Poštnina plačana D gotovini. SUOBODR PRFJUIČNOST miR Leto IV., št 1 V Ljubljani, dne 15. januarja 1934. Cena Din 1*— novo leto Z velikimi nadami stopamo v novo leto, ker smo uver-jeni, da so zadobila stremljenja in hotenja, ki jih zastopa naš list, odmev in priznanje široke javnosti pri vseh slojih, stanovih in poklicih. Zato gremo z novim veseljem na delo, da poglobimo našo slovensko in jugoslovansko zavest, da vzbudimo pri vseh naših sorojakih ljubezen in spoštovanje do naše prelepe slovenske zemlje, ki je razkosana in razdeljena, ter da pripomoremo do tega, da bo prijetno, domače in zadovoljno bivanje vsem rojakom na naši zemlji, ki je že stoletja edino naša slovenska last, m je ne pustimo nikdar za torišče in izrabljanje vseh onih, ki mislijo, da smejo z malimi narodi postopati kot se jim ljubi. Zato bo naša naloga tudi v bodoče, da delamo z vsemi silami za duhovno in gospodarsko združenje vseh sil našega naroda, najsi pripada v skupnost te ali one države. Ne poznamo mej, ki bi ločile brate istega jezika in! iste krvi, ker nam je skupnost zajamčena po vseh naravnih in božjih pravicah. In toliko časa ne bomo mirovali in vsepovsod zahtevali svoje pravice, dokler ne bomo vsi »pod streho hiše ene«. Stiske zadnjih let groze z nezmanjšano silo pri večjem delu vsega ljudstva na zemlji. Neurejenost gospodarskih razmer je privedla svet že na rob propada in množice ne vidijo nikakega zboljšanja in preokreta na zdravo, solidno stališče. Zato iščejo izhoda iz strašne gospodarske in socialne stiske. Potrebno pa je poslušati glas onih, ki so v bedi, pomanjkanju in stiskah ter urediti vse javno in zasebno življenje v pravcu, ki bo zadovoljil, če ne vseh ljudi, pa vsaj veliko večino izmed njih. Naš klic po pravičnosti in pravilni preureditvi dela se bo tudi v bodoče razlegal povsod, kjer je potrebno, da ga čujejo oni, ki odločujejo o usodi ljudstev in narodov. V ozki zvezi z resnično pravičnostjo je naše geslo po veliki svobodi, ki mora biti podlaga za uspešno in trajno delo nele posameznikom, temveč tudi vsej naši skupnosti. Zavedati se moramo in poudarjati moramo neprestano, da ni mesta v družbi za onega, ki tepta osnovna načela svobodnega prepričanja. To načelov mora veljati ravno v sedanji dobi, ko se teptajo z raznimi fašističnimi, hitlerjev-skimi in komunističnimi režimi osnovne pravice človečanstva. Ker smo trdno prepričani, da je le v miru mogoč napredek človeštva, in ker smo na lastni koži občutili vse grozote vojne, smo za mir. Uverjeni smo, da nam bo mogoče le v miru razviti vse svoje sile napredka in procvita. Vemo pa tudi, da bo mogoče le mirnim potom z velikimi sosednjimi državami uresničiti naše stremljenje po kulturni in gospodarski osamosvojitvi in združitvi vseh delov našega razkosanega naroda. Mir, svoboda, pravičnost nam bodo tudi v bodoče geslo in zvezde vodnice pri vsem našem delu. Prihaja slovanski čas ii. S prihodom slovanske dobe je v nujni zvezi razvoj Rusije in njen podvig k človečanstvu. V prvem delu tega članka smo govorili o značaju ruskega boljševizma; je pa potrebno, da si ga ogledamo nekoliko bliže, preden zamoremo soditi o njegovem poslanstvu v bližnji slovanski dobi. Poglejmo mu kar naravnost v hladno lice. Njegova temeljna ideologija je: blaginja proletarijata, enakost, svoboda; vse zemeljske dobrine pripadajo le delovnim slojem. Vse prav. Toda načela njegova vele: brezkompromisna borba, neprestani napadalni boj vsem ostalim slojem in stanovom, nepomirljivo sovraštvo buržujem, smrt vsem nasprotnikom komunizma. Skratka: nasilje, teror. Na eni strani altruizem, na drugi smrtno sovraštvo. Dve nasprotujoči si načeli. Obe so boljševiki izvajali in izvedli: prvo samo v teoriji, a drugo v praksi z vso brutalno doslednostjo. In s tem so zadali svojemu nesmrtnemu evangeliju pečat smrtnosti. Kajti boljševizem je bil v krvi spoeet, v bestijal-nosti, v zverstvih. In kdo more ljudem, ki imajo na vesti toliko umorov, prisoditi trajno gospostvo? Sadizem je bil v njih, sadizem po krvi, bestijalnost, kakršno bi zamogli prisoditi kvečjemu azijatskim plemenom starega veka. Zgolj iz sadizma so morili buržuje, deco, devojke, dijakinje, starke, duhovne in kmete. Ne v silobranu, ne zato, ker bi bil v nevarnosti >rdeči teror«, katerega ni tedaj nihče ogroža!, temveč zgolj iz naslade po krvi. In ljudstvo je gledalo in molčalo . .. Zakaj smo to omenili? Da damo posebnega poudarka svojim temeljnim načelom: mir, svoboda, pravičnost. S tega svojega temeljnega stališča mi dosledno odklanjamo vsako nasilje, naj prihaja od fašistovskih, sovjetskih ali katerihkoli teroristov. Mi odklanjamo nacijonalne fanatike črnih, zelenih in rjavih srajc prav tako, kot obsojamo grehote nekdanjih caristov in sedanjih sovjetov. Smo v svojih načelih dosledni, zato lahko z vso pravico te metode odklanjamo in obsojamo. Sovjeti so se, kakor sami trdijo, stotero zma-ščevali nad caristi; a prišel bo tretji, ki se bo zopet v dvojni meri osvetil sovjetom. In kje bo konec večnim osvetam, pod katerimi trpi rusko ljudstvo? Svetovni modreci si belijo glave, kako je zamoglo to krotko in blago rusko ljudstvo nenadno poroditi take krvo-loke. Nekateri sodijo, da klima in zemlja delujeta na rusko dušo, ki je podvržena večnim spremembam v naravi: mraz, vročina, viharji, tišina, neizmerna dalja, trpljenje, hrepenenje. Vse to je izbičalo ruskega človeka — in ko je zaslišal nove apostole oznanjati evangelij zemeljskega paradiža, tedaj je ruskega človeka zgrabil pohlep po tem blagru tako silovito, da je zgubil razsodnost in se predal razgaljenim gonom. Tako si razlagajo nekateri modreci. Kako je pa že rekel Napoleon? »Razdraži kdaj tega dobTega, blagega Rusa, pa plane iz njega Tatar.« In resnično je v ruskem narodu precejšnja doza azijatske krvi, in glavni teroristi in 1 krvoloki v boljševiškem pokretu so bili in so Židje, Mongoli, Tatari, Madžari in drugi sovražniki slovanstva. So torej vsa njihova »altruistična« načela otipljiva, na dlani vidna. Neslovanske so sadistične orgije, neslovanska je perfidnost, ki ima svoj izvor v rumeni rasi. Tatarski teroristi niso še :e"' ja^r^n kart. igrajo ramreč sila previdno, in pre-^ ' i osleO nji adut, bodo skušali z vso brutal-njs.jo Tu-jega nočemo, našega ne damoc, se je porodilo iz kmečkih glav, iz kmečkega dela in kmečkega pogleda na svet in človeka. Narodi so večni, ne toliko zaradi svoje civilizacije ali kulture, temveč radi odpora kmečkega človeka, ki noče zapuščati svojega doma. Na tisoče je primerov, ko je vsled sile ali pretečega osiromaševanja bil naš kmečki človek prisiljen se začasno izseliti. Lahko mirno rečem, da so vsi naši izseljenci? bodisi da so odšli v sosedne države ali pa celo v prekooceanske dežele, odšli od doma z mislijo in s trdno voljo, da se zopet povrnejo. Velikanska so premoženja v celoti, ki so jih naši kmečki izseljenci pridobili s težkim in poštenim- delom v tujini in katera so vrni1'! zopet svojemu staremu kraju, svoji domači zemlji, svrji ob čini in svojemu rojstnemu kmečkemu domu. Narod, ki se svoje zemlje drži, ne more nikoli propasti, četudi se zgodi, da nasilje prežene njegov materinski jezik iz urada, iz šole ali celo iz cerkve. Samo tisti narodi morejo propasti, ki so zgubili spoštovanje in zaupanje do zemlje, ki jih je hranila v mladosti. Zato je tudi iz stališča države več kot jasno in otipljivo, da je državno življenje, da je država in vse, kar je z njo v zvezi, močno in nepremagljivo šele takrat, ko se v kmečkih glavah in dušah zbudi prepričanje, da je država njegova in zanj, ker ni ničesar drugega kot zajednica in širša skupnost kmečkih domov in vasi. Ko prodre to prepričanje, bo tudi skupno življenje v državi znosljivejše in zadovoljivejše, ker državna misel ne bo več odvisna od kazenskih določb zakonov in prisilnih ukrepov, ker bo prešla v dušo posameznega človeka. Najbolj trdna opora med posamezniki pa bo zopet kmečki človek, ki mu ni vseeno, ali biva danes tu, jutri tam, temveč se krčevite drži svoje žemljice, pa naj je ta še tako peščena in ska-lovita. Ker morajo biti pripadniki našega pokreta predvsem kmečki možje in fantje, ki bodo to skupno svoje hotenje prinesli v naše vrste, bo tudi naš pokret dobil trdno in nezlomljivo oporo za poštenje in priprostost ciljev in namenov te naše organizacije. Bili so časi, ko se je naše kmečko ljudstvo razdvajalo po nekakih političnih idejah in nazorih. Danes gledamo na našo bivšo politično zgodovino s treznejšimi in jasnejšimi pogledi. Pojdite v katerokoli vas ali naselje in kmečko ljudstvo vam bo v zaupnem razgovoru rado priznalo, da so bili ti prepiri in nesporazumi prineseni v naše vasi iz me t in od ljudi, ki niso spoštovali temeljev kmečke kulture iu kmečkega življenja. Po 6. januarju 1929, ko je naš kralj razgnal stare politične stranke in ukazal politični mir, se te kraljeve določbe ni nihče bolj razveselil kakor prebivalci naših vasi, ki so v svojih dušah umetni razpor medsebojno vedno obsojali, pri vsaki priliki ponavljajoč, da je sloga kmečkemu ljudstvu pri vseh javnih zadevah ravno tako potrebna, kakor ob požaru ali ob hudi uri. Naš pokret ima tudi to nalogo, da vse tovariše iz svetovne vojne, pa tudi one, ki so postali naši tovariši šele po vojni, združi v tisti veliki vzajemnosti, ki je bila preizkušena v bataljonih, v strelskih jarkih in ujetniških taborih. Takrat med nami ni bilo razlike po političnih idejah in svetovnih nazorih. Sila in potreba vsakdanjega življenja nam je diktirala solidarnost, skupno voljo braniti se in vzdrževati. Tudi nadloge današnjega življenja so tako velike, da jih moremo premagati in ublažiti samo s skupno voljo in v skupni organizaciji, ki ne izključuje nikogar, ki je pošten in se ni omadeževal s samopašnostjo in krivicami nad svojim bližnjim. Spoštovani zborovalci, dragi tovariši! Podčrta val sem v svojem govoru pomembnost kmečkega človeka in kmečkega dela v kmečki državi. Ne govoril pa bi pravično in v smislu kmečke pameti, ako bi dejal, da kmet izključuje druge stanove in njihovo pomembnost za človeško družbo. Nikoli še niste doživeli, da bi kmet druge stanove zaničeval, že zaradi tega ne, ker je bil sam tako cesto zaničevan in bil razžaljen. Njemu je ta miselnost tuja. Kmečko ljudstvo prav dobro ve, da so vsi delavni in produktivni stanovi za vsako državno življenje potrebni in nujni. Obsoja samo izkoriščevalce, ki ne poznajo nobenih skupnih interesov, ki jim ni ne za zemljo, ne za občino, ne za državo. V svoji kmečki demokraciji je kmečko ljudstvo najbolj pravično do vseh, ker mu njegove življenjske izkušnje nalagajo spoštovati vsako delo, kajti vsako izvršeno delo je koristno tudi zanj. Hotel sem samo poudariti, da je v kmečki državi, kakor je Jugoslavija, solidarnost vseh delavnih ljudi mogoča in najboljše dostavljena, ako temelji na pravičnosti in izkušnjah široki^ ^asti našega kmečkega prebivalstva. Niko»i sf* * k^p' upiral izvrševati dolžnosti nesebično, ako so izvira1«* * potreb skupnega državnega in narodnega življenja. Ce o takrat, ko se mu je delala krivica in ko so se tudi krivična bremena nalagala na kmečke hrbte, kmečko ljudstvo ni odreklo, temveč je komaj malo zastokalo in potožilo nad slabimi časi. Zato smatram, da bo tudi naša bodočnost lepša in svetlejša, ako bomo večkrat vprašali za svet in mnenje preprostega človeka, ki ga ie borba za zemljo in z naravo izšolala bolj kakor more katerakoli šola izobraziti človeka. Naše javne zadeve se bodo reševale pravično, naša država bo trdna, da je peklenska vrata ne bodo premagale, ako se bomo ravnali po duhu in po pameti ljudi, ki vse svoje živlienie delajo zares v občo človeško korist, obenem tudi v korist svojega doma in svoje domovine. Poklicani smo in voljo imamo prinesti in ustvariti med nami doma novo življenje. To novo življenje more vzkliti iz solidarnosti vseh delavnih poklicev in vseh koristnih stanov. Priče smo velikih dogodkov v svetu in velikih ter potrebnih sprememb pri nas doma. Kdo je bolj poklican postati nosilec tega novega hotenja in tega novego ž^vlienia, kakor mi, ki nas dolžnost kliče, da v slučaju potrebe in nevarnosti branimo svojo zemljo, svojo državo in svojega kralja ne samo z besedami in ne samo s praznim 3 navdušenjem, temveč s svojim telesom in svojim življenjem. Kakor vojaki vedo, da v trenutku borbe in obrambe ne more in ne sme biti nobenih izjem, da smo pred sovražnikom in njegovim orožjem vsi enaki — prav kakor pred Bogom — tako tudi v naši borbi, ki jo načenjamo, ne sme biti nobenih priveligirancev in nobenih izjem. Mirno smo več kot desetletje v zatišju in ozadju čakali, da se najdejo ljudje, ki bodo dali pobudo, da se s starimi navlakami po-mede in se začne novo življenje, primerno današnjemu času. Videli smo na delu mnogo poklicanih, toda še več nepoklicanih, ki jim je bil narod in država samo krinka, s katero so pokrivali ali svojo nezmožnost ali pa celo svojo sebičnost in častihlepnost. Mi kličemo skupaj vse bojevnike sirom naše dežele in sirom naše države, da skupaj na temelju solidarnosti vsega naroda izvedemo naš program, ki zahteva tudi za naš narod svoj košček sonca na zemlji m enakopravnost v zboru kulturnih narodov. Na znotraj pa hočemo delo in zaslužek z delom, ki bo v skladu s koristmi vsega naroda in naše domovine. Zato naj gre naš glas, izgovorjen v tej dvorani, ne samo po našem mestu, temveč po vsej državi v 5vsako vas, v vsako hišo, da bo prinesel trudnim dušam novo svetlobo in nove nade, da bo življenje na naši zemlji v naših vaseh in mestih dobilo nov izliv energije za novo delo, za enakopravnost vseh stanov in vseh delavnih poklicev v skupno dobro, v dobro naše domovine in naše države! Vse dopise, naročila in oglase pošiljajte na uredništvo in upravo »Bojevnika«, Ljubljana, Poljanska cesta 48. Čekovni račun štev. 13051. Zbor združenih bojnih organizacij se je vršil v nedeljo 7. t. m. dopoldne v veliki dvorani Uniona, ki je bila nabito polna samih resnih fantov in mož. Bila je to mogočna manifestacija novega pokreta, ki ga započenjajo združeni bojevniki v dravski banovini. Predsednik akcijskega odbora dobrovoljec Kuster, je otvoril zbor ob pol 11. uri, spominjal v uvodu na kraljev manifest pred petimi leti in njega pomen na današnje zborovanje. Dalje pa je v vojaško zanosnem, jedrnatem svojem govoru podal načela dobrovoljcev in združenih borcev, ki bodo prelomili s starim časom in započeli oblikovati novo dobo. Njegovemu načelno zasnovanemu govoru je sledilo burno pritrjevanje. Po intonaciji državne himne je bila oddana vdanostna brzojavka kralju. Tov. Lorger, prvi podpredsednik akcijskega odbora, je v pikrih besedah obsodil neznane denuncijante, ki skušajo pri osrednji vladi očrniti in onemogočiti idealno zapo-četo delo borcev s podtikanjem protidržavnosti. Z govornikom je bil ves zbor soglasen v obsodbi takih podlosti. Tov. Stane Vidmar, član akcijskega odbora, je v široko zasnovanem govoru očrtal temno in jasno plat našega gospodarstva. Podal je tudi gospodarski načrt združenih borcev, ki gre za osamosvojitvijo; Slovenec bodi na svoji zemlji svoj gospod; posebna briga zadružništvu, oster boj korupciji, brezposelnim dela in kruha, a izkoriščevalce pred puške. Govornik je bil od časa do časa prekinjen z gromnim odobravanjem. Njegov govor bo priobčen v celoti v »Prelomu«. Tov. Marinko je nastopil v imenu bojevnikov. Njegov govor o našem kmetstvu prinašamo v celoti. Tov. Š t e f e je govoril o križevem potu živih vojnih žrtev, ki pa kljub svoji bedi odklanjajo miloščino, temveč zahtevajo le pravico in to, kar jim gre in kar narod zanje plačuje v svojih visokih dajatvah. Pozdravil je zbor tudi zastopnik glavnega združenja vojnih invalidov. Dalje so poslali pozdrav Majstrovi borci ter neka novo se snujoča fronta, katere cilji nam pa še niso znani. V imenu četnikov je izjavil tov. Kapus, da je smer novemu gibanju svoboda duha in pa svoboda onih naših, ki čakajo rešitve za mejami. Tov. Fabjančič, član akcijskega odbora, je podal hi-storijat novega gibanja, kateremu so dali inicijativo in idejno smer vojni dobrovoljci. Obrazložil je dalje program Združenja borcev, ki je tak, da mu je vsa dvorana enodušno in viharno pritrjevala. Za tem je zbor zapel himno »Hej Slovani« s spremlje-vanjem godbe, nakar je tovariš Kuster javil zboru razhod, Brat proti bratu Pri opisovanju bojev z Rusi v svetovni vojni pogosto beremo takole ali slično: Začeli smo prodirati proti sovražniku ... vso noč so čete zasledovale sovražnika ... ob prvem svitu je začel sovražnik streljati. .. kamor si pogledal, je kar mrgolelo sovražnika. In kdo je bil tisti sovražnik? Rusi, naši slovanski bratje. Bratje, da, bratje! To je bila samo nemška politika, da so se morali avstrijski Slovani bojevati proti bratom po krvi in jeziku. Že pred svetovno vojno nlam je bilo tesno pri srcu, če smo pomislili: Kaj bo, če pride do vojne? Avstrija zvezana z Nemčijo, kako strašno bo, če se bodo avstrijski Slovani morali bojevati proti slovanskim bratom! — In, žalibog, prišlo je do tega. Prišlo, ker v stan Avstriji Slovani v zunanji politiki niso imeli ničesar odločevati. Stara Avstrija je v zunanji politiki vodila čisto nemško politiko. To je bilo seveda nekaj čisto protinaravnega, saj so večino prebivalstva v tej državi tvorili Slovani. Ko se je začela vojna, je zunanji minister Nemčije Betman Holweg nazval to vojno: boj med Slovani in Germani. Torej centralni velesili sta gnali svoje Slovane proti bratom po krvi in jeziku. Avstrijski Slovani so se morali bojevati za nemško zmago proti bratom - Slovanom. Kaj bi se bilo zgodilo, če bi bili centralni velesili zmagali? V tem primeru bi postali Slovani nemški helotje od Severnega pa do Jadranskega in Egejskega morja. Hvala Bogu, da se to ni zgodilo. — Nemci imenujejo vojno med Avstrijo in Prusi 1. 1866 »Bru-derkrieg« — vojno med brati. Še bolj zasluži to ime vojna, v kateri so se morali Slovani avstrijskih in nemških dežel bojevati z brati — Slovani. Dal Bog, da bi se to nikdar več ne zgodilo, da M se Slovani klali med seboj za tuje interese-Dal Bog, da bi med Slovani vladala bratska sloga! Slavoljub. Pot v robstvo Ubral jo je Čez drn in strn, ne meneč se za prestrašeno vpitje »najvišjega«. Premetavajoč ga sem in tja, je kot vihra pridrvela v taborišče Campo Faro naravnost pred komando. Zaradi prehitrega pristanka dvokolesne »carnozze« je zletel »najvišji« v velikem loku naravnost pred noge komandantu tabora. Preklinjajoč, se je ob splošnem krohotu tovarišev pobiral ter pri tem otipaval kosti, če so še cele. Ker se mu razen prestanega strahu ni zgodilo nič hudega,,, smo mu po tako »navdušeni«, a srečno prestani vožnji, čestitali vsi vprek. Da ste ge videli, kako je divjal, pa ni nič pomagalo. Vsi smo uživali in prišli na svoj račun ter smo se tako revanžirali. Ni kazalo nadlegovati ga bolj, ker smo se bali, da ne bi kdo »slabše« izhajal. Ob navdušenju nad prestano avanturo ali pa od jeze se je pobral v kantino, kamor je dobričina povabil čez čas tudi nas na požirek črnine. Kantina, ki jo ie upravljal tov. Miletič v družbi s tov. Bogdanom (oba tudi jetnika), je bila dokaj bogato založena z vinom, rumom, slanino, mlečnimi konzervami in mnogimi drugimi dobrotami. Vse to blago je dobivala največ z zamenjavo oblek. Tovariši, ki so prejeli nove obleke, so jih nosili v kantino. Menjali so jih tam za stare cape in so razliko »pretopili« v razne »dobrote«, ki jih je bilo tu mnogo. Kantina pa jih je odvajala ladiam, ki so vse to prevzemale zopet v zamenjavo za »dobrote« in tihotapile na celino, kjer so se obleke zaradi povojnega pomanjkanja dobro prodale. Sicer je bilo to najstrožje prepovedano, toda kdo se je menil za to. 4 V tej kantini smo se zbirali vedno, kadar nas je slučajno kaj »tiščalo« v žepih, zlasti vsako drugo soboto, ko je bil plačilni dan. Omeniti sem namreč pozabil, da smo za svoje delo prejemali dnevno po 15 centesimov. Naš »najvišji« je imel, kakor se spodobi, nekoliko več. Izplačeval nas je kar on, in sicer vsakih štirinajst dni. Takrat je bilo veliko veselje in praznovanje. V prvi vrsti smo se »založili« z »božjo travico«,, tobakom, »Toškanec« imenovan. Bil je mnogo slabši in debelejši od našega današnjega tobaka, ki ga rabimo za pipo. Ako nam je ostalo še kaj »pritiska«, smo si privoščili tudi kako cigareto, seveda »najboljše« vrste, »Popolare« po imenu. Izplačevanje zaslužka je bila tudi posebnost svoje vrste. Ko so prejeli zaslužek živeči tovariši, so prišli na vrsto tudi oni, ki smo jih že davno zagrebli in oni, ki jih že davno ni bilo več na A$i-nari, bili pa so Še vedno zapisani v plačilnih listah. Za podpisovanje takih tovarišev je najvišji pozval k sebi v svojo »vilo« le najzvestejše tovariše. Podpisovalo se je na razne načine in ne samo z desnico, pač pa je zelo dobro služila tudi levica. Samo da je bil podpis, če tudi je bil še tako čudno oblikovan. Še danes se Čudim tako »dobri« administraciji naših »gospodarjev« in njihovi naivnosti. Saj so imeli v svojih rokah ujetniki najvažnejše funkcije po pisarnah, celo blagajno. Najbrž je to pripisovati dejstvu, da so bili med italijanskim moštvom nepismeni. Ko smo podpisovanje končali,, je bilo denarja dovolj. Tov. Miklavčič nam je kar mignil in na mah smo se znašli v kantini. Tu smo imeli tudi »pildke«, ki so bili mnogim tovarišem v pogubo. Nekateri so bili vprav zaljubljeni vanje. Ljubimkali so z njimi toliko časa, da so se »posušili«, potem so pa klaverno zapuščali kantino drug za drugim. Ako se je taka nesreča pripetila tov. Žanetu, je bil edini, ki ni prav nič žaloval. Pripomnil je le, kakor dobljeno, tako izgubljeno, denar mora pač v promet. Tako se je do prihodnjega plačilnega dne običajno piteal le s tremi »puštabami«, kakor je v šali vedno sam rekel. (Dalje prihodnjič.) Ivan Rozina. »Samopomoč" bojevnikov Izredni občni zbor > Samopomoči Zveze bojevnikov« je bil v nedeljo, dne 26. novembra 1933. pri tov. Leopoldu Zupančiču. Udeležilo se ga je veliko število članov, od večine Članov je imel pooblastilo odbor, da jih zastopa. Zbor je bil napovedan za 10. uro, otvoril ga je pa ob 1411 načelnik tov. Rozina, ki je pozdravil navzočne in ugotovil sklepčnost na podlagi § 18. pravil. V izbranih besedah je pojasnil stanje blagajne ter omenil, da je članstvo radi ukrepov kr. ban-ske-uprave zbegano in radi tega vedno v manjšem številu vplačujejo posmrtninske prispevke. Bojimo se, da prispevki že itak neredno plačujočih članov popolnoma izostanejo. Na podlagi zadnjih določil, ki jih je izdala kr. banska uprava, v katerih zahteva kapitalno kritje, je blagajni s takim številom članstva, kot je naša, onemogočeno poslovanje, zlasti ker naši člani ne bi zmogli visokih predvidenih dajatev. Po njegovem poročilu se je razvila daljša in obširnejša debata. Končno je predlagal član Samopomoči tov. Kukovica iz Dev. Mar. v Polju, naj se pomožna blagajna likvidira in ustanovi zadruga ali podporno društvo. Člani, ki bi pristopili k tej novi zadrugi ali društvu, naj bi Ibili oproščeni pla-čanja vpisnine. Občni zbor je soglasno osvojil ta predlog in pooblastil upravni odbor, da izvrši likvidacijo in ustano\i podporno zadrugo ali podporno društvo, ki bi bila v korist članstvu ter bi mu nudila podporo ob najtežji priliki. Tovariš Rozina je tudi poročal, da bo treba izplačati še 14 smrtnih primerov, za katere še nismo iztirjali članov in jih po sedanjih izgledih tudi ne bo mogoče. Da bi pa svojci pokojnih vendar dobili vsaj nekaj, predlaga, da se razdeli v ta namen obstoječi rezervni sklad. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet in je po občnem zboru upravni odbor res izplačal vse smrtne slučaje, kolikor je bilo prijavljenih. Z ozirom na navedene sklepe občnega zbora sporočamo vsem članom, zlasti onim, ki se zbora niso udeležili, naj ne pošiljajo mrtvaških listov in polic, ker z likvidacijo blagajne in razdelitvijo rezervnega sklada za prej omenjenih 14 smrtnih primerov, nima blagajna nobene gotovine več. Vložili smo na kr. bansko upravo nova pravila za podporno društvo ter upamo, da bodo zadovoljila vse člane bivše pomožne blagajne. Ko bomo dobili pravila odobrena od banske uprave, bomo obvestili vse člane pismeno ter jih pozvali, da se vpišejo v društvo. Dotlej pa prosimo, da se člani ravnajo po gornjih navodilih in naj si ne delajo nepotrebnih stroškov z mrliškimi listi in nepotrebnim pisanjem. I. R. Dopisi »Prelom«. Izšla, je 1. štev. tega lista, ki ga izdajajo in urejujejo glavni funkcijonarji »Boja« in je pisan povsem v duhu združenih bojnih organizacij. List toplo priporočamo našim čitateljem in skupinam, kjer bodo našli tudi program »Boja«. »Prelom« bo izhajal dvakrat na mesec in bo stal na leto 20 Din. Naroča se pri upravi: Breg št. 10—12 v Ljubljani. Združenje borcev Jugoslavije ima do nadaljnjega svojo pisarno v Šentpeterski vojašnici v prostorih obl. odbora vojnih invalidov. Pojasnila se dajejo vsak dan od 3 do 5 pop., ob nedeljah od 10 do 12 dop. Tel. 30-40. Žagarje ob Savi. Občni zbor skupine bojevnikov v Zagorju se vrši v nedeljo, dne 28. januarja 1934. ob 9. uri v prostorih gostilne Ranzinger Jožef v Zagorju. Tovariši, udeležite se vsi občnega zbora. Pripeljite tudi tovariše, ki še sedaj od daleč gledajo na nas. Ta občni zbor je izredno važen, ker je na dnevnem redu tudi točka o spremembi pravil. Vljudno vabimo tudi tovariše sosednjih skupin, da nas ta dan obiščejo. Skupina bojevnikov Litija je na dan Vseh svetnikov počastila umrle bojevnike iz svetovne vojne s tem, da je njih grobove okrasila s cvetjem. Šolarji litijske osnovne šole so grobove že prej lepo očistili in jim na večer prižgali sveče. Ob 20. se je zbrala na pokopališču velika množica ljudi, med njimi skoraj vsi bivši vojaki tudi oni, ki še niso člani skupine. Na pokopališču je vrla gasilska godba iz • Litije pod vodstvom kapelnika g. Kelemeniča odigrala »Oj Doberdob« in nekaj žalostink. Dne 1. decembra lani, na dan Ujedinjenja, se je litijska skupina bojevnikov udeležila ob 8. službe božje z več odposlanci. Zvečer se je pa skupina skoro polnostevilno udeležila povorke, ki! se je vršila v spomin 151etnice osvobojenja Jugoslovanov. Pri tej povorki so bila zastopana vsa litijska in šmarska društva ter zastopniki vseh uradov in oblasti. Največ se je pohoda udeležilo bivših bojevnikov. Skupina bojevnikov Ljubljana-Moste. Na prvi redni odborovi seji se je konstituiral odbor sledeče: predsednik Rozina Ivan, podpredsednik Kovic Kari, tajnik Zorič Viktor, nam. Zupančič Avgust, blagajnik Klešnik Ivan, nam. Požar Vinko, gospodar Ravber Vinko, nam. Roth Franc, arhivar Cizelj Franc in knjižničar inž. Gosar Tone; pregledniki pa so: dr. Perko Milan, Poženel Franc in Somrak Albin. Sklenjeno je bilo, da se vsakoletna vrtna prireditev vrši letos 3.,, odnosno v slučaju slabega vremena 10. junija, nakar opozarjamo vsa društva v naši občini pa tudi vse okoliške bratske skupine, da navedena dneva ne prirejajo svojih prireditev. Meseca junija se bo vršila tudi tombola. Na poziv občine, da tudi kaj prispevamo za brezposelne v naši občini, ^e je sklenilo prirediti gledališko predstavo, katere čisti dobiček se bo porabil v ta namen. Dan prireditve bo pravočasno objavljen. 2. in 3. decembra 1. 1. smo vprizorili kot krstno predstavo Mati-Čičevo vojno dramo »Prvi val« v Ljudskem domu. Dočim je bila premiera radi neugodnega vremena slabše obiskana, je bila pa pri reprizi dvorana popolnoma zasedena. Drama se odigrava na Krasu in nazorno pokazuje domoljubje našega naroda. Vsem skupinam jo prav toplo priporočamo. Za Božič smo razdelili med brezposelne člane 1000 Din. Zadnji dan starega leta pa smo ob številni udeležbi naših članov pokopali tov. Valentina Vojsko, ki je preminul zadet od kapi. Svojcem pokojnega naše najgloblje sožalje. Redne seje odbora se vrše vsak drugi torek v mesecu, nakar opozarjamo člane, ki imajo kake prošnje ali pritožbe. Govorniški in po možnosti tudi tečaj za dopisovanje bo otvorjen v februarju t. 1. Člani, ki imajo veselje do tega,, naj se prijavijo pri podpreds. tov. Koviču na Zaloški cesti ali pri odboru. Iz Trbovelj. Dne 10. decembra 1. 1. smo spremili k zadnjemu počitku našega dragega tovariša, agilnega in navdušenega bojevnika Franca Gračnarja. Bolehal je že dalj časa na zavratni bolezni, ki si jo je nakopal v svetovni vojni. Med Zagorjami in Trbovljami stoji mala vasica, tukaj si .je naš tovariš Franc postavil lastno ognjišče, s pridnimi rokami je zgradil malo hišico v nadi, da bo enkrat v miru in pokoju užival poslednje žarke zlatega sonca. Pr^Mtela ga je usoda. Kruta smrt ga je iztrgala iz naročja 5 njegovih dragih in nas tovarišev. Pokojnika smo spremili ob veliki udeležbi naših tovarišev na zagorsko pokopališče. Poslednjo čast mu je izkazal tudi naš neumorni predsednik in se poslovil ob odprtem grobu ,od pokojnika z ganljivim m pretresljivim govorom. Naj ti bo, dragi tovariš, lahka žemljica naša, na svidenje na zbirališču vseh vojnih triim! Vsi ljudje so oMečeni, vendar niso vsi zadovoljni. Zadovoljni so samo oni, ki kupujejo tkanine za obleke in perilo pri A. Žlender, Mestni trg 22. Poravnajte naročnino, saj znaša le 10 Din za vse leto! Vpišite sebe in svojce v Samopomoč bojevnikov! Pridobivajte nove naročnike! Razno Londonski vojni muzej South-Kensigton ima jako interesanten oddelek, v katerem so spomini angleških vojakov, ki so zbežali iz nemškega ujetništva. Videti je na primer očala, katerih se je posluževal letalec Rathbone, da je delal vtis trgovskega potnika. Star panama-slamnik je nosil kapitan Leggett, ko je ušel iz ujet-niškega taborišča. Russell se je pri begu poslužil nemškega dežnega plašča. V zbirki je videti improvizirane kompase, male črteže poti in smeri, ki so si jih ujetniki v prvi sili sestavljali, da so se mogli orijentirati. Kot posebno zanimivost kažejo pismo, ki je s čudovito majhnimi črkami spisano na ozkem traku papirja, s katerim je letalski poročnik Josall sporočil svoji družini". da še živi. Nešteto takšnih spomenikov bi bilo mogoče zbrati tudi v našem muzeju. Toda nihče ni prav mislil prva povojna leta na kako zbiranje in tako se je večina porazgubila. Skoraj ničesar iz vojne dobe nismo ohranili našim zanamcem. In vendar bi mogli tudi med nami Slovenci dobiti mnogo zanimivosti, ki bi poznejše čase spominjali na veliko vojno dobo. Strašna železniška nesreča v Franciji se je dogodila v noči od 23. do 24. decembra. Zahtevala je 217 mrtvih in 300 ranjenih. Nesreča se je dogodila v kraju Lagny blizu Pariza. Z brzino 102 km na uro se je zaletel brzovlak v stoječi vlak, ki je stal na odprti progi pred njim. To je ena največjih železniških nesreč na svetu v zadnjih letih in z žrtvami sočuvstvuje ves svet. Rumunskega ministrskega predsednika Duca je ustrelil 29. decembra mlad dijak Konstantinescu. Vzrok so najbrž zadnje ru-munske volitve, ki so se vršile pod strašnim terorjem in velikim nasiljem stranke, ki ji je načeloval umorjeni min. predsednik. Atentator je bil član »Železne garde«, nekake fašistične organizacije, ki se je hotela polastiti vlade. Nad vso Rumunijo je proglašeno obsedno stanje. Japonska je dobila prestolonaslednika in vlada po vsej državi veselo in svečano razpoloženje. Komisar Sovjetske Rusije za zunanje zadeve Litvinov je v svojem velikem govoru 29. decembra 1. 1. povdarjal med drugim tudi to-le: Rusija se je odločila, da bo sicer še sodelovala na razoro-žitveni konferenci1, a da,ne bo stavila vanjo nobenih upov, ampak da se bo sama zaščitila napram zunanjemu svetu s posebnim sistemom pogodb o nevtralnosti in o nenapadanju, prijateljskih zvez in zavezniških paktov, ki bodo prvič dajali dober zgled vsem narodom sveta,, drugič pa bodo imeli prednost, da bodo brez tujega posredovanja uredili okrog scvjetske Rusije »žične ovire miru in sporazuma«. V tem duhu je Rusija sklenila celo vrsto nenapadalnih paktov z vsemi svojimi sosedami v Evropi in v Mali' Aziji, je sklenila sporazume celo z državami, s katerimi nima oficielnih zvez (Mala zveza), obnovila prijateljstva z velesilami, kot so Francija in Italija, je »ljubeznivo zavojevala« Zedi-njene države Severne Amerike in kljub razočaranjem hoče obnoviti tudi zveze z Anglijo. Le pri dveh sosedah je naletela na surov odpor: Japonska nikakor noče verovati v miroljubnost Rusije, čeravno je sovjetska vlada vseh zadnjih 10 let bila tako rekoč brez vojaka na japonsko-mandžurski meji, druga pa je Nemčija, kjer so »visoko stoječi državniki z besedo in z dejanji v službi imperijalizma in osvojevanja pripravljali načrte, kako bi se z ognjem in mečem prerili do sovjetskega ozemlja in si ga podjarmili«. Toda tudi Japanu in Nemčiji Rusija ponuja mirno sožitje. Zalivala. Podpisana Ana Gracnar se tem potom iskreno zahvaljujem tov. bojevnikom skupine Trbovlje, da so ob žalostni priliki smrti mojega moža tako požrtvovalno, res s pravo tovariško pieteto, spremili dragega mi pokojnika k večnemu počitku. Ta velika tolažba tako zvestih tovarišev mi ]e vtisnila v srce neomejno in večno hvaležnost. Ana Gračna r, Praproče št, BO, Zagorje. FRIGIDAIRE električno - automatično hlajenje. Za gospodinjstvo In obrt Proizvod GENERAL MOTORS Direktni uvoz in izključna pravica prodaje v kraljevini Jugoslaviji JUGOTEHNAJ* LJUBLJANA ' Gosposvetsk* cesta 1-3 Podružnice v Zagrebu, Beogradu in Splitu I. I. NAGLAS n TOVARNA POHIŠTVA LJUBLJANA USTANOVLJENA 1847 Vse naše tovariše pozivamo, da se pri nakupu blaga in v poslovnih zadevah obračajo na tvrdke, ki oglašujejo v našem listu. Ko česa 1 Atito-materijal Zimsko-spcrtno blago ffl Kupite počen ¦ i in prvovrstno pn A. G0REC d. z o. z. LJUBLJANA, TYH&EVA C. 1 Palača Ljub. kred. banke 1 Odbor Skupine bojevnikov, Trbovlje Medvešeek Anton, manufaktura in izdelovanje oblek D D g Vesefo in srečno novo fefo zefe iz *Ur6ovef[ jj u vsem tovarišem 6ojevnikom: D D D 0-Q a- Q U. Q Q Q a- Q U D- Zavaiovšek Ivan, urar, Trbovlje-Vode Ternovic Franc, gostilna „Pod skalco" Kolbezen Herman gostilna pri „Volkarju" Kuhar Herman, trg, vrtnar Trbovlje-Vode Q Dragotin Radej, trgovina z mešanim blagom 0_____________:__________________________ rt Zupan Karel in Alberta, trgovina in delikatesa o---------------------------------------------------------------- D Kozina Karel, slaščičarna, Trbovlfe 1 D__________J________!__________ II Pavlenč Anton, strojno mizarstvo, Trvoidje 2 Plevčar Jože, mesar in prekajevalec Trbovlje 1 Q D D Raspotnik Jože, točilnica, dolenjska vina n Retje 57 g Kukenberg Andrej, čevljarski mojster D Trbovlje 2 0 "D Q .D Jug Filip, čevljarski mojster, Trbovlje 1 n ---------------------------------.------------------.-------------g Hutar Maks, damski frizer in brivec D (trajno ko d ran je 60 Din) Q Trbovlje 2 D _____________I_____________D Skerbič Miloš, krojaštvo n manufaktura za dame in gospode rt -----------------------------------------------------------------D D n Kačnik Ivan, avto-podjetje, Trbovlje 2 Srečno novo fefo želi vsem čitateljem tvrdka F. KOLLMANN zaloga stekla, porcelana, keramike in laboratorskih predmetov Z^esefo in srečno novo fefo želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem Medic-Zankl Ljubljana Razkuži svojo kri z radioaktivno rogaško slatino! Radioaktivna apno in druge zdravja telesa obremenjujejo odporen proti pa se najlažje rogaška slatina vsebuje vse one nosilce energije, organične in anorganične soli, v lahko sprejemljivi obliki, ki so neobhodno potrebne za ozdravljenje in ohranitev Radioaktivna rogaška slatina izločuje tudi vse žlindraste zaostanke presnove, ki in zastrupljajo kri in ki so vzrok največ boleznim. Ce hoče človek biti zdrav in napadom raznih bolezni, mora vse te strupene snovi dnevno odpraviti iz telesa. To doseže z rednim pitjem radioaktivne rogaške slatine Radioaktivna rogaška slatina je poceni in se dobi v vsaki trgovini. Skladišče rogaške slatine v Ljubljani, Gospcsvetska cesta 13 (kolizej) GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA MIROSLAV ZUPAN, LJUBUANA STAVBENIK ZAPRISEŽENI SODNI IZVEDENEC Pošt. ček. račun št 12.834 — Telefon št. 2103 Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbene stroke Tehnična mnenja Zastopstvo strank v tehničnih zadevah Za dober RADIO APARAT kvalitetne znamke, kakor EUNIG, MINERVA, ORION, itd se obrnite na RADIOVAL Ljubljana, Dalmatinova 13. Tel. 3363 kjer boste solidno postrežem » ORIENT D. Z O. Z. LJUBLJANA «»88 41 Tvornica kemičnih in oljnatih barv. Velika izbira slikarskih in pleskarskih potrebščin5 študijskih in umetniških barv. Slikarsko platno. ===== čopiči vseh vrst i. t. d. ==== Prodajalna: Tvrševa (Dunajska) cesta 14 Kaj vse dobite pri nas? Pletenine trikotaža damsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike samoveznice Porcelan steklo kuhinjska posoda aktovke damske torbice nahrbtnike turistovske potrebščine toaletne potrebščine Damske plašče damsko konfekcijo predpasnike kuhinjske potrebščine otroške igračke norimberško blago čevlje vseh vrst iz lastne tovarne Trgovska Kisa Ani. Krisper Ljubljana Stritarjeva ul. 1-3 Mestni trg 26 HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE j 1 —.................. ...................... ___—— | Ljubljana - Maribor - Celje j Najbolj varna j in najboljša pri- 1 I lika za nalaganje 1 prihrankov 1 Za vse obveznosti hranilnice jamči 1 Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo 1 Izdaja Konzorcij lista »Bojevnik«. Za konzorcij in odgovorni urednik Rudolf Wagner. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. 73