Vsem otrokom družbeno vzgojo
Potrebe po organiziranem družbenem var-stvu predšolskih otrok so vedno bolj prisotne in vse zahtevnejše, čemur pa ne moremo za-dostiti samo z intenzivnejšo gradnjo vzgojno varstvenih objektov, ker bi pač zato morali imeti bogatejšo samoprispevno bilanco. Prav gotovo pa smo lahko vsaj delno uspešnejši v reševanju te občutljive družbene problema-tike z razširjanjem delovnih programov vzgojno varstvenih organizacij.
Širitev osnovne dejavnosti teh organizacij pomeni med drugim tudi izvajanje raznih oblik predšolske vzgoje, ki so namenjene o-trokom, ki iz katerega koli vzroka niso vklju-čeni v VVO.
Varstvo otrok v drugih družinah
Ena izmed pomembnih novejših oblik v sistemu organiziranega varstva predšolskih otrok ali točneje — otrok v starosti od 8. me-secev pa do največ 3 let — je varstvo v tako imenovanih drugih družinah.
In prav to, že obstoječo obliko varstva, ki pa doslej ni bila družbeno verificirana, vo-dena in ne nadzirana, bi skušala utemeljiti in nekoliko razčleniti.
Torej, že z samim uvajanjem te nove ob-like vzgojno varstvene dejavnosti moramo utemeljiti njeno pogojenost.
Namreč, izhajati moramo iz neizpodbitne-ga dejstva, da so vsi starši enako udeleženi pri oblikovanju sredstev za otroško varstvo in da so ob tem nekateri otroci deležni druž-beno organizirane ter strokovno vodene pred-šolske vzgoje, drugi otroci oz. njihovi starši pa so prepuščeni samim sebi ob iskanju pri-mernega dnevnega varstva za svoje otroke, ki se žal največkrat izkaže za neprimerno.
Izhajajmo še iz naslednjega elementa družbene obveznosti: samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti imajo z u-stavo in zakonom o družbenem varstvu otrok potencialno nalogo, da ob rasti zaposlovanja staršev postopno zagotovijo čim večjemu šte-vilu otrok enake pogoje za njihovo normalno osebnostno oblikovanje in s tem skrb za od-pravljanje tako boleče socialne diferenciacije otrok.
Usklajevanje potreb in družbenih interesov v VVO Rezke Dragarjeve
Naj sedaj še konkretiziram ustavo, zakon, potrebe krajanov in akcijo Republiške skup-nosti otroškega varstva za uvajanje dnevnega varstva  otrok  v  varstvenih  družinah.
Namreč, oprejemljivo dejstvo, da bo v Sentvidu kljub skorajšnjemu začetku delo-vanja novega objekta WO s kapaciteto 250 otrok, še vedno ostalo registriranih brez or-ganiziranega varstva preko 50 dojenčkov (ni-mamo pa točnega podatka o vseh otrokih v bolj ali manj primernem že obstoječem var-stvu) je vodilo VVO Rezke Dragarjeve, da se je intenzivno vključil v akcijo uvajanja mož-nih oblik varstva otrok v drugih družinah za celotno območje, ki gravitira k zavodu. Ta oblika varstva predšolskih otrok bi torej bila organizacijsko, strokovno in finančno v sklo-pu matičnega  vzgojno  varstvenega  zavoda.
Preko KS Sentvid je bila oblikovana ko-misija iz zdravstvene, socialne, pedagoške in družbenopolitične komponente, ki je v svoji prvi delovni fazi le ugotovila dejansko stanje tovrstne, družbenopolitične nepriznane oz. neregistrirane dejavnosti.
V drugi fazi pa bo komisija na osnovi no-vih prijav zainteresiranih varuhinj ter selek-cije obstoječih varstvenih družin izvedla iz-bor možnih kandidatk-varuhinj, ki pa seveda morajo poleg osnovne osebne opredeljenosti za tovrsten poklic zadovoljevati tudi prostor-ske, socialne, zdravstvene in politično usmer-jene pogoje
Normativnost varstva v drugih družinah
Za varstvo najmlajših otrok na domu — maksimum otrok je 5 — so izdelani kriteriji tako glede velikosti, osvetlitve in ogrevanja bivalnega prostora za otroke, pogojev za o-sebno varnost otrok, primerne prehrane otrok, pravilne opremljenosti ter izbora igrač, ka-kor tudi kriteriji o obveznem strokovnem u-sposabljanju in izpolnjevanju teh varuhinj v obliki obveznega sodelovanja z vzgojno varstveno organizacijo, s katero bo varuhinja združila svoje delo.
V omenjenih kriterijih je tudi opredeljeno, katero opremo je dolžan zagotoviti VVO, kaj mora prispevati varstvena družina in katero opremo so dolžni priskrbeti starši otroka v varstveni družini (osebna dnevna oprema za nego). S tako skupno družbeno odgovornim konceptom tovrstne dejavnosti za otroke, ki se ne morejo vključiti v WO, bomo s stro-kovno organiziranim vodenjem ter družbe-nim subvencioniranjem končno le dvignili in korigirali nivo obstoječega privatnega varstva obenem pa tudi zagotovili varstvena mesta našim najmlajšim.
Koordinacija družbenopolitičnih dejavnikov v otroškem varstvu
Naj izraziteje poudarim, da obravnavana oblika varstva ne vodi v privatizacijo dru-žine, temveč je le transmisija med družbeno verificiranim vzgojno izobraževalnim progra-mom in vrednotami elementa vzgoje — dru-žine.
Ob tej pomembni družbeni akciji pa ne smemo mimo nalog skupnosti otroškega var-stva ter krajevnih skupnosti, ki kot osnovni nosilci uresničevanja splošnih in skupnih in-teresov občanov, krajanov — morajo v svoje programe vključiti vse oblike družbenega varstva otrok, jih usklajevati, pospeševati ter samoupravno obravnavati in to v tesnem so-delovanju z elementarnim, vzgojno izobraže-valnim dejavnikom — vzgojno varstvenim zavodom.
Vsi — tako vzgojno varstveni zavodi, skup-nosti OV, bazične samoupravne družbenopo-litične institucije, kakor tudi občani-starši, krajani in varstvene družine se moramo za-vedati, da so naši otroci neponovljive oseb-nosti, da so subjekti naše samoupravne, so-cialistične družbene usmerjenosti, da so po-osebljena preteklost in prihodnost našega časa, ki bo prijetna in nepozabna le, 6e m'u bomo nudili varnost ter pogoje za nemoten telesni, emocionalni in intelektualni razvoj.
Le trdno organizirani, osebno zainteresira-ni ter družbeno osveščeni člani naše skupno-sti bodo lahko uspešni v realiziranju po-membnih nalog na področju vzgojno izobra-ževalnega procesa ter obenem želeni obliko-valci naše samoupravne skupnosti.
Milena Zajc