvi, razi-
skovali smo zgodovino trte,
razšiijenost vinogradništva
v svetu in v naši občini, opre-
deljevali sorte grozdja in vin,
določali kislino v moštu, po-
govaijali smo se o kulturi
pitja, vrsti kozarcev za posa-
mezna vina, plesna skupina
se je naučila predmete in pri-
pomočke, ki se uporabljajo
ob trgatvi v vinogradu in
hramu. Gradivo smo zbirali
ves teden, v petek pa smo ga
dokončali in razstavili.
Razstavi likovnih del 11.
otroške likovne kolonije se
je pridružila tudi naša razsta-
va. Obe sta si z zanimanjem
ogledali predstavniki občine
in kraja.
SUZANA PEČNIK
OŠ Marije Broz
Bistrica ob Sotli
Spektakularni
kongres
»razumniške«
SOZ
3. kongres naše stranke si
res zasluži to kvalifikacijo,
' saj le ta najbolj izrazito opre-
deli dvodenevno dogajanje
v Cankarjevem domu. Kot
delegata celjskega MLIN-a
bi želela s tem prispevkom
povedati še kaj več o škanda-
loznem zakulisju, ki je seve-
da docela izmučilo večino
delegatov na tem kongresu.
Dejstvo je, da se je s tem
kongresom končalo obdobje
karizmatičnega vodenja
v naši stranki s strani dr. Ru-
pla. Njegov slogan »STRAN-
KA-to sem jaz!« je namreč že
od vsega začetka v svojem
udejanjanju sproduciral svoj
lastni konec.
Dogajanje na tem kongre-
su je priložnost, da se širši
javnosti predstavi KDO in
KAJ je bila SDZ. Res je, da
so nekateri naši strankarski
veljaki v SDZ veljali in še
veljajo za nekakšen možgan-
ski trust in to ne samo v SDZ
temveč tudi v širšem politič-
nem prostoru. Vendar pa je
ta prepotentni intelektuali-
zem začel razkrajati našo
stranko in ta proces teče že
kar nekaj časa. Vodstvo se je
zelo oddaljilo od članstva, še
več, članstvo je služilo vod-
stvu le na papirju, češ to so
člani SDZ - baza SDZ. Dose-
danje vodstvo je dovoljevalo
samo vertikalno povezova-
nje, temelječe samo na hirar-
hični zasnovi, horizontalno
povezovanje med člani (med
občinske povezave) pa je bi-
lo označeno kot pritlehno in
zarotniško početje.
Sprejeli smo dopolnjen
program nove stranke, na-
ravnan k nacionalni identite-
ti (interes naroda je po-
membnejši od interesa posa-
meznika) ter novo vodstvo.
V tem pa tudi vidimo dobro
podlago za boljšo politično
profilacijo, s tem pa tudi
boljšo strankarsko organiza-
cijo, prav tako pa bo tudi
MLIN imel več veljave tako
po politični kakor tudi po or-
ganizacijski plati.
In^zdaj k samemu kongre-
su. Že na začetku je j posku-
šal dr. Rupel s svojim aro-
gantnim nastopom in posku-
som uveljavitve svojega de-
lovnega predsedstva diktira-
ti delo samega kongresa oz.
ga celo prekiniti; scenarij za-
to je bil pripravljen. Če mu
ne bo uspelo ne eno, ne dru-
go (zmaga!) je del vedeti, da
bo naredil škandal. Očitno
pa je v svojem egoizmu poza-
bil celo to, da se nahaja
v Sloveniji in ne v Srbiji ali
na divjem Zahodu. Dokazi
za takšno početje so več kot
očitni (teh. scenarij za p reki-
nitev kongresa, grožnje teh.
osebju, manipulacija s dr-
. Bučaijem-Rupel »uredi«,
da dr. Bučar nepripravljen
razpravlja, pregovarjanje ne-
katerih delegatov). Na koncu
pa je celo odnesel (ukradel!)
računalniško disketo s član-
stvom! Čista balkanska lo
povščina par exellence!
Skratka, vse to je delegate
spravljalo v zelo bedno raz-
položenje, vendar pa smo le
zdržali do konca in uspešno
zaključili kongres, s tem pa
naredili -konec »džingiska-
novstvu« dr. Rupla, hkrati
pa uvideli, kam odi karizma-
tičnost v stranki.
Na koncu pa bi rada doda-
la še to, da so namigi o teme-
ljitem pretresu na sloven-
skem političnem prosotru
dokaj špekulativne narave.
Takšen je pač odziv v medi-
jih, kar pa dokazuje predv-
sem to, daje dr. Rupel postal
svojevrstna politična avtori-
teta, vendar ne več v vrstah
SDZ-NDS.
LILJANA ČOŽ
GREGOR URANIČ
delegata celjskega MLIN-a
na 3. kongresu SDZ-NDS
Kaj hočemo
slovenski
zasebni
vinogradniki?
Glede na splošno zapo-
stavljanje slovenskega, zlasti
zasebnega vinogradništva in
vinarstva, želimo, da bi le-to
v okviru nacionalnega pro-
grama kmetijstva enako-
pravno in enakovredno na
zanemarjenih in slabo izko-
riščenih tipičnih vinogradni-
ških področjih obravnavali
prednostno v primerjavi
z drugimi dejavnostmi za
predelovanje hrane.
Nacionalni dolgoročni
program razvoja vinogradni-
štva in vinarstva mora pome-
niti tudi nacionalno zaščito
geografskega porekla pridel-
ka grozdja in vina, torej tudi
prepoved uvoza grozdja, mo-
šta in vina z namenom pre-
delave in mešanja na naših
nacionalnih tleh.
Dokler ne bomo pridelali
sami dovolj vina za lastne
potrebe in izvoz, osnovati
razvojni sklad za namensko
obnovo slovenskih vino-
gradnikov. Ta naj se, poleg
ostalih virov, napaja tudi od
vsakega uvoženega litra vina
izključno z geografskim po-
reklom'dežele uvoznice in si-
stematično kontrolo sloven-
ske državne vinske inšpek-
cije.
Pred letom smo - ZVEZA
DRUŠTEV VINOGRADNI-
KOV SLOVENIJE (ZDVS)
in Odbor vinogradnikov
(OV) SKZ-LS - predlagali
preoblikovanje poslovne
skupnosti za vinogradništvo
in vinarstvo (PSVVS) v so-
delovanju z zasebnimi vino-
gradniki na enakopravni
podlagi. Kajti očitno je, da
PSVVS takšna, kakršna je,
in v kateri zasebni vinograd-
nik (in vinar) ni imel mesta,
ampak je kljub temu, da ob-
deluje več kot tri četrtine
slovenskih vinogradnikov
bil posredno in neposredno
izkoriščen - danes nima
upravičenosti do obstanka.
Enotni zaščitni znamki
slovenskih vin, ki je od vse-
ga začetka izključna domena
maziljenih »družbeno« orga-
niziranih pridelovalcev in
predelovalcev ter trgovcev je
takoj treba dati dejansko
ustrezno vsebino, način do-
deljevarija pa prilagoditi
evropskim normam in vse-
bini.
ŠTEFAN KUHAR
Za ZDVS
Sporočilo
celjski, žalski,
šentjurski in
laški javnosti
v zadnjih nekaj letih je
Društvo za varstvo okolja
opozarjalo javnost na za-
strupljenost zemlje, zraka,
živali, rastlin, voda talnic in
ljudi ter škod na stavbah in
kovinskih stvareh na po-
dročju zgoraj omenjenih ob-
močij. Društvo je prav tako
opozarjalo na medsebojne
škodljive vplive kemičnih
snovi na živa bitja in rastline,
ki so vsiljeno prisotne. Te
snovi so odpadni produkti
celjske industrije, ki so ne-
kontrolirano skozi desetletja
puhteli v zrak, odtekali v vo-
do in zemljo ter se nekontro-
lirano odlagali po velikih po-
vršinah. V obuditev spomina
jih ponovno navajamo: težke
kovine, S0^ fluor, PCB in
njegovi razkrojki, nitrati,
klor-benzeni, tehnično pre-
delani naravni radio nukle-
idi itd., itd.
Navedene snovi so bile
najdene pri analizah rastlin,
organov živali, zemlje, zrač-
nih sedimentov in pitne vo-
de. Za leto 1990 in 1991 so
bile zaradi takega katastro-
falnega stanja predvidena
dodatna raziskovanja v na-
meri, da bi se končno lahko
začeli ukrepi sanacije, pre-
prečevanja dodatnega ones-
naževanja in zaščitnega opo-
zarjanja.
Predvidena je bila pospe-
šena plinifikacija ter gradnja
centralne čistilne naprave za
vodo.
Posebno pereča vprašanja
cinkarniških tekočin, broz-
gastih ter trdnih odpadkov,
nevarnih in posebnih odpad-
kov, ki so deponirana na Te-
harskih grobiščih, so se zače-
le reševati v prid maloštevil-
nih in brezobzirnih interesov
bivših odgovornih povzroči-
teljev, ne pa v prid seda,,
bodočih populacij J^i
področju, čeprav je k
blem ena največjih cei
moralnih in ekoloških
strof. Zaradi zgoraj nav **
nega bi bilo potrebno 3
zgraditi deponijo po^Ji
odpadkov in izvršiti san
komunalne deponije.
Javnost obveščamo, a
bile zadržane vse nadjv^
raziskave živil živalskeo^'^'
vora in rastlinskega
z ozirom za vsebnost stn"^
nih snovi. Prav tako so hi
zadržane nadaljne nierit
radona v stanovanju z -.pt?
opeko ter meritve racji
v okolju, katerega izvoj"
cinkarniška dejavnost, pis
vodo Celjani še vedno pi,^
iz zajetja v Medlogu, ^epj
je njena oporečnost katastj
falna.	^
Inšpekcijske službe,
katerih je značilna indok
nost, ostajajo še naprej ^
.nimne, brez ukrepov in
nančne podpore. Ustanov;
ne so bile kontrole njihovi
odlokov ter izvajanje teh a
lokov.
Ker je delovanje naš«
društva pri nekaterih pos^
lo nezaželeno, ocenujejoj
celo kot škodljivo, sporoj
mo javnosti, da ima društi
vse argumente za svoja sjn
ročila in trditve.
Zato prosimo predseduj
Izvršnega sveta občine Ce
-	g Mirka Krajnca, podpri
sednika občine Celje (mi
stra za trg in cene B
-	g. Maksa Bastla ter prt
sedstvo Skupščine obiii
Celje, da te argumente pi
verite, spremenite oceno I
izvršno oblast usmerite vi
ševanje teh življensko vi
nih problemov prebivale
(ne samo Celjanov) preko
vršnega sveta občine Ce
predsedstva Skupščine ob
ne Celje ter Republiške
ministrstva za varstvo oko
in urejanje prostora ter di
gih pristojnih ministrskihi
sorjev RS, uprav, tožilstei
inšpektorata.
V ta namen naj odbornl
Skupščine občine Celje n
pravljajo in ocenjujejo izi:
janja triindvajsetih točki
nacijskega programa, kal
rega je sprejela prejšn
skupščina, saj so odgovoi
za sanacijo še vedno na sv
jih uradnih dolžnostih.
Društvo ponovno prosi o
govorne resorje SkupšS
občine Celje in njenega
vršnega sveta, da sproti
jasno obveščajo javnost ol
nacijskih ukrepih, saj I
spomladanski poziv društ^
ni bilo nobenega odgovori
JANEZ CERNi
Predsednik druSfl
za varstvo okolja Cel
Sv. Uršula ima
vodni rezervoar!
Ko se peljete po štajersj
avtocesti proti MariboniJ
se v Dramljah bežno oi^
levo v hrib, se vam oko sa®
ustavi na beli cerkvici naj
hu grička. To je cerK?
sv. Uršule, priljubljene J
marske in izletniške
okoličanov. Pobočja so ^
sto prepredena z vinogr^^
posejana z zidanicami
kendi, sam vrh pa je še \.
no tak, kot si ga je pred .
leti zamislil lepote žejen ^
vekov duh.	rt,
Tu na vrhu se je letos
mladi začelo zapletati' ^
mačini in vikendaši so s
želeli dobre pitne vode;
hali so rokave, zavJ^j
krampe in razvezah
ke. Tik ob cerkvi je ^^^^^
opazno velik betonski ^ ^jj
voar, sicer proti volJi ^^
meljskega župnika, .j,;,!
menda z vednostjo io j(i)
pristankom šentji^^^^-a
oblastnikov. Vsa pn^a^^iKi
nja drameljskega žuP j-^j
spomeniškega varstva ^
tudi nekaterih občinsK> ii
špektoijev, da bi gJ^^jift
ustavili, so šla po zlu: k
bralcev - roman
17. oktober 1991 - stran 19
. gpet dobilo prednost
^zakonitim!
•ršni	občine črne
[^'je ne sanira, ampak
sklepa s pomočjo
r^j-skih krščanskih de-
fratov kompromise
J. fovskimi uradniki. Na-
drameljski župnik, ki
"jliče ne more prepričati,
Uinia prav in ga ni omajal
jarm osebnega prepriče-
'ia agresivnih šentjurskih
jjjiskih demokratov, je
J sam. Nima podpore
hčinski krščansko-komu-
Lfni oblastni navezi; Ško-
ipekaj menca, mnogo nje-
.[[i župljanov pa potrebu-
jejo. Sklenil je zapustiti
oiiijO'
pda Uršula ostaja sama
jiljenim betonskim tuj-
i„na dvorišču,
pozivam šentjursko in slo-
fško javnost na pomoč
Jneljski URŠULI! Zberi-
,potreben denar, prestavi-
, rezervoar in ohranimo
urncem to našo lepotico
omadeževano!
mag. FRANC KOVAČ,
dip. vet.
Laia bivši vodji
m na
lubečni!
I	Ni običaj, da bi se komu, ki
lihaja s kakšnega delovne-
jmesta, javno zahvaljevali,
.posebej če ostaja v istem
fclektivu. Vendar nas na to
lipeljuje dejstvo, da mora-
jo to storiti zato, ker druga-
le zahvala ne bi imela toliko
idmeva kot odmeva presta-
gev dosedanje vodje po-
kužnične hudinjske šole na
ljubečni.
Govorimo o učiteljici Ani-
Mernik, ki je pred petimi
ti prevzela vodenje podruž-
tine šole. Takrat šola
edvsem zaradi mačehov-
lega odnosa matične šole
i bila »biser« med podobni-
II	šolami. Že na zunaj se je
^lo, da je zgradba in oko-
K nekaterim odveč. Po pri-
hodu Anice Mernik so se
feari začele urejevati. Še
bsti v sodelovanju s krajev-
0	skupnostjo in društvi
kraju. S pomočjo kr^anov
1	delovnih organizacij je bi-
lo asfaltirano dvorišče, kup-
ljen televizor in videorekor-
der, kosilnica za travo in še
kaj. Šola je dobivala lepšo
podobo in je sedaj kar pri-
merno zatočišče za mlade
uka željne otroke iz širšega
območja Ljubečne. Zato gre
n^večja zasluga Anici Mer-
nik, ki je znala pritegniti kra-
jane in druge, da so pomaga-
li. Sama si je kljub odgovor-
nemu delu znala najti čas za
delo v krajevni skupnosti,
kulturno umetniškem dru-
štvu itd.
To pismo pišemo zato, da
se ji zahvalimo tudi za zgled-
no sodelovanje s šolo, ki jo je
vodila. Upali smo, da jo »iši-
jas« le ne bo kdaj resno za-
grabil. Toda zagrabil jo je to-
liko, da je vodstvo šole oce-
nilo, da je to lahko ovira pri
delu. Že vedo. Mi upamo, da
bo Anica Mernik po svojih
močeh še vedno pomagala
kraju in njegovim društvom.
Z novim vodstvom si želi-
mo vsaj približno tako sode-
lovanje, kot je bilo doslej.
Šola pa naj bo kakršna koli,
je še vedno dragulj v vsaki
vaški skupnosti. Če pa je še
učiteljstvo in vodstvo pravo,
potem ima ta dragulj še po-
seben sijaj. In tak sijaj si želir
mo na Ljubečni še naprej.
KS in društva v KS
Ljubečna
PRITOŽNA
KNJIGA
Kdo še iahifo
pleše
časi so težki, cene rastejo,
denaija je vse manj. Imam
petletno punčko, ki me na-
govarja, da jo vpišem v ples-
no skupino ali krožek, saj ve-
čina njenih prijateljic že po-
plesuje.
Sprehod po mestu mi je
ponudil več obvestil o mož-
nostih vpisa v različne dejav-
nosti. Zapisala sem si tele-
fonske številke in jih pokli-
cala. Ponudb je bilo veliko,
med seboj podobnih a z zelo
različnimi cenami: FORUM
- 700 din za 2 krat tedensko
srečanje. Step, Val - 450 din
za enkrat na teden. Studio za
ples Igen - 300 din za 2 do
3 krat tedensko in Pionirski
dom Celje - 600 din za trikrat
tedensko do vsak dan z do-
plačilom za klasični balet...
Sprašujem se, kdo določa
cenike, da lahko prihaja do
tolikšnih razlik. Pa še to: ve-
čina staršev ne more plačati
niti najnujnejših položnic.
Le kako naj svojim otrokom
nudi dodatno izobraževanje.
Bodo res samo še nekateri
plesali?
OGORČENA MAMICA
Težave z Romi
So stvari, ki mi že dalj časa
dvigajo pritisk, ker se pač
nihče ne zmiga, sem se odlo-
čil, da vam pišem v upanju,
da boste vs^ to stvar objavi-
li, kajti mojega zadnjega pi-
sma niste.
Vse življenje sem preživel
na gaberski vrtnariji, videl
njen vzpon in propad, to, kar
se sedaj dogaja je pa tako, da
gre človeku, vajenemu dru-
gačnih pogledov in lepšega
okolja, dobesedno na jok.
Kajti gospoda Romi gospo-
darijo na tem kosu zemlje,
navijajo glasbo na ves glas,
se pode z avtomobili po do-
vozni cesti in če se razšopiri-
jo na dovozu, morava s sose-
dom v travo, da sploh pride-
va mimo. Zdi se mi, da bodo
pričeli pobirati še mitnino
oz. zahtevati potni list. Saj
pravim, slava tistemu beda-
ku, ki je te ljudi dal v to
okolje.
Vrtnarijo duši plevel. Ker
pa je baje dana v zakup, se
mi vse bolj dozdeva, da se tu
ne ve, kdo pije in kdo plaču-
je, ter da se vse dogaja z ved-
nostjo in tihim privoljenjem
novega direktorja Vrtnar-
stva v Medlogu. Kajti leta
dolgo smo imeli, ker pač
v hiši ni kleti, v takoimeno-
vani ledenici spravljene
stvari, ki niso bile nikomur
preveč na poti. Novim za-
kupnikom pa. Meni nič tebi
nič so jih vrgli ven in pobrali,
kar je bilo vrednega. Tisti, ki
naj bi bil vodja tega vrtiljaka,
mimogrede, trudim se, da
ostajam v mejah vljudnosti,
je sicer obljubil vse mogoče:
od preprečitve dostopa Ro-
mom v vrtnarijo, do povrači-
la škode, pa kaj ko je od be-
sed do dejanj tako dolga pot.
Špica vsega je, da so si tu
omislili nekakšno polnilni-
co, verjetno s kakšno kemi-
kalijo, kajti trava je zažgana,
smrdi da ni za povedati in
tudi embalaža je razmetana
naokoli. Našel sem je celo
pri zidu, ki je vsaj 20 m od
polnilnice. Sam imam
o vsem svoje mnenje in če bi
se izplačalo, bi to uredil po
svoje. A kaj ko se gremo, ta-
ko kot v večini primerov, po-
govore glušcev. Če bi se nas
ta »tovaršija« že tako rada iz-
nebila in si po svoje uredila
potrdijo na Mariborski 41,
n^ nam dajo ustrezno zame-
njavo in poskrbijo za partici-
pacije in subvencije. Če so
Romi, pijanci in delomrzne-
ži, socialni problemi, bi bilo
prav, da se tudi za nas nekaj
naredi.
Pa zdravi ostanite!!!
DAVORIN ZUPANC
Modri Janez
- nikoli več!
Sem mati petih otrok. Štir-
je so šolaiji. Preko Modrega
Janeza sem naročila knjige
za peti in prvi razred. Do 13.
septembra jih več kot polo-
vico še nisem prejela: za prvi
razred nimam še nobene, za
peti manjka vse za slovenski
in srbohrvatski jezik ter
spoznavanje družbe. Ker
sem knjige enkrat že plačala,
jih ne želim plačati v knjigar-
ni še enkrat.
Prosim, da mi odgovorni
pojasnijo, kako se lahko kaj
takega zgodi in kako dolgo
bo treba na knjige še čakati.
JOŽICA
POUUBI SMRTI
Spomini Celjana KaHa Kuneja
i
926-1927
Prečno sem si lahko privoščil motorno kolo, sem se
Z navadnim kolesom, večkrat tudi iz Celja do
htrice ob Sotli, kjer smo imeli vinograd. Teh petdeset
'^ometrovje kar zahtevna pot. Vstati sem moral že ob
^h zjutraj in malo kasneje sem oprtan s težkim nahrbt-
'^om že poganjal pedala. Ceste so bile takrat le maka-
^mske, več kot je bilo prometa, bolj so bile kotanjaste.
^iepern vremenu seje za vsakim vozilom dvigal oblak
'^shu, v dežju pa je blato škropilo na vse strani.
Vinograd smo imeli vDekmanci, šestinštirideset kilo-
'^^trov od Celja. Za pot sem ponavadi porabil dobre tri
^^in pol, včasih tudi štiri. A ko sem prispel, ni bilo časa
^Počitek. Privoščil sem si le skromen prigrizek, nato
i'« sem se takoj lotil dela, če sam hotel kaj narediti. Se
Posebej sem moral izkoristiti lepo vreme. Včasih meje
^l^senetil dež; takrat mi je preostalo le upanje: »Za
^em pa sončece sije!« Počival sem ah pa sem se
odpravil k sosedu Fricu Domitroviču na obisk; marsik-
daj meje povabil na kosilo ali na večerjo.
V teh krajih se prideluje kvalitetna vinska kapljica,
znani bizeljčan. To naše vino je bilo vse do druge sve-
tovne vojne Celjanom dobro znano kot tako imenovani
toč pod vejo ali pušenšank. Pomenil nam je vir zaslužka,
vse pa je bilo povsem zakonito, saj smo od vsakega litra
prodanega vina plačevali trošarino.
Včasih sem se v Dekmanovo odpravil tudi popoldne
- ponoči sem si odpočil po naporni vožnji, zjutraj pa
sem lahko krepkeje poprijel za delo. Zlasti takrat, kadar
se mi je mudilo, da me na cesti ne bi ujela noč, pa se mi
je vedno kaj zgodilo. Nekoč mi je predrta zračnica dala
toliko opravka, da sem prišel v Dekmanco že v trdi temi.
Zaskrbelo me je, kako bom prišel v tej temni noči do
našega vinograda, do koder seje bilo treba še dobra dva
kilometra krepko vzpenjati v hrib, zato sem se odločil
prenočiti pri dobrem znancu, pri Gočiči po domače, in
zjutraj spočit nadaljeval pot.
Rečeno - storjeno. Znanec me je prijazno sprejel,
postregel mi je z večerjo, nato pa me je odpeljal na
parno, kjer naj bi prespal, saj v hiši ni bilo dovolj pro-
stora. Bil sem zadovoljen. V popolni temi sem se začel
slačiti. Za hip sem izgubil ravnotežje, prestopil sem na
drugo nogo - in stopil v prazno. Bliskovito sem iztegnil
roke - in obvisel na robovih kake tri metre globokega
krmilnega jaška, kakor sem zjutraj lahko ugotovil. Pre-
vidno sem se kobacal iz nerodnega položaja, le z velikim
naporom se mi je posrečilo, da nisem zgrmel v globino,
kjer bi me zjutraj našli z razbito glavo.
Če bi me gospodar opozoril na nevarnost, se vse to ne
bi zgodilo, res pa je, da bi moral biti tudi sam bolj
previden. Vsaj okolico bi lahko skrbno pretipal...
Gospodarju zjutraj^ nisem ničesar omenil. Zahvalil
sem se mu za gostoljubje in odšel. Srečno sem prispel
do vinograda in ves dan delal z veselem še posebej zato,
ker se me poljub smrti ni dotaknil...
nri vinnp-raHn v Ftisfrifi nh .^ntli
Hmezad Agrina,
trgovina, proizvodnja, storitve,
po.,
Žalec, Novo Celje 4
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
1.	dvosobnega stanovanja v Žalcu, Kidri-
čeva 2
Stanovanje je v četrtem nadstropju stanovanjskega
bloka, ki obsega dve sobi, kuhinjo, kopalnico, pred-
sobo in klet - skupne površine 54,73 m^, izklicna
cena je 1.200.000,00 SLI.
Izklicna cena 1.200.000,00 SLI na dan 14. 10. 1991
bo valorizirana na dan prodaje.
2.	proizvodne, sidadiščne in pisarniške
prostore z asfaltiranim večjim dvoriščem
v Vrbju 80/a v skupni izmeri 4843 m^ ogra-
jenega zemljišča
929,23 m^ pokritih koristnih površin objekta od tega
241,43 m^ pisarniških prostorov
651,29 m^ mehanična, kleparska delavnica in skla-
dišča
36,51 m^ sanitarije in
ograjeno asfaltirano dvorišče 3865 m^.
Izklicna cena za nepremičnino na dan 1. 10. 1991
znaša 12.410.000,00 SLI-in bo valorizirana na dan
prodaje.
Če ne bo interesenta za nakup celotne nepremični-
ne, bo možen nakup tudi po funkcionalnih delih,
vendar ob sočasni odprodaji celotne nepremičnine.
3.	objekt tržnice v Žalcu, Kardeljeva 9 a,
Žalec, ki obsega prodajne paviljone in
parkirišče poleg tržnice v skupni izmeri
1.675 m^
od tega 76 m^ koristne površine v petih paviljonih
(bistro, sladoled, pisarna, bife)
275 m^ pokritega funkcionalnega objekta
786 m^ asfaltiranih parkirišč
538 m^ ostalo zemljišče
Izklicna cena za nepremičnino na dan 1. 10. 1991
znaša 6.660.000,00 SLI in bo valorizirana na dan
prodaje.
Če ne bo interesenta za nakup celotne nepremični-
ne, bo možen nakup tudi po funkcionalnih delih,
vendar ob sočasni odprodaji celotne nepremičnine.
4.	upravno proizvodni objekt s hladilnico
v Markovcih pri Ptuju - Markovci 45,
ki obsega 1400 m^ pokritih površin (hladilnice, skla-
dišča, nadstrešnica, kleti)
660 m^ asfaltiranega dvorišča
Izklicna cena za nepremičnino na dan 1. 10. 1991
znaša 14.850.000,00 SLI in bo valorizirana na dan
prodaje.
Če ne bo interesenta za nakup celotne nepremični-
ne, bo možen nakup tudi po funkcionalnih delih,
vendar ob sočasni odprodaji celotne nepremičnine.
Vsi objekti so komunalno opremljeni (elektrika, tele-
fon, voda itd.) z možnostjo takojšnjega koriščenja.
Na dražbeno ceno se obračuna pripadajoči prometni
davek, ki ga plača kupec.
Javna dražba bo 31. 10. 1991 ob 10. uri
v sejni sobi Hmezad Agrina v Novem
Celju 9.
Na dražbi lahko sodelujejo vse fizične in pravne
osebe oziroma njihovi zastopniki s pisnimi poobla-
stili, ki se bodo izkazale z dokazom (blagajniški
prejemek oziroma peti izvod virmanskega pooblasti-
la) o poprejšnjem nakazilu varščine v višini 10%
izklicne cene, vplačane pred licitacijo v Novem Celju
9 ali na žiro račun Hmezad Agrina, p.o., Žalec, št.
50750-601-19618, SDK Žalec.
Nepremičnine bomo prodali najboljšemu ponudni-
ku, pisno pogodbo bomo podpisali takoj po dražbi,
kupec pa mora plačati dražbeno ceno v 8 dneh po
izdanem računu. Neuspelim ponudnikom bomo
varščino vrnili takoj. Uspelemu ponudniku bomo
varščino všteli v kupnino, če pa pisne pogodbe po-
nudnik ne bo podpisal ali zamudil s plačilom, bomo
varščino zadržali. Podrobnejša pravila dražbe bodo
razglašena neposredno pred začetkom dražbe.
Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru po tel.
063/713-211, int. 413 ali 218.
20. STRAN - 17. OKTOBER 1991
OTROŠKI VRtil,.
Na plan z idejami!
Ta teden smo imeli v uredni-
štvu zanimiv obisk. Obiskala
sta nas dva mlada novinaija.
Vsak od njiju šteje šele deset
let, pa že izd^ata vsak svoj ča-
sopis. Samo Bardutzky in Si-
mon Gregom izdajata svoja ča-
sopisa že leto dni in pol. Samo
je glavni urednik in novinar
časopisa HURA. V njem najde-
te zanimivosti z vsega sveta,
naučite se lahko šteti v več tu-
jih jezikih, v časopisu so šale,
uganke, labirinti... Ker bo Sa-
mo postal bančnik, ko bo ve-
lik, so glavna tema denar in
številke. Vendar pa se Samo
pritožuje, da nima dovolj časa
in sodelavcev, da bi časopis
bolj redno izh^al. Edini sode-
lavki sta sestrična Daša in Sa-
mova mamica, občasno pa jim
na pomoč priskoči z idejami
tudi Samova teta, ki veliko po-
tuje in pozna svet. Samo bi
rad, da bi časopis izhajal bolj
pogosto, saj ga sošolci radi pre-
bir^o, pa tudi mamica proda
kakšen izvod v službi. Tudi Si-
mon ima podobne težave kot
Samo, manjka mu sodelavcev.
Zatorej! Vsi mladi, ki bi se radi
ukvaijah z novinarskim de-
lom, se javite Simonu na tele-
fonsko številko 26-629, Samo-
tu pa na številko 33-754. Ven-
dar morate biti pridni pri pisa-
nju člankov, imeti morate
kakšno dobro idejo, skratka
znati morate narediti kaj sami.
Simonov časopis se imenuje
Good Morning. Pravi, da zato,
ker ljudje radi zjutraj berejo
časopise; tisti, ki pa razumejo
angleško vedo, da to pomeni
dobro jutro. Simon si v zvezek
zapisuje zgodbe, potem pa iz-
bere najzanimivejše in jih ob-
javi v časopisu. Vsak izda po
dvajset izvodov, kaj več pa ne
gre v prodajo, kot pravita tudi
sama. V Good Morningu naj-
dete kaj o letalih, o športu, za-
nimivosti iz razhčnih držav
sveta in pa seveda uganke, ki
pa so nagradne. Kupite si časo-
pis in se prepričajte sami!
MOJCA KAPUS
Rendez-vous na uredniški ravni	^
Kamor pogledaš, sami uredniki: prvi in tretji z leve - Simon Gregom in Samo Bardutji
v družbi z urednico Otroškega vrtiljaka Mojco Kapus. Povsem na desni radijski šef
Umnik, ki posluša nasvete ml^ših kolegov...	.	g EINSPIF?
Narisala Melita Hren, OŠ Stranice
Počitniški vtisi
-	Med počitnicami sem opazi-
la, daje z mojo psičko Bibo nekaj
narobe. Ko sem jo peljala na
sprehod, se je vsakih nekaj mi-
nut ustavila, kot da bi bila utruje-
na. Ko sva prišli s kar dolgega
sprehoda, je brž stekla v svojo
utico. Pustila sem jo samo. Odšla
sem na kosilo. Ko sem po kosilu
prišla nazaj k njej, me je kot po-
navadi čakala pred kočo. Pribli-
žala sem se koči in sem začudena
zaslišala neko cviljenje. Pogleda-
la sem v uto in zagledala pet
majhnih kužkov. Bila sem zelo
vesela. To je bil moj najlepši do-
godek med počitnicami.
Neža Kotnik
-	Počitnice sem preživel do-
ma, vendar zato niso bile nič
manj lepe in zanimive. Dnevi so
hitro minevali, vsak dan je bU
zame prekratek. Nekega dne
smo šli s sosedi lovit ribe. To je
bil dogodek! Lovili smo jih kar
na roke. Dejan je sprva hotel, da
bi jih lovili na trnek, toda zmaga-
la je večina. Tako smo čofotali in
lomastili po potoku, tipali pod
kamni, da je bilo čudno, da smo
sploh toliko ujeli. Bilo nas je
strah, da bi namesto ribe izpod
kamnov privlekli kakšno kačo.
Ko smo ribe nalovih, smo jih oči-
stili. Oh, kako neprijetno delo,
toda potrebno! Ko smo jih spe-
kli, smo jih z velikim užitkom
pojedli
Boštjan Komes
- Komaj sem čakal na dan, ko
smo Gornjo vas preimenovali
v Sveti Lovrenc. Ob desetih do-
poldan smo se zbrali pred gasil-
skim domom. Tam je igrala god-
ba na pihala. Ob enajstih je Gor-
nja vas postala Sveti Lovrenc.
Potem je bila še vrtna veselica.
S prijatelji smo se zabavali in
igrali do večera. Ko se je stemni-
lo, smo se razšli. Domov sem šel
žalosten, ker sem vedel, da bo
drugi dan spet pouk.
Matej Pinter
Učenci 5. b
OŠ Slavko Šlander
PREBOLD
Črni muc
Zvečer, ko je bila ura pol
osmih, me je zbudil črni muc.
V kleti so bUi naši mladi mucki,
ki so se skotili šele ?jutraj. Skrbe-
lo me je, kje je črni muc, da ne bi
šel k mladim muckom. Ogrnila
sem si haljo in odšla v klet. Ko
sem prišla do kleti, si nisem upa-
la odpreti vrat. Opogumila sem
se in končno le odprla vrata. Na-
enkrat je Miša skočila vame in
me začela gristi po nogi. Hitro
sem zaprla vrata, da me Miša ne
bi ranila še bolj. Potem sem šla
gledat, če so mucki še celi. Ko
sem videla, da je Miša odšla ven,
sem odšla ponjo in jo odnesla na-
zaj v klet. Potem sem šla v hišo.
Na poti me je Aistavil črni muc.
Prestrašila sem se in brž stekla
v hišo.
MAJA GAL,
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
iz naših igralnic
-	Iris se zelo rada igra s punč-
kami. Punčko nosi po igralnici,
jo pestuje in se z njo ves čas po-
govarja. Na tleh ležijo pokrovčki
od plastenk. Nenadoma vzame
Iris enega od pokrovčkov, posadi
nanj svojo punčko in ji prigovar-
ja: »Lulu, punči, punči moja.«
-	Zjutraj je Jure povedal, da je
bil cepljen. Sedel je čisto pri mi-
ru pri mizi in žalostno gledal
predse. Vzgojiteljica ga vpraša,
kau je z njim narobe. Jure ji po-
jasni, da je dobil injekcijo in to
takšno, ki pomaga, da si celo leto
priden.
-	Na sprehodu pride do nespo-
razuma med deklico in fantkom.
Rok ju pokara z besedami: »Kaj
ne vesta, da se tepejo samo v Ira-
ku, ker se nimajo nič radi!«
VRTIČKARJI VRTCA
HUDINJA - CELJE
Hej, dopisovaici!
Danes se bomo v naši rubri-
ki odpravili v malce bolj odda-
ljene kraje. V Afriko, še točne-
je v Gano. Tam živi veliko mla-
dih, starih 15 do 20 let, ki bi si
radi dopisovah z mladimi iz
vsega sveta. Gotovo se bodo
razveselili tudi vašega pisma.
Pišite jim!
SUALIHU IDDRIS WAHAB
P.O. Box 17
Wenchi Brong Ahafo
Ghana, West Africa
DAUDA IDDRIS WAHAB
P.O. Box 17
Wenchi Brong Ahafo
Ghana, West Africa
NKETIAH EMMANUEL (18)
P.O. Box 292
Berekum B/A
Ghana, West Africa
OZORI BOAKEN (15)
P.O. Box 92
Berekum, B/A
Ghcina, West Africa
AMASCO KEADWO KETER
(20)
P.O. Box 32
Bote N/Region
Ghana, West Africa
Z zborom na
Madžarsko
V začetku maja smo pevci pev-
skega zbora osnovne šole Prve
celjske čete odšli na gostovanje
na Madžarsko. V mestu Senteš
so nas pozno popoldne pričakali
madžarski pevci in pevke.
Prenočevala sem pri prijazni
družini Mihaly, skupaj z Natašo
iz osmega razreda. To je glasbena
družina, saj vsi člani igrajo kak-
šen instrument.
Drugo jutro smo se odpeljali
v nekaj kilometrov oddaljeni
Colnograd, kjer smo si po nasto-
pu ogledali tamkajšnjo gimnazi-
jo, cerkev in staro turško hišo,
kjer je danes muzej. Kosili smo
v šolski jedinici, popoldne pa
smo se pripravljali še za večerni
nastop skupaj z madžarskim zbo-
rom. Na nastopu so Madžari še
enkrat dokazali, da jim p«,
veliko pomeni. Zvečer smo šH
v disko.
Naslednji dan smo se odpeij
v Seget. Ogledali smo si kate^
lo, ki slovi po drugih n^vej
orglah na svetu. Potem smo a
li prosto in smo si ogled«
mesto.
V nedeljo smo se poslovili
deževnega Senteža. Na petij
mov smo se ustavili še v Budi
pešti. Mesto se mi je močnoi|
nilo v spomin, saj te s svcj
lepimi, romantičnimi stavbj
popelje v preteklost. Tudi
Blatnem jezeru smo se ustav
Bilo je lepo, čeprav je malcei
ževalo. Ko smo prestopili dri
no mejo, nas je obsijalo sonet
nas je spremljalo do doma.
ANITA IVANd
OŠ Prve celjske i|
CEU
PRVA LJUBEZEN
Spodaj v zalivu plima se plazi,
tiho, neslišno preganja večer.
Speče kamenje mehko oplazi,
da ne bi zbudila jutra nemir.
Plima narašča, vse višja je voda,
kamne samotne počasi ogloda.
K spečemu kamnu se tiho prikrade,
vsakemu zrnce peska ukrade.
Prišel bo čas, ko bo zemlja že stara,
zvezde ne bodo imele več žara.
Morje bo mrzlo in sonce sivo,
čas in plima - le to bo še živo.
NATAŠA
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atiiina zanica
KOŠČEK ZEMLJE SREDI VODE
TO JE____,
ČETUDI GA OBKROŽA
LE KAKŠEN MAJHEN______
Prvo neznano besedo v pesmici si zlahka ugotovil,
tudi z drugo ne bo težav, saj moraš prvi dodati le eno
črko na začetku. Rešitev pošji na dopisnici na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka,
22. oktobra.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je TROBENTA, saj le
ta instrument nima strun.
Nagrado prejme: Primož KRONOVŠEK, Parižlie 65
63314 Braslovče.
e-
17. OKTOBER 1991 - STRAN 21
s Maribor nI več to, kar je bil
festival narečnih popevk - Bera malo mešana
-ekdanjo Veselo jese-
ni se po novem imenuje
i^jl narečnih popevk
'ijjl letos že 24. po vrsti,
iobno kot s trgatvijo,
^je lepa, obilna, kako-
L zgodi pa se, da je
nasprotna. Lahko je
tudi nekje vmes. In
vmesna je bila bera
[tošnji prireditvi, ki se
-la v deževnem sobot-
I večeru v mariborski
Tabor pred nekaj
^ot tisoč ljubitelji za-
« glasbe, v organizaciji
I Maribor in Video-
Ijd šestnajstimi popevka-
jjj so jih v razhčnih slo-
^ narečjih bolj ah
j posrečeno prepevali iz-
jci, je bilo mogoče shšati
jd pravega šansona, ki bi
sodil na festival v Roga-
Slatino, do polke, ki bi
]a na festival domačih
v Ptuj. Pri takšni pisano-
imela veliko težav stro-
(na žirija, ki je tokrat de-
jla brez predsednika. To-
fTozon je menil, da je na-
pžirije, da vse pesmi oce-
je enako, izbor je pač na-
ja komisija. Ker niso de-
5gem, pa so bili mnogi
Ipravičeno jezni in neza-
Ibljni z njihovim delom,
leda pa bo bolj kot njiho-
pomembna odločitev po-
Jalcev, ki bodo vseh 16
Itdij lahko poslušali na
sti, ki je že v prodaji.
fctostvo v dvorani je naj-
Iglasov prisodilo melodiji
Ije pesmi, muaje sanje, ki
|o zapela Edvin Fliser in
ian Kobal. Kako se bo
Kla« pa je še vprašanje,
"ni ena tistih, ki bi si jo
hkazapomnili. Nasploh je
o na letošnjem festivalu
io skladb, ki bi šle hitro
Sesa in bi jih ljudje pož-
[avali do naslednjega fe-
ala.
trokovna žirija je menila,
|e najboljša skladba delo
stra Moj mira Šepeta
sedilom žel že pokojnega
oa MilčinskegaJežka,
)je odlično interpretiral
lo Leskovar. Še dolge bo-
razprave, ali je bil Mari-
bor primerno mesto za to vi-
žo, ali bi sodila kam drugam.
A nagrade sta bila Moj mir
Sepe in Lado Leskovar zelo
vesela... Predstavniki naše-
ga NT-RC, ki so nagrado 20
tisoč tolarjev izročih, pa tudi,
saj so prepričani, da je prišla
v prave roke.
Prireditev je očrnila mari-
borska publika, ki je ob po-
delitvi strokovne nagrade
žvižgala, med publiko so bile
skupine navijačev za pov-
prečne pevce in povprečne
melodije in celo ob »svoji«
melodiji Pridi v Maribor,
s katero sta se dobro odreza-
la debitanta Irena Vrčkovnik
in Srečko Sedar, so ostali
hladni. Nekoliko je to omili-
la 3. nagrada občinstva, ki
stajo debitanta prejela. Pov-
sem drugače je bilo, ko so
z zlatim klopotcem nagradili
po mnenju občinstva naj-
boljšo melodijo v izvedbi
Edvina Fliserja in Dušana
Kobala. Kaže, da je tudi tu
bila močna konkurenca med
Mariborom in Ljubljano...
Morda bi poslušalci bih bolj
mili v žvižganju, če bi vedeli,
da je Mojmir Sepe Celjan...
Najlepše na festivalu pa je
bilo, da so vsi pevci z orke-
strom vred igrali in peli v ži-
vo. To je nekaj! Razlika je
bila očitna, ko so se pred raz-
glasitvijo rezultatov s po-
močjo play backa predstav-
Ijah nekateri izvajalci, ki sne-
majo za Založbo kaset in
plošč RTV Ljubljana.
24. festival narečnih po-
pevk v Mariboru je končan.
Organizatorji pravijo, da se
bodo takoj lotih priprav na
naslednjega, ki bo jubilejen,
25. po vrsti. Veliko dela jih
čaka, če hočejo, da bomo do-
bili spet takšne viže po kate-
rih festival in Maribor še da-
nes slovita. Iz letošnje bere
se bo številnim uspešnicam
le težko priključila še
kakšna...
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Irena Vrčkovnik in Srečko Sedar sta se odlično odrezala.
Kot debitanta sta osvojila tretjo nagrado občinstva.
Edvin Fliser in Dušan Kobal sta občinstvu v dvorani Tabor v Mariboru najbolj segla
v srce poslušalcev in odnesla Zlati klopotec.
Lado Leskovar je prepeval pesem z besedilom Frana Mil-
činskega-Ježka in z glasbo Mojmira Šepeta. Strokovna
žirija je menila, da je skladba najboljša, občinstvo pa se
z njeno odločitvijo ni strinjalo...
Nagrade
N^boljša narečna po-
pevka po izboru strokov-
ne žirije je bila Glažek
vinčka (Sepe, Milčinski,
Leskovar). Dobila je na-
grado NT-RC iz Celja,
1.	nagrada občinstva
Muaje pesmi, muaje sahje
(Fliser, Karba, Fliser-
Kobal),
2.	nagrada občinstva
Zapojmo pajdaši (Ružič,
Magnet),
3.	nagrada občinstva
Pridi v Maribor (Mojzer,
Potrč, Vrčkovnik-Sedar),
1.	nagrada za narečno
besedilo Gda cufaš (Miro-
slav Slana),
2.	nagrada Glažek vinč-
ka (Frane Milčinski-
Ježek),
3.	nagrada Stari Lajnar
(Metka Karba),
nagrada za najboljši
aranžma Moj atej (Boris
Rošker) in
nagrada za najboljšo
vokalno izvedbo E. Flisar
in D. Kobal!
b klopotcu smo izvedeli
^etan Zupan, član stro-
žje žirije: »Treba je kaj
fiti, da se bo festival začel
"cikati v smer višje kako-
^ Poskrbeti bo treba za
Jsko čistost. Dobro bi bi-
bi že pri izboru sodelo-
J strokovna komisija, ki
^tovo ne bi naredi^ takš-
mešanega izbora, kot
" ga poslušah letos. Žal
skladb diši tudi po
Jjem Ptuju in žal tudi
slabo popevko preveč
z raznimi »video«
''atki.«
^ Kremžar, direktor in
y urednik Radia Mari-
jubilejni festival pri-
"^Je leto bomo vključih
l^^dijske postaje na Šta-
in razmišljamo tudi
da bi morda elitni ve-
^pravili v novem gleda-
^imir Sepe: »Lado je
J® ?zbrskal čudovit tekst
in mi ga ponudil v ob-
Napisal sem vižo in
je bil zadovoljen. Če
^ Odkrit, sem bil zadovo-
sam. Potem smo na-
i^J to, kar ste videh v Ma-
Jf- Zmage nismo priča-
Smo jo pa zelo veseh.
sem tudi zelo vesel
nagrade, ki sem jo dobil od
NT-RC iz mojega rodnega
mesta. Tam je enostavno ču-
dovito.«
Edvin Flisar: »Letošnje
leto je za mene srečno, saj
sem trikrat zmagal in sicer
na festivalih v Steverjanu,
Ptuju in mojem Mariboru.
Nekoliko sem se bal Maribo-
ra, saj je štirinajst dni pred
nastopom- odpovedal Oto
Pestner, ki je dobil aranžma
z New Swing Quartetom.
Vskočil je Dušan Kobal,
uspela sva in zato sem še to-
liko bolj vesel. Tudi v pri-
hodnje bom delal z istim
tempom, saj imam na zalogi
veliko gradiva. Delam za se-
be in druge ansamble, torej
moramo uspeti.«
Irena Vrčkovnik: »Če bi
pela v Celju, Velenju ali kjer-
koh drugje bi bil odziv ob-
činstva prav gotovo boljši,
kot je bil. Sicer pa so z nagra-
do to nekohko popravih.
Zdaj pripravljam že novo ka-
seto, ki bo izšla spomladi,
z ansamblom Sredenšek pa
trenutno počivamo, za novo
leto bomo počivali, sicer pa
največ nastopam po diskote-
kah, imam pa tudi veliko do-
brodelnih nastopov.«
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	BAILA ME - GYPSY KINGS	(7)
2.	STAND BY LOVE - SIMPLE MINDS	(4)
3.	EVERVTHING I DO I DO FOR VOU - BRVAN ADAMS (3)
4.	THIS MUST BE HEAVEN - RICK ASTLEV	(8)
5.	SPENDING MY TIME - ROXETTE	(7)
6.	TIME, LOVE AND TEDERNESS - MICHAEL BOLTON (5)
7.	MY FOOLISH HEART - PAULA ABDUL	(2)
8.	NEAR WILD HEAVEN - R.E.M.	(6)
9.	HIGHVVIRE - ROLLING STONES	(9)
10. UNFORGETTABLE - NAT AND KING GOLE	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	MOJ MORNARČEK - HELENA BLAGNE	(6)
2.	RECI, RECI NE - BIG BEN	(7)
3.	ŠUM DEŽJA - DAMJANA IN HOT HOT HOT	(3)
4.	SVETILNIK LJUBEZNI - ČUKI	O)
5.	CIGO - PLAY ON	(5)
6 POLEPŠAJ Ml TA DAN - IRENA VRČKOVNIK	(2)
7. TI Ml ODLAZIŠ - TAJČI ^ ^ (7)
8 KADAR OGNJI ZAGORIJO - JANEZ BONČINA BENČ (10)
9. BAMBINA - FRENK IN ZMAJI	(10)
10. SVET NI LE TVOJ - YUNK	(1)
Narodnozabavne melodije:
1.	VRNI SE-ZEME	(7)
2.	NAJLEPŠE JE PRI NAS DOMA - ALPSKI KVINTET	(5)
3.	DOMA ME ČAKAJO - BRATJE IZ OPLOTNICE	(8)
4.	ZVEZDA, KI SE UTRNE - SLAK	(10)
5.	RAD ZAPOJEM TI SLOVENIJA - MARELA	(4)
6.	NAJINE SANJE - BURNIK	(6)
7.	MEHKE STEZE - BRATJE POLJANŠEK	(3)
8.	IMAM TE SRČNO RAD - BISERI	(2)
9.	STARA HARMONIKA - KMETEC	(4)
10.	MAMI ZA PRAZNIK - ZUPAN	(1)
Predlogi za lestvico tujih melodij:
CALLING ELVIS - DIRE STRAITS
MORE THAN VVORDS - EXTREME
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
SVOBODNO SONCE - SLOVENSKI BAND AID
SREČANJE - ANSAMBEL MIRA KLINCA
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
NAJINA PESEM - ŠTAJERSKI VRELEC
KOSTANJI NA MUTI - FANTJE TREH DOLIN
Nagrajenca: Edi Jakob, Podgorje 46, Celje
Natalija Hren, Ul. Pohorskega bataljona 6, Zreče
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Vodnikovi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec_1_
lestvica narodnozabavnih melodij.
izvajalec___
Ime in priimek
naslov_
22. STRAN - 17. OKTOBER 1991
inforivi^^
Kako je Benetton razburil Britance
PISMO IZ
LONDONA
Bilo je nekega lepega je-
senskega jutra, ko so večja in
manjša mesta dežele severno
od Rokavskega preliva pre-
plavili plakati, ki kažejo
s krvjo in sluzjo prekritega
novorojenčka s še neprereza-
no popkovino. Morda je roj-
stvo res največi čudež življe-
nja. žal pa povprečni Zem-
ljan. ki takoj po zajtrku s pol-
nim želodcem hiti v službo,
nekam ni najbolj razpoložen
za opazovanje tovrstnih po-
sledic naravnih opravil, po-
sebej še, če so plakati novo-
rojenčkov takorekoč povsod
in če je skremženo in nebog-
ljeno dete na sliki dolgo sko-
raj tri metre. Ubogim Britan-
cem, ki jih spravite v zadre-
go, če jih samo nedolžno
povprašate, kje imajo na pri-
mer ledvica ali jetra, so se ob
velikanskih fotografijah no-
vorojenčice naježili lasje, ti-
sti bolj filozofični pa so se
vprašali, kakšno zvezo ima
otrok, nag kot ga je mati ro-
dila, z italijanskimi proizva-
jalci oblačil Benetton, ki so
se z lakoničnim stavkom
»Združene barve Benetto-
na« podpisali pod plakat.
Prej in potem
v britanskji Službi za do-
ločanje reklamnih standar-
dov so Benettonovce še pra-
vočasno opozorili, da utegne
plakat dvigniti veliko prahu,
toda nasveti so naleteli na
gluha ušesa. Plakati so se
znašli na najvidnejših me-
stih in močno razburkah tu-
kajšnjo javnost. V Službo za
določanje reklamnih stan-
dardov je prideževalo več
kot 900 pisem besnih potroš-
nikov, nekaj pa so jih pre-
stregli - in objavili - tudi
v dnevnem časopisju. Otoča-
ni so se razdeUli v dva tabo-
ra: prvi so prepričani, da je
sramota razkazovati komaj
rojenega človečka iz mo-
ralnh razlogov, plakat se jim
zdi neestetski ali celo žaljiv
in provokativen. Drugi trdi-
jo, da je tako pač življenje in
da je pogled na krvavega no-
vorojenčka manj pretresljiv
kot fotografije prerešetanih
kavbojev, zločincev in dru-
gih, ki pa se jih je javnost že
tako navadila, da jih niti ne
zaznava več. Med obema po-
loma je vzklila še tretja, manj
bojevita, »neuvrščena« sku-
pina vseh, ki jih je plakat sa-
mo odkrito zbegal. Razburje-
ni predstavniki britanske
javnosti so končno zmagali
in v Službi za določanje re-
klamnih standardov so
sklenili, da bodo plakate do
določenega datuma odstra-
nili.
Kaj pravijo
Benettonovci
Luciano, Gilberto, Carlo in
Giuliana Benetton so bili
skupaj s svojimi sodelavci
nadvse presenečeni, da so
z reklamno kampanjo »po
nepotrebnem izzvali in ujezi-
li britansko javnost«. Njiho-
va predstavnica Laura Polli-
ni se je v intervjuju na
BBCjevem četrtem radij-
skem programu opravičila
v imenu družbe Benetton in
obljubila, da Otočanom ne
bo treba več gledati spornih
plakatov. Pri Benettonu so
bili namreč prepričani, da
gre za močan in globok pri-
kaz najpomembnejšega tre-
nutka v človekovem življe-
nju in - tako vsaj trdijo nji-
hovi predstavniki - niso ho-
teli biti provokativni. Želijo
biti drugačni in v reklamah
ne poskušajo prikazovati
svojih izdelkov, ampak si
prizadevajo pridobiti pozor-
nost mimoidočega, izzvati
reakcijo na plakat in s tem
izzvati zanimanje posamez-
nika.
Spodrsljaji
Rušenje ustaljenih norm
pa je lahko tudi tvegano; vo-
dja Benettonovega reklam-
nega oddelka, fotograf Olive-
ro Toscani, s svojimi plakati
že tri leta preseneča in jezi
potrošnike širom po svetu:
leta 1989 so v Združenih dr-
žavah Amerike prepovedali
plakat, na katerem je črnka
dojila belega dojenčka,
v Izraelu so sneli posterje, ki
prikazujejo _ dva fantka.
Arabca in Žida; slednji drži
v roki hranilnik z dolarji. Be-
netton buri duhove tudi na
domačih, italijanskih tleh,
posebej še s plakatom, na ka-
terem menih poljublja nuno.
Ta »potrditev čisto človeške-
ga čustva«, kakor so plakat
opisali proizvajalci, je ^
rila Katoličane vse do s-^
ga papeža, ki se je tudi^J
no pritožil.	'
To pa še ni vse. Briu
čaka v kratkem še eno p^
nečenje: reklama, ki p^
zuje dve deklici: prv^ajet
in ima svetle, skodranei
in angelski smehljaj, ^n
je črna, resna, lase pa j
oblikovane v vražja rožie
Temnopolti Britanci se
vnaprej pritožujejo, da
plakat rasističen in zahte
jo, naj ga vlada prepove, (
viero Toscani ob tem (sp
začuden razlaga, da ni nan
raval biti rasističen, saj
lahko ljudje sami odloči
katera izmed deklic je hi^
ček in katera angel, kajti
dez lahko vara in prilg
notranje globine.
Kaj pravi mama
Bralci tukajšnjega tedn
Observer so od začetka s
tembra bogatejši za še en
datek, ki jim je morda olaj
trpeče	spogledova
z ogromnim novorojene
na Benettonovih plakal
Poleg britanske in svetoi
javnosti se zgraža nad ne
vadno reklamo tudi m
uspešnega italijanski
»kvarteta«, Rosa Benetl
»Plakatov nisem videla in
tudi nočem videti. Otroci
sicer govorijo, da nam pn
šajo več denarja, jaz pa
kljub temu počutim skra
neugodno.«
Piše Mojca Beh
Sporni Benettonov plakat.
Piše JANEZ JAKLIČ
3. nadaljevanje
Te male plemenske dr-
žavice so se med seboj boje-
vale, zmagovale ter si podre-
jale druga drugo. Odkritje-
o uporabnosti železa in s tem
povezan razvoj kmetijstva, je
sprožil preobrazbo sužnje-
lastniškega sistema v fevdal-
ni sistem. Leta 212 pred na-
šim štetjem je vladarju drža-
ve Qin prvič v zgodovini
uspelo združiti državice na
prostoru današnje Kitajske.
Čeprav je ta centralizirana
despotska država obstajala
le 16 let, pa je vendar dala
Kitajski močan pečat, na-
mreč njeno ime. Nato je sle-
dilo dolgo obdobje različnih
dinastij, ki sicer niso vedno
vladale celotni Kitajski, ven-
dar pa so se oblastniki stalno
menjali v okviru tega fevdal-
nega sistema, ki je doživel
svoje rojstvo, moč in propad
z opijsko vojno leta 1840.
Sledi obdobje tuje nadvlade
vse do leta 1949, ko je v zgo-
dovino vstopila narodna re-
publika Kitajska. Ta čudovi-
ti roman je zgodovina pisala
z žlahtno pisavo kitajske ke-
ramike, bronastih kipov, iz-
delkov iz lakiranega lesa in
vseh drugih bogastev, ki so
se nahajala v grobnicah. Ra-
zlična poglavja so na debelo
podčrtana s prelepimi pala-
čami, rečnimi kanali, nama-
kalnimi sistemi, z veličast-
nim kitajskim zidom... To
so mogočna dela, ki so se po-
rodila v glavah cesaijev in
jih je omogočila močna
mravljiščno urejena despot-
ska država, v kateri je človek
pomenil komaj kaj več, kot
neumno delovno žival. V tej
knjigi pa so še druga svetla
mesta: iznajdba samokolni-
ce, smodnika, kompasa, ti-
ska in še bi lahko našteval
stvari, ki so jih drugi narodi
ponovno odkrivali mnogo
let kasneje. Prav čudno je,
da ta velika in pestra kultura
ni imela močnejšega vpliva
na zunanji svet, kljub temu
da so obstajale različne tr-
govske poti, med njimi zna-
na svilena pot, ter kljub te-
mu, da je bilo v zgodovini
Kitajske več trgovskih in
verskih potovanj.
Mogoče je odgovor treba
iskati v zaprtosti njenega
fevdalnega sistema, v njeni
oddaljenosti, v njenih razsež-
nostih, kajti včasih je pome-
nilo poznati delček Kitajske
pač poznati samo del Kitaj-
ske. Žalosten poizkus izena-
čitve tako po kulturi, obleki,
mišljenju... je Kitajska doži-
vela šele za časa socialistične
dinastije.
Taian je bil najin naslednji
postanek. Po , nočni vožnji
z vlakom, ki je bila že sama
po sebi posebno doživetje, je
bilo dejstvo, da sva izstopila
na pravi postaji, pravi čudež.
Na vlaku ni bilo nikogar, ki
bi znal angleško, nikogar ki
bi znal prebirati latinico, na-
jina fonetična izgovorjava
imen kitajskih krajev pa pri
najinih sopotnikih s pošev-
nimi očmi ni vzbujala nobe-
nega zaupanja. Namen naji-
nega obiska je bila pravza-
prav planina Tai Shan, kate-
re obrise sva v jutranji megli
komaj slutila nad robom pre-
bujajočega se mesta. Ta
1524 m visok hrib je, izmed
petih svetih gora, najsvetejša
gora Kitajske. Za Kitajce je
ta gora simbol moči in veliči-
ne. »Močan kakor planina
Tai«, ali »Niti z odprtimi oč-
mi ne more videti planine
Tai«, sta le dva pregovora, ki
govorita o navezanosti prebi-
valcev na to goro. Za naju pa
je bil ta sveti kraj tudi obu-
pen poizkus komuniciranja
z ljudmi, ki se jim je poznalo,
da so jim stiki s tujci enako
pogosti kot stiki z marsovci.
Po napornih urah, ko sva
končno našla hotel, kjer so
naju bili pripravljeni spreje-
ti, sva si ogledala svetišče
Daimiao, kjer so se cesarji
v dvorani božjega blagoslova
klanjali planini Tal in njenim
bogovom. Svetišče božjega
blagoslova je tudi ena izmed
treh največjih stavb iz lesa
na Kitajskem. Naslednje ju-
tro se je začel najin vzpon na
sveto goro. Da je zgodaj, sva
mislila le midva, kajti gora je
že »vrela« od kitajskih obi-
skovalcev. Kot že prej, v sve-
tiščih in parkih, je bila tudi
tu množica ljudi večja kot
v mestu. V vročem tropskem
vTemenu, kjer sta se neneho-
ma menjala sonce in dež, sva
se po 7 tisoč stopnicah mu-
koma prebijala proti vrhu.
Bog Tai je moral imeti
ogromno družino, kajti ob
poti je bilo brez števila sve-
tišč, kapel in kapelic.
Ob poti je bilo tudi ogrom-
no število popisanih kamnov
in skal, ki so peli hvalnico
gori in popotnikom, ki so se
v zgodovini povzpeli nanjo.
Končno sva po večurnem
vzponu skozi južna vrata pri-
šla do templja Plavega obla-
ka na vrhu planine Tai, ki
naju je pričakal odet v temne
deževne oblake. Nekateri ki-
tajski sotrpini, ki so z nama
prišli na goro, so sklenili pre-
biti noč na gori in dočakati
sončni vzhod naslednjega
dne. Z religioznega in narod-
nostnega pogleda silno hva-
levredno dejanje, vendar pa
v tem letnem času, ko je bil
zrak nabit s soparo, žal samo
jalovo početje.
Nadaljevanje prihodnjič
RAZVEDRILO
17. OKTOBER 1991 - STRAN 23
24. STRAN - 17. OKTOBER 1991	inforivi^^
NASVETI
PASJI KOTIČEK
Afganistanski hrt
Izredno eleganten pes. Af-
ganistanska legenda trdi, da
je bil na Noetovi barki.
Zgodovina: Predniki afga-
nistanca so prišli iz Egipta,
kjer so tak tip psa omenjali
že 300 let pred našim štet-
jem. Ta pes je najbrž prišel
po trgovskih poteh med
Srednjim in Daljnim vzho-
dom v afganistanske gore,
kjer je dobil daljšo dlako, ki
ga je varovala pred izrednim
zimskim mrazom. Cela sto-
letja je bil pes plemstva.
V Britanijo so ga uvozili šele
leta 1886, v Ameriko pa leta
1926. V svoji domovini še da-
nes velja za uporabnega psa;
ponoči čuva šotor ali karava-
no, podnevi pa ga uporablja-
jo za lov na gazele, puščav-
ske lisice ipd. Prvi afgani-
stanski hrt, ki so ga razstavi-
li, je bil pes Zardin (1907).
Narava: Prijeten in dobro-
dušen, vendar malce samo-
svoj, zaradi česar lahko po-
stane neprijeten, če z njim ne
ravnamo odločno. Ima zelo
močan nagon za lov in ubija-
nje. Videti je brezbrižen in
vzvišen, vendar je to varlji-
vo. Afganistanec potrebuje
prijaznost in pozornost in bo
skoprnel, če bomo z njim
ravnali le kot s štirinožnim
okraskom. Je velik in vitek
pes z značilnim nasprotjem:
kratko odlakani obrazni del
in dolga dlaka na gornjem
delu glave, sicer pa je po
vsem telesu bogato odlakan.
Značilna je tudi razmeroma
velika razdalja med kolkom
in skočnim sklepom ter krat-
ka razdalja med skočnim
sklepom in šapo. Rep je
dolg, redkeje odlakan, konec
repa je zavit in tanek. Po bar-
vi je črn, siv, ijav, rdečkasto
ijav, bel ali pa kombinacija
vseh teh barv.
Plečna višina: Pes 68,5 do
73,5 cm, psica 5 do 8 cm
manj.
Potrebe: Vsekakor pes za
ljudi, ki imajo veliko proste-
ga časa in denarja. Potrebuje
veliko gibanja, nege in
hrane.	MK
stop za gripo
v hladnejših mesecih leta
so pogoste akutne infekcije
dihal, če izvzamemo gripo
(influenco), gre pri večini
teh okužb za nenevarne bo-
lezni. Njihov pomen je bolj
v množičnosti pojava.
Proti gripi je na voljo tudi
cepivo. Povzročiteljev bolez-
ni je več sevov virusa gripe,
najpogostejša sta seva A in
B. Bolezen se pojavlja posa-
mično vsako zimo, na dve do
štiri leta epidemično, na dalj-
še obdobje pa bolezen priza-
dene prebivalce posameznih
kontinentov v obliki pande-
mije. Oboli lahko celo
20-^0% prebivalstva, ogrože-
ni so zlasti starejši ljudje
z obolenji srčno - žilnega si-
stema, sladkorno boleznijo,
obolenji dihalnega sistema
in drugi. V tem stoletju so se
zvrstile tri pandemije influ-
ence A in sicer leta 1918
španska, leta 1957 azijska in
leta 1967 hongkonška. Naj-
hujša je bila prva, terjala je
okoli 20 milijonov življenj.
Na našem ozemlju smo imeh
leta 1964 epidemijo gripe, ki
je zahtevala 1000 žrtev.
Prenos infekcije je možen
po zraku, direktno s stikom
ali preko sveže okuženih
predmetov. Bolezen je zelo
kužna in zelo hitro prehaja iz
človeka na človeka. Spre-
jemljivost za influenco je
splošna, prebolela bolezen
zapušča zelo kratkotrajno
odpornost, ki pa je zelo spe-
cifična: obolenje zaradi viru-
sa A ne varuje pred obole-
njem z virusom B, zato se za
gripo lahko oboli večkrat.
Varen in učinkovit način
zaščite je cepljenje. Pri nas je
v uporabi cepivo z mrtvim
virusom in sicer se uporablja
tritipno cepivo, kar pomeni,
da je zajetih več sevov pov-
zročitelja bolezni. Cepi se
podkožno z dvema dozama
cepiva v razmaku enega me-
seca. Najugodnejši čas za
pričetek cepljenja je oktober
in november. Cepljenje se iz-
vaja v ZD Celje v antirabični
ambulanti, plačnik je paci-
ent sam.
dr. ALENKA
SKAZA-MALIGOJ
KMETIJSKI NASVETI
Pripravlja
dipl. ing. Ida Tepej
Slovenija ne pridela dovolj
krušnega žita za svoje potre-
be. Tega se moramo zavedati
in nameniti v letošnji jeseni
pšenici ustrezno mesto.
Pri nas je pšenica po krivici
podcenjena. To zato, ker smo
doslej jedh dober in cenen
kruh. Razmere so take, da bo
treba nameniti krušnemu žitu
večje površine, kot smo jih do-
slej.
Pšenica ima rada srednje
težka do težka tla. Na lahkih
tleh ji pogosto primanjkuje
vlage. Tla ne smejo biti kisla,
zamočviijena.
Na njivo, kjer bomo oral pri-
peljemo NPK gnojilo in ga dve
tretjini potrosimo pred ora-
njem. Njivo nato preoijemo.
Na brazde potrosimo preostalo
tretjino NPK gnojila in pobra-
namo.
Po tem pride na vrsto setev.
Letos je v celjski semenarni na
razpolago nekeo prav dobrih
sort pšenice. Naj navedem ne-
kco lastnosti posameznih sort.
Nizko slamo imajo sorte:
ANA, ZAGI 87 in ŽITARKA.
DolDro moko dajejo: BAL-
KAN, ANA, ZAGI 87, DŽER-
DANKA, ZRINKA.
Visoko slamo imajo: JUGO-
SLAVIJA,	BALKAN,
ZRINKA.
Bolj zgodnje so: ANA, BAL-
KAN, DVANAESTA.
Celjska semenarna ima tre-
nutno na zalogi še sorte: ana,
marija, balkan, jugoslavija, ža-
gi 87 in zrinka.
Te sorte so vse po vrsti zah-
tevne. Zmožne so dati visoke
pridelke, vendar jih moramo
obilo gnojiti. Na slabih tleh
trosimo 500 kg na ha NPK gno-
jila, na dobrih pa je dovolj
400 kg na ha. Seveda bomo
pšenico gnojih tudi s KAN-om
in to dvakrat. Naprej v marcu
in še enkrat proti koncu aprila.
Le tedaj, če ima dovolj hrane,
d^e visoke pridelke.
Kmetje sprašujejo, ah naj
gnojijo pšenici s hlevskim gno-
jem. Ne, pšenici ne gnojimo
s hlevskim gnojem. Raje ga da-
mo koruzi, ki nam bo stroške
hlevskega gnoja obilo povr-
nila.
Sodobne sorte zahtevajo, da
jih sejemo gosto. Okrog 700
zrn na kvadratni meter je pri-
merna gostota za večino sort.
Le sorti balkan in jugoslavija
zahtevata 450 zrn na kvadratni
meter.
Pšenice rabimo približno
250 do 330 kg na ha, če sejemo
strojno. Če sejemo na roke, jo
rabimo več. Mnogo zrn bo
ostalo na vrhu, nepokritih
z zemljo. Propadla bodo, ker
jih bodo pojedle živah in razne
plesni.
Pogosto tudi sprašujejo lju-
dje, ali je pametno sejati pšeni-
co za ječmenom oziroma ali se
sme ječmen sejati za pšenico.
Na splošno velja pravilo, da
ne sejemo žita za žitom. Tako
moramo ravnati zato, ker je pri
nas veliko padavin. Te ustvar-
jajo dobre pogoje za razvoj bo-
lezni, ki napadajo žito. Pridelki
se zaradi napada raznih bolez-
ni močno zmanjšajo.
Če že moramo sejati žito za
žitom, si zapomnimo, da NE
SEJEMO JEČMENA ZA PŠE-
NICO.
Kmet si tudi zastavlja vpra-
šanje, koliko denaija potrebu-
je, da lahko poseje en hektar
pšenice.
Kmetijski inštitut Slovenije
je naredil kalkulacijo stroškov.
Ugotovil je, da je čistih denar-
nih izdatkov v letošnji jeseni
za posejani hektcU- pšenice od
6 do 7 tisoč dinaijev. Pač glede
na to, ali bo kmet škropil v je-
seni zoper plevel ali ne. Stroški
škropiva znašajo namreč
okrog 1.000 SLT na ha.
Kdor bo sej al domače seme,
ga mora OBVEZNO RAZKU-
ŽITI. Razkuži se ga tjiko, da
damo sto kilogramov semena
v betonski mešalec. Dodamo
250 gramov sredstva VITA-
VAX in eno steklenico piva.
Pustimo, da mešalec meša ta-
ko dolgo, da je vse seme lepo
obdano s sredstvom vitavax.
Potem zrnje osušimo in na-
slednji dan sejemo. Če zrqja ne
razkužimo, bo pridelek bolan
in zato slab.
Sedaj je pravi čas za setev.
Njivo"čim prej zoijemo, jo pu-
stimo počivati in čez kak teden
posejemo. Tedaj bo pšenica
padla na plodna tla in ne v kak
prazen prostor med brazdami.
Zavod za živinorejo in
veterinarstvo Celje
Zavod za živinorejo
in veterinarstvo Celje
BIOENERGETIK ODGOVARJA
Želim si postati mati
Stara sem nekaj več kot,20
let in ne morem zanositi. Če-
prav sva s partnerjem obi-
skala več zdravnikov, niso
pri nikomur odkrili ovir za
to, da bi imela otroke. Imam
sestro dvojčico, ki ima po-
dobne težave, prav tako tudi
štiri leta mlajša sestra.
Bralka iz Velenja
Nemški znanstvenik Ober-
bach je razdelil obolenja
v sedem stopenj. Ne bom jih
predstavil, vendar po njego-
vi teoriji lahko medicina
ugotavlja in raziskuje ter do-
kazuje stanje obolelosti šele
v peti stopnji, stanje vas treh
pa je lahko v tretji ah četrti
stopnji, ko medicina še ne
more ugotoviti vzroka. Torej
je problem na duhovnem
oziroma energetskem nivo-
ju. Vzrok je lahko skrit v t.i.
miselni blokadi. Pokhčite
me, da se dogovoriva za
obisk.
Kup težav
Stara sem 70 let in imam
nešteto bolezni za katere
vem, da so neozdravljive. Le-
ta 1986 so zdravniki ugotovi-
li, da imam kronično levke-
mijo, zaradi katere se zelo
slabo počutim. Število lev-
kocitov mi včasih naraste tu-
di do dvesto tisoč. Doživela
sem tudi lažji srčni infarkt.
zaradi česar imam eno roko
omrtvičeno, poleg tega
imam še žolčne kamne, ast-
mo, sedaj pa seje pojavila še
neznosna bolečina v križu,
izstopila so vretenca, tako da
hodim popolnoma sključe-
na. Jemala sem že številna
zdravila, dobivala injekcije,
vse to pa je le začasno omili-
lo moje bolečine. Zato si že-
lim, da bi mi na pomoč pri-
skočili vi in me obiskali
doma.
Ana iz Polzele
Moja pomoč bo zastonj, če
ne bo v vas vere v ozdravi-
tev. Najprej je treba nad bo-
lezen z mislijo, z močjo volje.
Trdim, da je za vaše težave
kriva tudi nepravilna lega
vaše postelje, saj se gotovo
že več let zbujate bolj utruje-
ni kot ste zvečer, ko ležete
spat. Spremenite način pre-
hrane in pokličite me, da se
dogovoriva za obisk.
Marjan Knez
MODNI KLEPEi
Pripravfe
VLASTA CAH-ZEROVUin
Kar je res, je res - moško
modo smo v Modnih klepetih
na straneh Novega tednika le
nekohko preveč odrinili na
rob, zdaj skupaj z našo modno
svetovalko Vlasto Cah-Žerov-
nik skesano priznavamo tudi
v uredništvu.
Ampak napake hitro poprav-
ljamo, že dve pismi naših bral-
cev sta Vlasto Cah-Žerovnik
pripravili do tega, da za moški
svet pripravlja kar krajšo nani-
zanko o jesensko-zimski modi.
Za danes nekaj prvih nasve-
tov, prihodnjič pa o modi za
moške še podrobneje. V pri-
hodnji številki Novega tednika
bomo tudi povabili naj
tembrski nagrajenki - 'j
Čerenak in Ksenijo KoSj^
iz Celja - n^ se v uredJJ
oglasita po svoji nagradi ^
imata pri roki telefon,
v dneh ob začetku tedna
verita, ali ju nagradi v Cei,''
pričakujeta.
Vse ostale pa vabimo, (j,
delujejo v našem Modnettij
petu in ob svojih vpraJ
oziroma predlogih priloži
nagradni kupon, obj^i
v vsaki številki Novega tn
ka, s^ bomo v soboto, 26. oj
bra, izžrebali nagr^encazj
tekajoči se mesec.
Urednijj
Jesen in »on«
Drži kot pribito - moški svet
se začenja z vedno večjim ve-
seljem zanimati za modo! To
dokazujeta tudi dve »moški«
pismi, ki sta prispeli na naslov
našega modnega klepeta pre-
tekli mesec. Srečko iz Gotovelj
je čisto prijazen fant, Jože iz
Celja pa mi očita, da v vezi
z moškimi v modi, omeryam le
modne kreatorje, moške mod-
ne novosti pa vztrajno igno-
riram.
Dragi Jože! Če ste reden bra-
lec naše rubrike, kot trdite, ste
lahko v letošnjem letu zasledih
dva prispevka, namenjena sa-
mo moškim, v dveh pa sem le
omenila kakšno podrobnost iz
sveta moške mode - torej vaš
očitek le ni čisto upravičen,
kajne?
Res pa ste moški v modi ne-
kohko zapostavljeni in to kri-
vico zdajle takoj popravljam.
Torej - danes in še prihodnjič
bomo govorili le o jesensko-
zimski moški modi!
Pa začnimo kar pri glavi - le-
tošnja moda se je z nostalgijo
po starih časih spomnila na ne-
koč silno priljubljene barete.
čepice s ščitniki ali že sko
pozabljen klobuk - borsali
Takšno pokrivalo pa vas s«
da poleg tega, da je silno nn
no, tudi odUčno ščiti pred m
zom. Seveda pa mora bitiba
no usklajeno z ostalo gardei
bo, ki n^ bi bila letos sveti
ših barv. Modni stilisti odi
dobnega moškega pričakuj«
da se bo končno otresel stra
pred barvami medu, gor^
starega zlata, marelice. P®
bordo rdeče...
To so namreč hit-barve lef
r\je jeseni in zime. Sicer ps
kroji oblačil niso drasM
spremenih od lani in pre^
morda bi izpostavili le pi«'
svilene telovnike in bluz^
ki se nosijo k žametnim"
čam ah kavbojkam. Še ^
modna varianta: kavbojk«
traperski plašč iz debelega^
nenega blaga ali usnja.
ki spretno vrtite pletilke, se'
mudoma lotite dela -
namreč modni ročno pl,^'®
debeh volneni puloveiji ,
puloverja dalje pa se bC
oblekli prihodnji teden^^
REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA LAŠKO
Ul. B.Kraigherja 2/b, Laško
Prodaja na Aškerčevem trgu 1
v Laškem poslovni prostor
predviden za gostinsko ali trgovsko dejavnost,
v skupni izmeri 128,55 m^ od tega pritličje 79,45 m^
in nadstropje 49,10 m^.
Cena poslovnega prostora je 5.228.617,50 SLT.
Interesenti naj oddajo pisno ponudbo na Oddelek za
gospodarstvo občine Laško, kjer dobijo tudi vse
informacije, tel. št. (063) 731-122.
Posejali bomo pšenico
^IJSKI SPORED
17. OKTOBER 1991 - STRAN 25
26. STRAN - 17. OKTOBER 1991
televizi JSKI Spr
H^VEDRILO
17. OKTOBER 1991 - STRAN 27
28. STRAN - 17. OKTOBER 1991
inforivi^^
PRIREDITVE
V	oddelku za otroke Osrednje knjižnice v Celju prire-
jajo ob mesecu knjige danes, v četrtek, 17. oktobra, ob
17.30 predstavo kako je nastala Pika Nogavička v režiji
Marjana Marinčka. V ponedeljek, 21. oktobra, se bo ob 17.
uri s predstavo Čaroznanke in mirovne pesmi za šolaije
predstavila Bina Štampe-Žmavc.
V	Hotelu Celeia do konca oktobra razstavlja Štefan
Jerebic. Razstavljena sta dva ciklusa fotografij, Rosa v p^-
čevini in Folklora arhitekture Prekmuija.
V	galeriji Mozaik v Celju razstavlja akademski shkar
Klavdij Tutta.
V	Pokrajinskem muzeju v Celju je do konca meseca na
ogled razstava z naslovom Kelti na Celjskem.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek, 17. oktobra, ob 11. uri predstava M. Schisgala
Lubezen. V soboto, 19. oktobra, bodo ob 15. uri predstavili
Lažnivega Kljukca za abonma Mravljica in za izven.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek,
18. oktobra, ob 20. uri večer napitnic in pesmi o vinu.
Sodeloval bo moški pevski zbor Zdravihšča Rogaška Sla-
tina. V torek, 22. oktobra, pa bo ob 20. uri večer slovenske
folklore s FS France Prešeren iz Celja.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini, je
do 25. oktobra na ogled razstava del, ki so nastala na IV.
hkovni jeseni.	,
V	galeriji Leonardo v Celju do konca meseca razstavlja
slikar Lojze Zavolovšek.
V	Gorenju v Velenju razstavlja Goran Horvat.
V	Narodnem domu v Celju bo v torek, 22. oktobra,
koncert trobilnega kvarteta Gallus.
V	Zdravilišču Laško do konca meseca razstavlja aka-
demski slikar Janez Kovačič.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta
za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni-
kih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16.
do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizi-
rana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih post^ah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji:
754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postcgi
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 20. oktobra bo dežural Drago Zagožen, dipl.
vet. iz Ljubnega, tel. 841-769, od 21. oktobra pa bo dežurai Ciril
Kralj, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
dežurstvo. 17. oktobra bo dežural Franci Zapušek, dipl. vet. Ul.
V. Orožna 8 d, tel. 741-935, od 18. oktobra dalje pa bo dežural
Jože Pangerl, dipl. vet. na Veterinarski postaji Šentjur, tel. 741-
041
GREMO V KINO
KINO UNION
do 21. 10.: NORA LJUBE-
ZEN - ameriški film
od 22. 10.: VRHOVI PACIFI-
KA - ameriški film
MALI UNION
do 19. 10.: TANKA LINIJA
SMRTI - ameriški film
od 21. 10.: DEVET IN POL
TEDNOV - ameriški fUm
KINO METROPOL
17. 10.: OSKAR JE KRIV ZA
VSE - ameriški film
od 17. 10.: ZVEZDA PORNO
FILMA - ameriški film
od 18. 10.: ZGODBA IZ LOS
ANGELESA - ameriški film
KINO DOM
17. 10.: GOLA PIŠTOLA
-	ameriški fUm
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
17.	in 18. 10.: MADONNA
-	ameriški film
19. in 20. 10.: HRABRI VI-
KING ERIK - ameriški film
Nočni kino
18.	in 19. 10.: RULETA PO-
HOTE - ameriški film
KINO VELENJE
17. in 18.: HAVANA - ameri-
ški film
19., 20. in 23. 10.: TERMINA-
TOR II. - ameriški fUm
Nočni kino
17., 18. in 19. 10.: POREDNA
DAMA - ameriški film
KINO DOM KULTURE
20.10.: HEIDI - ameriški film
21. 10.: PREBUJANJE
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
20.	10.: POREDNA DAMA
-	ameriški film
21.	10.: TERMINATOR II.
-	ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
22.	10.: TERMINATOR II.
-	ameriški film
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje obtj
enoti Celje, dne 14. 10. 1991.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodaji
Delovna organizacija
TI M Laško
Vzgojno varstvena organizacija
• R. Blat.
Osnovna šola Pranja Vrunča Hu-
dinja-Celje
Osnovna šola Pranja Vrunča Hu-
dinja-Celje
Osnovna šola I. celjske čete
Celje
Vzg. varstvena organizacija R.
Stalina
Reklama Celje
Vudrag Ivan, Zidani most 14
Simonič Ervin, Prijateljeva 1,
Celje
Poklic
ekonomist ali organiz. dela oz.
strojni ing.
vzgojitelj
učitelj razred, pouka ali predmet-
ni učitelj
pred. učitelj matematike in teh-
nične vzgoje
pred. učitelj tehnične vzgoje in
matematike
varuhinja ali zdravst. tehnik
ekonomski tehnik
ekonomski tehnik
strojni ključavničar
varilec
Delovno mesto
vodja službe kakovosti .
vzgojitelj
učitelj v podaljšanem bivanju
učitelj matematike in tehni
vzg.
učitelj teh. vzg. in matematike
varuhinja
vodja računovodstva
pripravnik
ključavničar
varilec
H^VEDRILO
17. OKTOBER 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 17. OKTOBER 1991
MALI OGLASI - iNFORMACIJE
I oglasi - informacije
17. OKTOBER 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 17. OKTOBER 1991
inforivi^^
NOČNE
CVETKE
•	Jernej J. je v ponede-
ljek, 7. oktobra dopoldne
poklical na policijo in pro-
sil za pomoč, ker ga je
v njegovi delavnici na Can-
karjevi ogrožala ženska.
Potem se je pokazalo, da
zadeva le ni bila tako zelo
vroča, saj je šlo le za malo
bolj vroč prepir med Jerne-
jem in gospo Urško. Posel
je posel.
•	Istega dne se je po go-
stišču v Novi vasi sprehaja-
la pijana ženska. Ta seje šla
samopostrežbo tako, da je
gostom jemala pijačo z miz.
Djurdja se je vso noč trez-
nila na policijski postaji.
•	Isti ponedeljek zvečer
so poklicali tudi iz bistroja
v Smartnem. Tam naj bi
štirje dedci razgrajali in
razbijah vse živo. Ko so na
kraj pridrveli možje posta-
ve, sojo korenjaki že pobri-
sali. Za njimi so ostali raz-
biti kozarci in drobci ste-
klenice. Steklolomilcem so
policisti na sledi.
•	Naslednji dan je Ton-
ček tepel svojo zakonsko
družico. To se je dogajalo
v Lipi pri Frankolovem,
v popoldanskem času, ko
pridni možički ponavadi
zaspijo s časopisom v roki.
Tonček bo šel k sodniku za
prekrške.
•	V sredo popoldne se je
na Ljubečni pripetila pro-
metna nezgoda. Ko so na
kraj dogodka prišli pohci-
sti, sta se dva udeleženca
v nezgodi prav nemarno
obnašala. Tomaž P. in Da-
niel S. sta policiste obmeta-
vala z žaljivkami, enako pa
se je godilo tudi ostalim
udeležencem v karambolu.
Možakarja sta se umirila še-
le, ko je pridrvela »marica«
in ju pohopsala.
•	V četrtek zvečer so po-
klicali iz samopostrežne tr-
govine na Lavi. Druščina
petih pijancev je tam raz-
grajala in uničevala inven-
tar. Razbijači so se pred
prihodom policistov razbe-
žali, roki pravice pa s tem
niso ušli.
•	Ata Lojz B. je v petek
popoldne doma razgrajal.
Bil je tako zelo mogočen,
da*je v družini povzročil
pravi preplah. Umiril se je
šele ob prihodu policistov.
Padre padrone iz Lahovne
bo šel k sodniku za pre-
krške.
•	Našim občanom ni
vseeno, če na cesti leži člo-
vek. V soboto ponoči je
nekdo poklical na policijo
in povedal, da pred Medru-
gado leži poškodovan mo-
ški. To je bil Slavoljub M.,
ki so ga pred tem grdo ob-
delali trije neznani moški.
Slavoljuba so peljali v bol-
nišnico, napadalcem pa so
policisti na sledi.
•	Tudi s kakšno našo
cvetko je kdaj kaj narobe.
Tisto, ki je vzcvetela v pe-
tek, 27. oktobra popoldne
in ugledala luč sveta v 39.
številki NT, smo posadili
na napačno gredo. Prepir
med rnoškim in žensko se
ni odvijal v Merxovem
marketu na Ostrožnem am-
pak v bližini tega marketa.
Zaradi napačne lokacije se
prizadetim opravičujemo.
M. A.
Zidanškova ulica bo
kmalu spet gosposka
Zidanškova ulica v Celju,
nekoč se je imenovala Go-
sposka ulica, je od minule
sobote veliko gradbišče. Re-
konstrukcijo ulice so načr-
tovali že na začetku julija,
a se je zataknilo zaradi voj-
ne na Slovenskem in pozne-
je zaradi denarja.
Zidanškova ulica ima pe-
stro zgodovino. Pozidana je
bila že v srednjem veku, ra-
zen južnega dela med Mest-
nim gradom in Ulico Ivanke
Uranjek, kjer je prišlo do po-
zidave v 18. stoletju. V 19.
stoletju je dobila ulica mo-
čan trgovski in obrtniški pe-
čat, zato je tudi dobila ime
Gosposka.
Pred dobrimi petimi leti se
je pričelo načrtno urejanje
lokalov, predvsem zapušče-
nih in neizkoriščenih prosto-
rov. Zdaj je v tej uhci kar 55
lokalov za različne dejavno-
sti. S tem je to spet postala
trgovsko obrtniška ulica.
Obstoječa komunalna in-
frastruktura je zato postala
neustrezna, kot tudi promet-
na ureditev. Namen rekon-
strukcije je obnova vseh ko-
munalnih vodov, več povr-
šin pa je treba nameniti peš-
cem. Pločniki bodo širši,
parkiranje vozil pa bo le eno-
stransko, na odseku, ki je za
to dovolj širok. Z jeklenimi
stebrički, lučmi in drevesi
bo onemogočeno parkiranje
na pločniku.
Spremenjen bo tudi pro-
metni režim; Promet bo po-
tekal v obratni smeri, torej iz
smeri Razvojnega centra
proti občinski zgradbi. S tem
se bo promet zagotovo
zmanjšal, bistveno pa bo
boljša tudi prometna varnost
pešcev. Rekonstrukcija prve
faze, to je do Ulice Ivanke
Uranjek, vključno z ureditvi-
jo križišča med gostiščem
Ribič in Mestnim gradom,
bo po načrtu trajala do 6. de-
cembra, torej bo ulica za pro-
met odprta na Miklavževo.
Predračunska vrednost te
naložbe je okoli 2,5 milijona
tolarjev, od tega bo za grad-
bena dela namenjen poldru-
gi milijon, ostalo pa so stro-
ški zamenjave komunalnih
vodov. Drugo fazo rekon-
strukcije načrtujejo za po-
mlad.
M. A.
Tako seje začela prenova Zidanškove ulice v Celju.
Zvišalo zaporno Icazen
Srečko Ladinek iz Zagreba, ki je bil zaradi kaz« j
dejanj velike tatvine, tatvine, odvzema motornega v
in kaznivega dejanja požiga dela stavbe Novega tecjh'
Radia Celje letos februarja obsojen na enotno kazen Sh
let in šest mesecev zapora, bo moral kazen prest^jat^
časa.
Na sodbo Temeljnega sodišča sta se namreč prit^j
Ladinekov zagovornik in namestnik javnega tožilca.^
sodišče je obravnavalo obe pritožbi, od katerih je pritolf
zagovornika kot neutemeljeno v celoti zavrnilo (med h
gim je predlagal znižanje zaporne kazni) pritožbi javj^
tožilca pa je delno ugodilo. S tem se je enotna kazen
obsojenega Srečka Ladineka zvišala na šest let in J
mesecev zapora.	^
M,!

Napad na goife
v noči na ponedeljek, 10. ok-
tobra se je neznanec lotil kar
sedmih golfov, ki so stali na
parkiriščih v Novi vasi. Dol-
gem polju in Gaberjah. V vozi-
la je naprej vlomil nato pa iz
njih pokradel najbolj vabljive
predmete, večinoma avtoradio
kasetofone. Lov na storilca
(storilce) je v teku.
Oropal vrstniica
Tudi med otroki je vse več
roparjev in tatičev. V sredo, 9.
oktobra se je trinajstletni fan-
tič spravil nad osemletnega
fanta. Na Trubarjevi ulici v Ce-
lju mu je iz žepa suknjiča nasil-
no vzel 400 tolarjev.
Serija vlomov
v stanovanja
Vlomi v stanovanja in kletne
prostore se vrste kot po teko-
čem traku. V Celju je neznani
storilec v dveh dneh vlomil
v troje stanovanj v bloku. Naj-
prej je bilo vlomljeno (8. okto-
bra) v stanovanje v stolpnici
Na zelenici, kjer je storilec
ukradel zlatnino in devize.
V sredo, 9. oktobra je bilo
vlomljeno v stanovanje v blo-
ku na Okrogarjevi in Podjavor-
škovi uhci v Celju. Tudi v teh
dveh primerih je vlomilec in
tat odnesel zlatnino in devize.
Za vse tri primere pa je značil-
no, da je storilec v stanov!
napravil pravo razdejanje"
ga značilnost pa je ta, da^
vsi trije vlomi v višjih
stropjih blokov oziroma $
nic in v stanovanja, kjersj
ključavnice na vhodnih
brez dodatnih ščitov.
Vlomilec z okusoi
v noči na 10. oktober je
do vlomil v prodajalno M
faktura v Mozirju. Iz regig
blagajne je pobral nek^
njalnega denarja, predvse
je pokazal zanimanje za
metiko, parfumerijo in bi
rijo.
Ukradel Nivojeve
plošče
Minuli četrtek je nenal
zmanjkala kar precejšnja
čina blejskih plošč, vra
okoli 30 tisoč tolarjev. N(
nec jih je ukradel z Nivoja
gradbišča na Partizanski c
v bližini celjskega mesi
parka.	]
PROMETNE NEZGODE
Usodno trčenje
v križišču
v torek, 8. oktobra dopoldne
se je v križišču Kersnikove in
Gregorčičeve ulice v Celju pri-
petila nezgoda, v kateri je ena
oseba izgubila življenje.
Gregor Arlič (50) iz Pristave je
vozil avtobus po Kersnikovi ulici
v smeri Gregorčičeve, kjer. je za-
vijal v levo proti Levstikovi ulici.
To je storil v času, ko je po preho-
du za pešce, iz smeri Miklošičeve
proti Kersnikovi, prečkal vozišče
pešec Anton Lederer (78) iz Ce-
lja. Voznik avtobusa je s pred-
njim delom vozila zadel v pešca
in ga zbil po vozišču, kjer je oble-
žal s hudimi telesnimi poškodba-
mi. Odpeljali so ga v bolnišnico,
kjer je popoldne poškodbam
podlegel.
Smrt na magistralki
Nezgoda s smrtnim izidom s«
je pripetila v torek, 8. oktobra
popoldne na magistralni cesti
v Šempetru v Savinjski dolini.
Po magistralni cesti je iz smeri
Latkove vasi proti Celju vozil
Izletnikov avtobus 37-letni voz-
nik Drago Šmit iz Celja. V nase-
lju Šempeter je z desnim delom
avtobusa trčil v pešca Franca Mi-
klavžina (81) iz Dobrteše vasi, ki
je vozišče prečkal z voznikove le-
ve strani, izven prehoda za pešce.
Pri trčenju je bil pešec hudo po-
škodovan, med prevozom v bol-
nišnico pa je poškodbam pod-
legel.
Trčil v pešca
v torek, 8. oktobra zvečer se je
pripetila nezgoda tudi na regi-
onalni cesti v Radmirju, v kate-
ri je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Po regionalni cesti je iz smeri
Gornjega gradu proti Radmirju
vozil osebni avto 31-letni Rok
Smeh iz Celja. V Radmirju, pri
hišni številki 16, .je z leve strani.
v ostrem levem ovinku, nenado-
ma prečkal vozišče pešec Ivan
Golob (56) iz Radmirja. Voznik je
močno zaviral, vendar trčenja ni
mogel preprečiti. Hudo poškodo-
vanega pešca so pripeljali v celj-
sko bolnišnico.
Tragična nezgoda
v Kapii
v nezgodi, ki se je pripetila
v torek, 8. oktobra ponoči na
magistralni cesti v kraju Kapla,
sta bili dve osebi hudo telesno
poškodovani. Materialna škoda
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
Po magistralni cesti je iz smeri
Gomilskega proti Vranskem vo-
zil osebni avto 24-letni Danilo Br-
zelak iz Trnave. V bližini stano-
vanjske hiše Gomilsko 83 je
v desnem nepreglednem ovinku
zapeljal na levo polovico vozišča,
potem pa je sunkovito zavil
v desno. Zaradi tega je vozilo pri-
čelo bočno drseti preko desnega
voznega pasu na bankino in trav-
nato površino. Po nadaljnjih 22
metrih drsenja je vozilo trčilo
v ograjo in nato še v vogalni del
hiše. Voznik in sopotnica Irena
Majcen (19) iz Tržiča (Sevnica)
sta bila v nesreči hudo poškodo-
vana. Irena Majcen je naslednji
dan v celjski bolnišnici poškod-
bam podlegla.
Smrtna nezgoda
v IVIestinju
Na magistralni cesti v Mesti-
nju se je v sredo, 9. oktobra po-
poldne pripetila nezgoda, v ka-
teri je ena oseba umrla.
Po magistralni cesti je iz Šmar-
ja proti Podplatu vozil osebni av-
to 23-letni Ernest Oblak iz Spod-
njega Gabernika. V naselju Me-
stinje je izza avtobusa, z vozniko-
ve leve strani, nenadoma prečkal
vozišče pešec Dragutin Štapek
(60) iz Žutice (Krapina). Voznik
Oblak je pešca zadel s prednjim
delom vozila in ga zbil po voziš-
ču, kjer je obležal mrtev.
Nezgoda v križišču
v četrtek, 10. oktobra popol-
dne se je pripetila nezgoda
v križišču na Mariborski cesti
v Celju. Pri tem je bila ena ose-
ba hudo telesno poškodovana.
Voznik osebnega avtomobila
Dušan Lavrenčič (63) iz Celja je
v semaforiziranem križišču na
Mariborski cesti v Celju zavijal
v levo, v trenutku, ko je na sema-
forju že gorela rumena luč. Iz kri-
žišča ni uspel pravočasno spelja-
ti, zato je trčil v osebni avto, ki ga
je vozil Robert Felicijan (20) iz
Lemberga pri Dobrni. Felicijan
je vozil skozi križišče pri zeleni
luči. V trčenju seje hudo telesno
poškodoval sopotnik v Lavrenči-
čevem vozilu, 62-letni Nikola
Majnarič iz Dobrne.
Vozilo zadelo otroka
Na Ljubljanski cesti v Celju
se je minuli četrtek pripetila
nezgoda, v kateri je bil hudo po-
škodovan pešec.
Nataša Mladenovič (25) iz Celja
je vozila osebni avto po Ljubljan-
ski cesti iz smeri Medloga proti
središču mesta. Ko je pripeljala
v bližino prehoda za pešce, je
opazila, da po prehodu prečkata
vozišče 12-letni H. M. iz Celja in
njegov prijatelj. Ko sta otroka
prišla do sredine prehoda se je
H. M. pričel vračati po prehodu
njegov prijatelj pa je prečkanje
nadaljeval. Voznica ni uspela
pravočasno ustaviti vozila, zato
je s prednjim delom trčila v otro-
ka in ga zbila po vozišču.
Smrt v Drešinji vasi
v četrtek, 10. oktobra zvečer
se je v Drešinji vasi pripetila
nezgoda s smrtnim izidom.
Voznik kolesa z motorjem
Zlatko Kučiš (29) iz Drešinje vasi
je vozil po lokalni cesti, ki poteka
vzporedno z magistralno cesto.
Vozil je iz smeri Drešinje vasi
proti Petrovčam. Ko je pripeljal
do priključka lokalne ceste z ma-
gistralko je zavil v desno na ma-
gistralni cesti. V tem času je je iz
smeri Levca pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 30-letni
Drago Zuža iz Celja, ki je s pred-
njim delom vozila trčil v bočno
stran voznika kolesa z motorjem.
Voznik Kučiš je po trčenju in
padcu obležal na mestu mrtev.
Tragedija v Kasazah
v petek, 11. oktobra ob 4. uri
se je pripetila nezgoda na lokal-
ni cesti v Kasazah. Pet oseb je
bilo hudo telesno poškodova-
nih, od teh pa je ena pozneje
umrla.
Po lokalni cesti je iz smeri Li-
boj proti Petrovčam vozil osebni
avto voznik Roman Leban (26) iz
Arje vasi. V blagem desnem
ovinku, v bližini gostišča Po-
speh, je zapeljal na levo polovico
vozišča in nato s prednjim delom
vozila trčil v ograjo mostu. V ne-
zgodi so bili hudo telesno poško-
dovani voznik Leban in sopotni-
ki Franci Gerčer (21), Vlado
Krajnc (24), K. D. (16), in K. M.
(18), vsi iz Arje vasi. Voznik Le-
ban je slabi dve uri po nesreči
podlegel poškodbam v celjski
bolnišnici.
Trčila osebna
avtomobila
Na cesti, rezervirani «
met z motornimi vozili, i
naselja Slatina, se je v pet«
oktobra popoldne zgodila^
ča, v kateri je bila ena •
hudo telesno poškodovan«
lažje, na vozilih pa je šk"*
okoli 815 tisoč tolarjev.
Voznik osebnega avtof'
Franc Hlastec (52) iz Slovf«
Konjic je vozil iz Pletovar^
ti Dramljam. Izven viaj
Slatina je prišlo do f;
2 osebnim avtomobilom, jj'
iz nasprotne smeri vozil &
Kozmus (25) iz Celja, za nj^
je z osebnim vozilom V^f.
še Iztok Klemene (27) iz M'
ra. Slednji se je trčenju
tako, da je zavrl in zapeU
travnik. Hudo poškodov*
bil voznik Kozmus, vozni»
stec pa je utrpel lažje
poškodbe.	^^