šole. Abecednik za slovenske ljudske Sestavila A. Razinger in A. Žumer ljudska učitelja. Peti preg-leclani natis. V Ljubljani. Natisnila in založila Kleinmayr & Bamberg. 1887 . Predgovor. Namčn izdaje tega abecednika je, da bi se kolikor mogoče zadostilo teijatvam novega učnega reda za slovenske ljudske sole glede obsega, tva¬ rine in oblike. Prirejen je, kakor prejšni slovenski abecednik, le za prvo šolsko leto. Oblike pisanim črkam so po Fr. Kurandovih predpisih, ki jih je izdala c. kr. zaloga šolskih knjig. Peti ta natis je pregledan in natisnen po odobreni izdaji. Spisatelja. Na vsak pri založnikih kupljeni deseti iztis priloži se vodstvu šole ena knjiga za uboge učence. Založnika. Abecednik. 1 3 i, u i, n, n, i, i, u. n ni, nn, nu, in, un, n-ni ni, i, n, n. m mi, mu, im, um, mi in u-ni, u-ini, ni. O on, no, o-ni, mi, i* sZfr//u/'./m/7 ~2>/yy^/vruy s/rz/z/M/ 77 ^ //// z/s>mf///mAs/m/s sss 7777/7 7)77777/7 /////rt 7 . 77 ^ 7 77/777/777/7/777/7//77/7 . 7777777/7///T/7/77/777/ 77 o-no, u-no, mi m o- ni, on ni, on in o-ni. a an, na, ma-ma i- ma, ni-ma u-ma, i- ma, um, on in o-na, na-ma._ vi, vi-no, va-ma, no-vo, no-vi, no-vo vi-no, no-vi-na, o-na, vi, ni ma mo vi-na, on i-ma. 6 /s///-//////' ~^//r/^ //w-//mžtzw. ~z^~ sj#sw//uy/ //v/^jz> x/v/y^//y/^/w^ž^ -s/š/ma/ 7 r ra-ma, ra-na u-ra, na« ra«va, o-ma-ra, mi-ri, na ra-mi. © en, e-na, e-no, ne, u-ne, me, i-me, re-va ve, ve-ra, ve-mo. a, e, i, o, n. c ce, ce-na, re-ci, ra-ca, v ro-ci i-ma mu-eo, re-ci- va mu, ov-ca. 8 9 'V C če, o-če, či, o-či, ča, mo-ča. — ona no-če, on me-če, u-či me, o-če me n-če, ni-ma mo-či. z zi, zi-ma, zo, zo-ra, za. — na vo-zn vo-zi-mo re-či, mo-ča za- mo-či, za-vo-ra, na-ma-za-na mi-za. 'V z že, že-na, ža, ro-ža, ži, ži-ma, — že-na že-ne ži-vi-no, ži-vi-ne ne mu-či-mo, na mi-zi re-že-ino, za zi-mo ni-ma ži-ve-ža. 10 Z^L aA AS/A/A AA/ Asa A/Š//MA-//S& A^7/f7/ A/SSA/n/S/AM /J/a/s s//za/za//z/// aaas//a asa/aa aa^ A A// As// ;^^k- aaa ■ SA/S/ ASA /J/A a/sa/s/sš saj/s/aa s/zaž ZZEZZSZZAZGAZZAŠZSZaIZ// -Asa ///aa/v/sAa aazaaz. 11 s si, su, so, sa, se. ro-si, na no-su, me-so, o-sa, ra-se. — o-ni so sa-mi, i-ma-mo me-sa in si-ra, ee-sa-ri-ca, mu¬ ca se u-mi-va, ni ro-se, ne ra¬ se, on se-če se-no, on že-ne ži- vi-no. v s ša, še, si, so, šu. ma-ša, na-še, ši-va, šu-mi. — ma-ša mi-ne, ne ši-va, še ni-ma ča-sa, no-si in su-ši, mi-ši so v ve-ži, na vi-ša-vi šn-mi, v ro¬ či no-si ži-mo, če-mu i-ma-mo no-že? -Tfišs/a/sfo' sdt/7 sfo-jh? s/- y/f/ ; sA/sT/M/Tte? , ////77/7777 y//7yy7 IB t ti, to, ta, te, tu. ma-ti, ži-to, te-ta, o-ta-va. — te-ta mo-ta ni-ti, to-ča ta-re ži-to, ti-či-ce so si-te. — za zi-mo vo- zi-rno šo-to, ti-ca no-si ži-mo, ži-to ra-se in zo-ri, te-ža-va mi-ne, ne to-ži. d od, ud, ad, ed, id. vo-da, de-te, di-ša-va, do-zo- re-ti, do-ži-ve-ti, du-ša, ud. — vo¬ da de-re, na-ša do-mo-vi-na, de-te se ra-do va-di, od do-ma i-de-mo. — te-ta mi da vo-de, vi-di-mo so-se-da, ru-do vo-zi, de-da i-ma- mo ra-di. 14 te Matijček pa stopi k očetu in pravi: «Oče! podarite siromaku kako ponošeno obuvalo.» Siromak je dobil vsega dosti, česar mu je bilo treba. Preden odide, zahvali se, rekoč: «Malokje našel sem tako milosrčnih otrok, kakor sta vidva. Stotero povrni vama Bog, kar sta za me pri dobrih stariših izprosila!» Stariše je otročja milosrčnost jako ganila. Revežem pomagaj rad, Revež tudi tvoj je brat! Uganke. Je belo ko sneg, zeleno ko detelja, rodeče ko kri, otrokom diši; kakd se veli? * * * Velik sem kot hiša in majhen kot miš, grenek kot žolč in vsi ljudje me radi jed6; kdo sem? * * * Če kviško vržeš, je belo, če na tla pade, je rumeno. Kaj je to? č. Obleka. Kadar zjutraj vstanem, oblečem se. Na životu imam srajco. Srajco dela šivilja iz platna. Platno tke tkalec iz preje. Prejo prede predica iz prediva. 51 Predivo pa tare terica iz lanu. Potem oblečem Mače, telovnik in suknjo. To obleko dela krojač iz sukna. Sukno se dela iz volne. — Na noge obujem nogavice in na te škornje ali črevlje. Škornje in črevlje dela črevljar iz usnja. Usnje dela usnjar iz kož. — Na glavi imam klobuk ali kapo, po letu pa slamnik. Klobuke dela klobučar. Po zimi nosimo plašče in kožuhe. Obleko mi oskrbujejo stariši. Obleka stane mnogo. Zaradi tega jo varujem in pazim, da je ne zamažem in ne raztrgam. Vsako oblačilo je lepo, da le ni raztrgano ali nesnažno. Ob nedeljah in praznikih nosim praznično obleko. Obleka pokriva in greje telo. Trebuh in noge moram po zimi gorko oblačiti, da ne zbolim. Tudi po snegu in po vodi ne hodim, da mi ne pride mokrota v črevlje. Naštejte moška oblačila! Katera so ženska oblačila? Golobček. Golobček , čedna slvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, P) •ar pridni, čedni vsi! 4 * 52 Golobček, krotka stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prijazni z vsemi in krotki. Poslušaj dober svet. Matej je bil poslušen deček. Igral se je necega po¬ mladanskega dne z druzimi otroci na travniku, ker je bil ravno sneg skopnel. Vsi skačejo sem in tija, dokler ni bilo vsem zelo vroče. Slečejo tedaj suknjiče in se klade. Mimo pride star mož in opominja otroke, da naj ne bodo slečeni, da se ne premrazijo in ne zbole. Svojeglavni otroci se še ne zmenijo za dober svet starega moža in se igrajo do večera na trati. Samo Matej hitro uboga, obleče suknjico in gre domov. Kmalu potem zboli več teh otrok ter morajo dolgo bolni ležati. Matej pa je bil zdrav in vesel, kakor poprej. Uganka. Kdo ima iz samih šivank suknjo? n. Stanovanje. Človek potrebuje stanovanja. Ce dežuje ali sneži, sem v hiši pod streho. Po zimi se v gorki hiši grejem. Po noči spim v hiši. Hiša je zidana ali lesena. Skozi vrata hodim v vežo, iz veže 53 skozi duri v sobo ali kuhinjo in po stopnicah v klet ali v prvo nadstropje in pod strešje. Streha pokriva hišo. Na strehi je dimnik. V sobi bivamo po dnevi in po noči. Tla, strop, stene, okna, vrata in peč so deli sobe. V sobi je miza; pri mizi so stoli ali klopi. Pri steni stoji postelja in predalnik za obleko. Obleka se tudi v skrinji hrani. Na steni visi ura, podobe in zrcalo. Mati skrbe, da je soba in vsa hišna oprava snažna. V sobi in v vseh hišnih prostorih mora biti zdrav zrak. Zato vsak dan odpiramo okna in vrata. V kuhinji je ognjišče. Na ognjišči kuhajo mati jedi. Škaf, korec, lonec, ponev, skleda, kuhalnica, burkle, sklednik in žličnjak so ku- hinsko orodje. Kuhane jedi nosijo mati na mizo. Miza je pogrnjena s prtom. Na prtu so krožniki, žlice, vilice in noži. Hišo zidajo zidarji. Streho stavijo tesarji. Mizar izdeluje hišno opravo. Ključaničar obkuje okna in vrata. Steklar reže šipe in jih vdeluje v okna. 54 Petelinov klic. Kikiriki! Bi 'i otroci ustanite, Se umite in molite', Ta, ki dolyo spi, Pač nič vreden ni, Kikiriki! Kikiriki! Knjige brž v roke vzemite, Marno, pridno se učite; Kdor se mlad uči, Kruha dost' dobi, Kikiriki! Kikiriki! V šolo le hodite radi, Dokler ste še čvrsti, mladi; Kdor rad poleži , Solo zamudi, Kikiriki ! Uganke. Šviga, švaga črez dva praga. Kaj je to? * * * Kdo svojo hišo vedno s seboj nosi? * * * Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži. Kaj je to? 55 E. Družina in človeška doba. Veseli god. Nekega popdludne vprašajo gospod učitelj Matij čka: «Kaj si danes tako vesel ?» Matij ček odgovori: «Naš ded (stari oče) obhajajo danes svoj god. Jaz, moj brat Lovro in sestrica Milica veselili smo se že davno tega dne. Zjutraj smo na vse zgodaj vstali in se praznično oblekli. Oče in mati naučili so nas prav lepih voščil. Prišli so tudi strijc in teta in so s seboj pripeljali mojega odraslega bratranca Jožeta in sestričino Ano. Ko je bila vsa družina zbrana, šli smo s sorodniki vred dedu voščit. Jaz in Lovro bila sva prva. Babica pa so nesli malo Milico. Jaz in bratec stopiva pred deda in vsak pove svoje voščilo. Jaz sem voščil: Zdrave, srečne Vas ohrani Večni Oče in Gospod! Vseh naj Vas nadlog obrani In naj spremlja Vas povsod! To otrok Vam vošči vdani Danes za veseli god. 56 Moj manjši bratec Lovro pa: Naj Bog s srečo Vas obsuje, Zdravje, mir Vam podeli, Vse kar srce poželjuje, Naj Vam da v obilnosti. Mala Milica podala jim je lep šopek cvetic. Potem so voščili moji ljubi stariši in sorodniki. Ko so naš stari oče videli, da jih imamo vnuki, stariši in sorodniki tako radi, bili so tako veseli, da so od veselja jokali. Opoludne ostali so tudi sorodniki pri kosilu. Vsi smo bili prav veseli. Učitelj na to reko: „Prav lepo ste' storili in pokazali, da ste svojemu dedu hvaležni in da jih spoštujete. Ded in babica sta starčka. Vsa- cega starega človeka moramo spoštovati. Tvoj oče in strijc še nista tako stara; sta moža. Mati in teta pa ste ženi. Odrasli bratranec Jože je mladenič in sestričina Ana je devica. Ti in tvoj bratec Lovro sta dečka; Milica je pa deklica. Otroci! spoštujte in ubogajte vsacega odraslega in izkušenega človeka, posebno pa svoje stariše. Dajo vam vse, česar potrebujete: jed, obleko in stanovanje. Kdor nema očeta in matere, je sirota. “ Uganka. Kdo hodi zjutraj po štirih, opoludne po dveh in zvečer po treh? 57 F. Cerkev. Nedelja. Franček pripoveduje v šoli: «Včeraj je bila nedelja. Ko smo vstali, rekli so oče: Danes ne bomo delali; počivali bomo, ker je Gospodov dan. Mati so nam dali vsem praznično obleko. Zvonovi so zapeli in šli smo s stariši v cerkev. Cerkev je najlepše poslopje v vasi. Od daleč se že vidi zvonik, na katerem je cerkvena ura. Vrh zvo¬ nika je križ. Pokazali so nam oče tudi strelo¬ vod na zvoniku. Skozi line se vidijo zvonovi. V cerkev smo šli skozi velika vrata. Nad vrati naslikano je Božje oko. Pri vratih je kropilnik z blagoslovljeno vodo. Na eni strani je krstni kamen. Peljali so me oče po sredi cerkve pred veliki oltar. V oltarji je velika svetnikova po¬ doba. Na oltarji je cerkovnik prižgal sveče, katere so v lepih, visokih svetilnikih. Duhovnik pridejo iz žagrada v lepem mašnem oblačilu. V rokah neso kelih. Maša se prične. Zadaj na vzvišenem koru zabuče orgle in pevci zapojo. Vse ljudstvo je molilo in nikdo se ni oziral po 58 cerkvi. Duhovnik šli so tudi na prižnico in so nam veliko lepega povedali o preljubem Bogu. Konec maše odprli so tabernakelj in so iz njega vzeli zlato monštranico, s katero so nam dali blago¬ slov. Iz cerkve grede pokazali so nam oče na pokopališči spominek naših pradedov. Doma so me oče pohvalili, da sem se v cerkvi lepo vedel. Popčludne šli smo h krščanskemu nauku in litanijam.* Gospod učitelj pravijo na to: «Cerkev je hiša Božja. Kadar ste v cerkvi, govorite z Bogom. Hodite radi v cerkev!» Zvonček. l. Ob zori zvonček poje: Bim bom bim bom bim bom, Molitve molim svoje, Na delo hitel bom. 2 . Ob osmih v cerkev vabi: Bim bom bim bom bim bom, 0 pol’dne pa ne žabi Vabiti me na dom. 3 . Zvoni „Marijo zdravo" Bim bom bim bom bim bom, Zdaj trud in delo mine, Spočil se jaz tud’ bom. 4 . Preglasno poje časi: Bim bom bim bom bim bom, Veselje se nam glasi, Tud’ jaz vesel naj bom. Le kadar mrtvim klenka: Bim bom bim bom bim bom, Takrat je pesem grenka, Pa kliče v večni dom. Bog vse vidi. 59 «Oče, kaj pa pomeni oko na cerkvenih vratih?» vpraša sin očeta iz cerkve grede. «To kaže, da Bog vse vidi in vse ve,» pravijo oče. «On nas gleda doma in v cerkvi, po noči in po dnevi, v temi in na svitlem. V zemljo, v globoko jamo vidi Božje oko. Tudi v po¬ stelji, kjer ležiš, ne moreš se skriti Bogu. Bog vse vidi. Bog nam je dal dušo in telo, torej nam vidi v srce. On ve, kaj mislimo in želimo. Bog vse ve.» Tako lepo so oče sina učili. Sin si pa to tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog vse vidi in vse ve. _ .... Bog vse vidi m vse ve, Hrani čisto mu srce! Uganka. Kdo pride prvi v cerkev? (ji • Vas. Kraj, kjer je več hiš skupaj, imenujemo vas. V vasi prebivajo večjidel kmetje ali poljedelci; oni obdelujejo polje in rede živino. Hiše so zidane ali lesene. Pri vsaki hiši je še hlev za domače živali in skedenj. Zraven hleva je svinjak in gnojišče. Pokrita so poslopja s slamo, deskami ali opeko. Skozi vas je cesta. Hiše stoje v dveh 60 vrstah ob cesti. Pri hišah so majhne zagrade za zelenjad in sadni vrti. Sredi vasi stoji cerkev in pred cerkvijo košata lipa. Blizo cerkve je zi¬ dana šola. Skozi vas teče tudi mali potok. Pri potoku je mlin, v katerem nam mlinar melje žito. Okoli vasi so polja in travniki. Še dalje proč pa so gozdi, griči in gore. Kako se imenuje vas, v kateri stoji hiša tvojih starišev? Imenuj sosedne vasi! Kmet. Pred vrtom z drevjem zasajenim preljubo hišico imam, obdana s poljem je rumenim, za dom gosposki je ne dam. Na vrtu z drevjem zasajenem prezlahtno sadje mi zori, na bližnjem polji pa rumenem se zlato klasje mi blišči. Zeleni travniki dajejo mi klajo za živinico, vino¬ gradi mi pa nesejo prav sladko vinsko kapljico. O zpodnjej zariji prem na delo, pozdravljajo me vse stvari, tu delam pridno in veselo, če tudi čelo se poti. Ce v pozdu sem, če sem na polji, če orjem, sejem, če kosim, mi delo vsako je po volji, hvaležno stvarnika Častim. 61 Uljudni dečki. Popotnik gre skozi vas. Več otrok se igra na potu. Ko tujec bliže pride, umaknejo se otroci na desno in levo, odkrijejo se in prijazno reko: „Dober večer!“ „Bog daj“, pravi popotnik in gre dalje. Kar se obrne in vpraša: „Katera pot drži v mesto?“ Otroci odgovore glasno: „Desna pot!“ Eden pa še gre za popotnikom in ga spremi do vrh hribca, kjer mu na tanko pokaže pravo pot v mesto. Ti otroci so bili uljudni. H. Mesto. Semen. Lenčika je večkrat mater prosila, da bi jo enkrat vzeli s seboj v mesto. V bližnjem mestu je bil semen. Ker je bila pridna, storili so ji mati to veselje. Zjutraj zgodaj so naložili poln jerbas sadja in nekoliko masla ter so ga šli z Lenčico po veliki cesti v mesto prodajat. Proti večera pridete domov, inLenčica pripoveduje bratcu: «V mestu je vel ik o veliko hiš. Vse hiše stoje v dolgih vrstah. Visoke so in lepo zidane. Med vrstami so široke in gladke ceste in ulice. Po 62 cestah drdrali so vozovi in lepe kočije; nikoli še nisem videla tacih. Tndi več cerkva sem vi¬ dela v mestu. Na širocem prostoru, ki se trg imenuje, je bila velika množica kmetskih ljudi. Prodajali so živino, mes<5, žito, mrvo, zelenjad, mleko, maslo in še veliko druzih pridelkov. Tam sve tudi z materjo prodajali sadje in maslo. Roko¬ delci, kakor: mizarji, kolarji, kovači, ključaničarji, vožarji, usnjarji in drugi, so imeli svoje izdelke na trgu. Videla sem tu veliko gospode. Rekli so mati, da so to uradniki in drugi bogati meščani in njihove gospe. V hišah na trgu je veliko prodajalnic, kjer trgovci prodajajo blago za obleko. V drugih zopet prodajajo kavo, sladkor, riž, fige in drugo blago za živež. Opoludne so me peljali mati v gostilno, kjer sve dobili dobre juhe. Ko prideve iz gostilne, zaslišim močno ropo¬ tanje. Mati pravijo: Boben poje, vojaci gredo, črez trg pride mnogo vojakov. Vsi so bili enako oblečeni in puške so imeli na ra mi . Pred njimi so šli častniki in so jih peljali v vojašnico. Sla sem z materjo tudi v lekarno. Tam jim je lekarnik prodal zdravilo, katero jim je ukazal zdravnik za našega bolnega hlapca kupiti. Iz 63 mesta grede šli sve mimo velike bolnice in skozi drevored proti domu. Jako lepo je v mestu. Ljubi bratec, prosi očeta, da te tudi vzamejo v mesto s seboj!» Bratec teče k očetu in prosi: «Oče! ali bom v šel enkrat z vami v mesto ?» Oče reko: «Ce se boš rad učil, peljal boš z menoj našo kravo Lisko v mesto na semen prodajat.» /. Domače živali. Živali, katere doma redimo, so domače živali. Konj, osel, govedo (krava, vol, tele), ovca, koza, prašič, pes in mačka so štirinogate domače živali. Kokoš, petelin, puran, golob, gos, raca in pav so domače ptice. Konj vleče voz in nosi jezdeca. Osel nosi tovor. Krava in koza nam dajete sladko mleko. Vol vlači plug. Ovca daje nam meso in volno, prašič pa slanino in meso za klobase. Pes varuje hišo. Mačka lovi miši, Kokdš nese jajca. Petelin nas rano kliče na delo. Vse domače ptice nam koristijo z mesom in perjem. 64 Mlado jagnje. jf/tlado jaejnje, lejvo belo-,