Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . .	1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto V.
Ljubljana, dne 9. julija 1936.
Štev. 5
Osamosvojitev našega stanu
nad vsel
V	teku dolgoletne borbe, ki jo vodimo obrtniki Dravske banovine, organizirani v Društvu jugoslovanskih obrtnikov, za samostojnost in neodvisnost našega stanu, smo vselej in vsekdar imeli pri tem predvsem drugim v mislih samostojno obrtniško zbornico, ki pomeni za nas v normalnem pogledu in ki predstavlja stvarno za ves naš stan realizacijo vseh onih teženj in zahtev, ki jih razumemo pod normalno in dejansko osamosvojitvijo obrtništva. Mi obrtniki Dravske banovine se borimo že nad pet let za dosego tega najtemeljnejšega predpogoja naše osamosvojitve in našega stvarnega preporoda in smo iz dneva v dan bolj in bolj prepričani v neobhodnost tega našega osnovnega življenjskega pogoja, na podlagi katerega šele se bo moglo govoriti o naši polnovrednosti in enakopravnosti z osta-hmi stanovi v državi. Mi obrtniki Drav-ske banovine smo torej uverjeni z najzgovornejšimi dokazi v našem vsakdanjem življenju, da vsled pomanjkanja tega osnovnega predpogoja za naše samostojno življenje kot celota zaostajamo ne le v pravicah, ampak predvsem tudi v razvoju in moralnem, kakor stvarnem napredku za obrtniškimi tovariši iz ostalih pokrajin naše države, ki se že več let z velikim in zgovornim uspehom poslužujejo blagodati svoje gospodarske samostojnosti v okviru dela in prizadevanja samostojnih obrtniških zbornic.
Obrtniki, združeni v Društvu jugoslovanskih obrtnikov, ki je danes v Dravski banovini ne le največja in najmočnejša prostovoljna predstavnica našega stanu, marveč je tudi ena največjih in najbolje organiziranih strokovnih matic srednjega stanu sploh, vemo da sta ta organizacija in ves njen pokret vzrastla samo na eni temeljni ideji in ta je: Samostojna obrtniška zbornica In s tem osamosvojitev obrtniškega stanu! Tega svojega principa mi obrtniki pri svojem dolgoletnem delu nismo nikoli prezrli, ker to predstavlja našo veliko vsebino in vso dinamiko našega idealnega pokreta. Tega principa nismo nikoli pozabili in zatajili in tega tudi nikdar ne bomo in ne smemo storiti. Obrtniki se zavedamo, da čim bi naše delo ali naša organizacija krenili le korak vstran od tega osnovnega in najsvetejšega načela, potem smo pokopali vso obrtniško boljšo bodočnost, ves njegov napredek, pomen in vso vrednoto našega obrtniškega stanu.
V	naši organizaciji se je posebno v Preteklem letu zgodilo marsikaj, kar nas je mogoče trenotno zadržalo od tega, da bi z isto vehemenco, kakor vselej, mogli Ponavljati to našo osnovno življenjsko zahtevo, vendar je zato nismo pozabili in se manj zatajili, čeprav so bile na delu temne sile, ki so hotele na vsak način v
ravno linijo našega pokreta začrtati krivuljo ter izmaličiti obraz naše ideje. Ali lahko rečemo, da je naš pokret in ideja osamosvojitve našega stanu danes že tako poglobljena v zvesta in zavedna obrtniška srca, da je postavljena tako visoko kot vodilja v našo boljšo in lepšo bodočnost, da jo vsi taki poskusi niso mogli že zdaleka doseči in da so dosegli z vsemi temi poskusi le eno, in to je: do skrajnosti prerojeno in prekaljeno zavest našega obrtnika, da je zanj njegov stan, njega neodvisnost in svoboda in ideja osamosvojitve na gospodarsko-upravnem področju najvišja in največja stanovsko-življenjska naloga. In pred to nalogo obrtniki ne bomo nikdar oklevali, ker smo spoznali skozi vse težke borbe vso njeno veliko pomembnost in dalekosežnost.
Obrtniška zbornica nad vse! To je klic obrtništva v Dravski banovini, onega obrtništva, ki ljubi in spoštuje svoj stan in onega obrtništva, ki ima skrb in smisel za svojo bodočnost. Vemo, da je ta naš klic zbral tudi veliko večino slovenskega obrtništva v eno močno stanovsko fronto, katerega moč in pomen ne more okrniti nobeno ugibanje in klevetanje in to še tem manj, če je vsaka taka proti-akcija osnovana na tako prozornih in jalovih osnovah, kot so jo dosedaj snovali naši nasprotniki. Po dosedanjih skušnjah ne samo pri nas v ožjem pomenu, marveč tudi v splošnem, pa smo se obrtniki prepričali, da nam vsak nov nasprotnik pridobi sto novih pripadnikov.
Čudimo se le našim nasprotnikom ter moramo njih delo obžalovati, ker so se udinjali drugim stanovom, pa stokajo in se pritožujejo nad neupoštevanjem, katerega so si sami v prvi vrsti krivi, ker so prodali obrtniške interese ter slepo služili in še hočejo služiti velekapitalu, pred malim obrtnikom pa se kažejo in pišejo kakor da bi bili največji poborniki in zagovorniki obrtniških teženj. Sprejeli so mesta imenovanih predstanikov obrtništva ter so imeli vso moč v rokah, čeprav niso predstavljali niti desetine obrtništva, ko pa so prejeli zasluženo plačilo za svoje pristransko delo z razrešenjem, so pričeli na vse grlo vpiti, da se obrtništva nikjer ne upošteva, in temu so v veliki meri baš sami krivi. Morda jim je težko to, da se bodo nehale odn. so se že, razdeljevati pristranske subvencije in podpore le nekaterim. Vpijejo po sodelovanju vsega obrtništva sedaj, ko pa so sedeli na foteljih odgovornih mest, jim to ni bilo mar, čeprav smo često povdarjali po potrebi in smo tudi mi skupno nastopali z obrtništvom cele Jugoslavije. Zato ker smo vedno povdarjali potrebo skupnosti in osnovanja samostojne obrtniške zbornice in potrebo sodelovanja, so nas odrivali tako, kakor se želi tudi danes, samo da
ne bi obveljala obrtnikova volja. Vedno smo povdarjali ugoden vpliv skupnega nastopanja vseh obrtniških vrst iz vse države in smo tudi to praktično izvajali, tedaj nam ni stal nihče ob strani, nasprotno pobijale so se naše koristne, tendence. Če trgovci zastopajo skupno svoje interese iz vse države, če jih industrij-ci pa kakor jih bodo sedaj tudi kmetje z vrhovno kmetijsko zbornico v Beogradu, tedaj imamo obrtniki tem bolj pravico in je naša dolžnost, zastopati stališče, da nastopamo enotno za svoje pravice in zahteve.
Obrtniki si moramo sami zboljšati svoj položaj v skupnih nastopih z vsem obrtništvom Jugoslavije, ker nam ga nikdo drugi hotel ne bo, temveč celo oviral, na pomoč pa nam sploh ni računati ter si moramo le sami vse vstvariti. Lepim besfedamj, Ifrazam ter čak^mjiu smo naveličani, ker smo se vselej prepričali, da ni bilo mišljeno iskreno in da za obrtnika nikdo iskreno ne misli, razen obrtniških tovarišev samih, pa naj bodo ti kjerkoli v raznih krajih države, samo zato, ker čutijo enako vsi obrtniki in imajo vsi enake težnje pa naj bo to obrtnik Srb, Hrvat ali kdorkoli. Mi obrtniki smo prepričani samo še v uspeh stvari in dejstva, ki si jih bomo sami ustvarili, po našem narodnem pregovoru, ki ga moramo zase prikrojiti: „Obrtnik je sam svoje sreče kovač!“
Zato je dolžnost vseh obrtnikov Dravske banovine brez razlike, da dvignemo visoko glave ter strumno in nevzdržno ter neuklonljivo gremo naprej za našim ciljem: „Samostojna obrtniška zbornica in neodvisnost našega stanu nad vse!“
Vprašanje oddaje obrtniških del
Že pred leti je vprašanje direktne oddaje obrtniških del po stavbnih gospodarjih obrtnikom vsake stroke posebej bilo živ predmet razprav tako deloma v našem strokovnem časopisju, mnogo bolj pa se je to vprašanje razpravljalo v okvirju odborov Združenj, pa tudi na mestih obrtniških forumov..
V letih 1928. do 1930. je ta predmet razpravljalo predvsem najbolj prizadeto obrtništvo strok, ki imajo opravka pri vseh gradbenih delih kot dovršilne strokd, ki pa so često tudi ne samo do-vršilne temveč tvorijo skoro 80% vseh del na stavbah. Tedaj se je že pokrenila zahteva in so bili storjeni sklepi ter so bile vložene resolucije podprte z zgovornimi dokazi in podatki, da je treba obrtniška dela posameznim obrtnikom na zgradbah oddajati direktno in ne potom posredovalcev. Ta zahteva ni našla razumevanja baš pri Zbornici za TOI v Ljubljani, oziroma tedanjem njenem glavnem uradnem funkcijonarju ter je zato tudi razumljivo, da tega ni dovolj tehtno podprl tedanji vodja bivše Zveze obrtnih zadrug g. Rebek, čeprav je plenum Zveze obrtnih zadrug tedaj z večino sklenil zahtevati od merodajnih oddajo del vsem obrtnikom direktnim potom,' Ker vodstvo ZOZ ni tega izvedlo, je to akcijo pričelo voditi več združenj, katerih članstvo je najbolj prizadeto ter je bil idejni vodja tega g. Pičman. Ta združena združenja so tudi storila vse korake, in so funkcijonarji obiskali merodajne predstav-
nike ter jih informirali o stvari, toda žal niso našM razumevanja. Zato je čisto naravno in umljivo, če niso hoteli ustreči željam velike večinu obrtništva domači slovenski uradni in drugi neuradni funkcijonarji, da je bilo treba stopiti v širši krog in akcijo započeti v tej smeri z bratskimi organizacijami v drugih krajih naše države. Seveda se je to postopanje zdelo nepravilno nekaterim gospodom, ki so voditeljem te akcije iz Slovenije zelo zamerili ter jih pričeli napadati, nasproti čemur pa se je zavedno obrtništvo postavilo odločno po robu ter se pričelo organizirati v pokret za samostojno obrtno zbornico, kateremu tvori v veliki meri baš ta akcija tudi idejne temelje.
Kar se je v veliki meri posrečilo lepo urediti v drugih pokrajinah države, baš topogledno je ostalo vprašanje pri nas še vedno odprto in še bolj pereče v kolikor se je poslabšal ekonomski položaj obrtniškega stanu, vsled krize in nenormalnih razmer uprav neumestnega in škodljivega pritiska cen navzdol.
Visoko je število obrtniških strok, ki so zainteresirane na predmetnem vprašanju. In če pomislimo, da danes v skoro 100% prevzemajo vsa obrtniška dela stavbeniška podjetja skupaj od gospodarjev, tedaj je razumljivo, da imajo obrtniki vseh strok, ki sicer lahko sami dela prevzemajo od gospodarjev, interes na ureditvi tega vprašanja. Danes se dogaja, da mora obrtnik posamezne stroke pred oddajo del stavbeniku nuditi proračun za svoje delo v stavbi X. Stavbenik kasneje prevzame in po prevzetju vseh del ponovno zakteva proračuna za isto delo, ki že ima proračun, toda sedaj gre za stavbo Y. katere popolno izvedbo z vsemi deli in instalacijami je prevzel in zahteva najnižjih cen, češ, da je tako poceni prevzel. Seveda mora obrtnik zopet kalkulirati in nuditi cene, ki so prav sramotne ter gre znižanje največ na račun mezd in režijskih stroškov, kar je razumljivo, da težko pogodejo prav male obrtniške Obrate ter baš vsled teh pritiskov ne morejo izpolnjevati svojih obvez napram državi, banovini, občini in tudi zato svoje delavstvo plačajo sramotno. Toda to še ni višek vseh težkoč gradbenega obrtništva današnje dobe pri nas, temveč se ta šele odraža ob izplačilih za taka izvršena dela, ki često gredo tudi do 3 let, pri čemer je na škodi najbolj mali obrtnik, medtem ko se prevzemnik vseh del že izmota, da pride na svoj račun, malega obrtnika pa zadržuje pri plačilu,
čeprav ga je preje pri cenah pritiskal do skrajnega minimuma ali pa se je obvezal celo plačati deloma naprej, ostanek pa takoj po izvršitvi.
V takem položaju se danes nahaja često veliko obrtniških strok, katerih sloves gine medtem ko takozvani ,preduzimači“ profitiraj o, seveda na račun obrtniških strok. O kvaliteti dela v takem slučaju in pod takimi pogoji govoriti je vprašanje zase, ki ga strokovnjaki pač dobro razumejo. Če se stavbeni gospodar ne zanima za najboljšo izvršitev vseh del, s tem ko odda vsa dela le „preduzimaču", tedaj ne sme kasneje govoriti o slabih izdelkih, slabi kvaliteti in vsem mogočem, ki je s tem v zvezi ter se jeziti na obrtnike, če ni tako narejeno, kot bi biti moralo. Zapomniti si pač mora, da za mal denar ne bo nikoli najboljša kvaliteta izdelka ali blaga. Ako je gospodar drago plačal in se drago pogodil, tedaj ne sme tega zahtevati od obrtnika, ki je delo prevzel od „preduzimača“, temveč naj to zahteva od onega, ki mu je celokupno delo poveril. O tem in podrobnostih, pa tudi zaslužkih, bi lahko še veliko govorili in pisali, toda zaenkrat je naš namen opozoriti ponovno merodajne oblasti, pa tudi stavbene gospodarje, da naj dela oddajo direktno, s čemer bodo koristili samo sebi s kvaliteto izdelkov, nasprotno pa tudi obrtniku, ki mu bodo pomagali iz nevzdržnega pofožaja.
Izgovor, da se ne more stavbeni gospodar pogajati za delo in nadzorovati istega na stavbi, ne drži. Tudi stavbenik ni strokovnjak za vse stroke in tudi on ni vedno navzoč na stavbi. Zato pa imamo danes na razpolago mnogo tehnikov in arhitektov, ki z veseljem vodijo taka dela za honorar, s čemer koristijo v prvi vrsti izključno stavbenemu gospodarju, nasprotno pa so tudi oni zaposleni, ki so strokovno izšolani in praktično podkovani, kajti s temi obrtništvo lahko dela, kei niso zainteresirani na kakšnih odstotkih zaslužka, temveč odvisni le od honorarja, ki jim ga določi gradbeni gospodar.
To vprašanje je danes izopet bolj, kot kdaj preje, pereče in zato obrtniki gradbenih strok od merodajnih oblasti tudi zahtevamo, da se nas zaščiti pred to prakso, ker smo sami usposobljeni in strokovnjaki v svojih strokah ter moremo zato, kot smo že, prevzemati dela direktno, za katera lažje odgovarjamo po izvršitvi. Hočemo prevzemati dela direktno brez posredovalcev, kajti če posredovalci danes nam odnesejo zaslužek — naj tudi oni plačajo davke.
2.	) Poslovanje pri Zbornici naj se preišče, osobito ono, za kar so bile od obrtništva podane pritožbe ali prošnje za Z. T. O. I. in naj se izvršene krivice, najsibo posameznim obrtnikom ali obrtniškim organizacijam, popravijo.
3.	) Zahtevamo, da se čimpreje razpišejo in izvedejo svobodne volitve v Zbornico posebno v obrtni odsek in to brez vsakega vpliva iz katerekoli strani, da bo ob tej priliki lahko obrtništvo ponovno dokazalo, da zahteva tudi slovensko obrtništvo svojo samostojno obrtno zbornico, v kateri hoče biti neomejen gospodar.
4.	) Zahtevamo, da se nam da še pred razpisom volitev v Zbornico na vpogled volilni red, da stavimo event. predloge za spremembo istega v smislu zahtev, kakor smo jih že svoječasno predložili.
5.	) Zahtevamo, da se v glavni volilni odbor imenuje iz naše strani primerno zastopstvo, kakor ostalim, kateri postavijo svoje kandidatne liste pri volitvah v Zbornico; dalje, da se da vsem tem iz zborničnega fonda primerne in enake subvencije.
„OBRTNIŠKA SAMOPOMOČ"
reg. pomož. blagajna v Ljubljani, Beethovnova ul. 10 (pritličje levo) sprejema pod izredno ugodnimi pogoji nove člane iz vrst obrtništva v po-smrtninsko zavarovanje. — Blagajna, ki se nahaja pod stalnim nadzorstvom komisarja kr. banske uprave, posluje z uspehom že deseto leto. Obrtniki, zahtevajte takoj informacije.
Bivšim funkcijomarjem Zbornice g. Jelačinu in g. Rebeku pa priporočamo, da se pri svoji agitaciji za bodočo upravo zbornice poslužujeta le sredstev, za katera sta pooblaščena in naj velja prvemu, da se obrtništvo v trgovski odsek pač ne vmešava in mu zato odrekamo vsako legitimacijo, da bi govoril še nadalje v imenu obrtništva. G. Rebek pa naj bo tudi potolažen in naj nikar ne slepomiši še v bodoče med slučajno neinformiranim obrtništvom po deželi, češ, da bode sedaj itak kmalu konec Pičmanovega pokreta. Vzame pa maj na znanje, da se je pokret razširil, ko g. Rebek še mi bil podpredsednik ZTOl, kar danes zopet tudi ni več, dočim je Pičmanov pokret danes jačji kakor kedaj in ne bo popustil niti pod pretvezo zakulisnih intrig ali fraz pa tudi event. nasilja iz katerekoli strani. Borbo bomo in ho^ čemo voditi toliko časa, da jo izvedemo do kraja — do končne zmage. Iz obrtniških src in samozavesti mnogo pretrpelega, svobodno mislečega obrtništva dravske banovine pa črpamo vir naše moči, ki nam narekuje po dosedanji poti neustrašeno naprej in navzgor — pa tudi preko ovir in zaprek, ki so nas v naši pravični borbi ojeklenele, do naše popolne zmage in poraza vseh nasprotnikov, izdajalcev obrtniške samostojnosti.
Obrtniški muzej ali dom moderne umetnosti v Ljubljani
Že svoječasno smo v našem glasilu izprego-vorili o nujni potrebi obrtniškega muzeja v Ljubljani glede potrebne izobrazbe posebno mlajših obrtniških generacij v strokah s posebnim ozirom na preteklost in pa gigantski razvoj posebno gradbenih tehničnih strok po svetovni vojni. Iz-nenadil nas je v nedeljskem „Slovencu" članek z naslovom „Moderna umetnost dobi svoj dom" iz katerega posnemamo, da so padle dne 3. julija t. i. zadnje ovire, ki so stale na poti zidanju tega doma. Poročevalec „Slovenca" pa se je še podrobneje informiral glede tega pri vseučiliškemu profesorju g. dr. Izidorju Cankarju, ki ima baje največ zaslug za končno rešitev tega vprašanja.
Iz podatkov, ki jih je dal g. profesor posnemamo, da je govora vseskozi le o domu modeme umetnosti, galeriji odnos, razstavnemu domu, v katerem naj bi bilo mesta le za umetnost. Nikjer
No, vendar enkrat!
RazreSitev predsedstva in vseh svetnikov Zbornice za TOI
v Ljubljani
Pred kratkim smo čitali v ljubljanskih dnevnikih, kakor tudi v nekaterih strokovnih listih, da je minister za trgovino in industrijo g. dr. Milan Vrbanič razrešil dolžnosti vse svetnike ZTOI, istočasno pa, da je pri Zbornici imenovan kot komisar g. dr. Logar, inspektor banske uprave.
Iz člankov tako dnevnih časopisov kakor strokovnih, posebno iz „O. V.“ je razvidno, da so ti nad razpustom sicer zelo iznenađeni in se izprašujejo, iz katerih razlogov je bila uprava ljubljanske zbornice razpuščena. Zveza obrtnih društev, kateri načeljuje razrešeni podpredsednik ZTOI g. Josip Rebek, je pred kratkim razposlala na vsa združenja agitacijsko okrožnico, s katero priporoča združenjem, da naj protestirajo proti imenovanju komisarja in zahtevajo ponovno imenovanje bivše uprave; istočasno se seveda tudi radi ostalih okolnosti navdušujejo za volitve v zbornico za TOI, kar preje pač niso smatrali za potrebno, kar smo mi odločno zahtevali že skozi 5 let.
Mi hočemo k temu vprašanju zavzeti popolnoma nepristransko in objektivno stališče tako, kakor smo ga dosledno zavzemali ob vseh prilikah, pa najsi je bil, kdorkoli na vladi ter smo za odredbe, ki so bile v prid obrtništva vedno dali merodajnim faktorjem priznanje, za neupoštevanje obrtniških zahtev pa smo jih brez vsake bojazni in ob vsaki priliki grajali. Tako hočemo postopati tudi sedaj in v bodoče, četudi vemo, da se nam hoče naše delo zakulisno v našem pokretu ovirati.
Mi pozdravljamo in odobravamo odlok gosp. ministra o razpustu uprave ljubljanske zbornice ter imenovanje komisarja v osebi g. dr. Logarja, inšpektorja banske uprave, ter z vso gotovostjo pričakujemo od g. komisarja vsestransko objektivno upoštevanje, osobito v obrtniških vprašanjih, za kar smo naleteli vedno na gluha ušesa
pri prejšnji upravi. Mi se pač ne čudimo vprašanjem v listih, posebno v „Obrtnem Vestniku", kjer vprašujejo, kateri razlogi so dovedli g. ministra, da je izdal ta odlok. Gotovo se pri tem dobro zavedajo, da je bilo razlogov dovolj ter bi takih dokazanih razlogov mogli samo mi doprinesti toliko, da bi že zdavnaj zadostovali za razpust, ker nam je znano, da se je obrtništvo zaman pritoževalo za svoje upravičene zahteve, toda tedanja uprava zbornice je obračala te pritožbe tako, kakor ji je pač prijalo v svoje agitacijske svrhe, talko, da_ bi se čim dalje obdržala na tem: mestu, za kar že zdavnaj ni imela poverenja posebno v obrtniških vrstah.
Radi ugotovitve navajamo samo en konkretni primer, in sicer: Naš list „Obrtnik", ki mu nikdo ne more očitati, da ne stoji odločno na braniku za obrtniške pravice in ki je gotovo boli razširjen med obrtništvom kakor pa „Obrtni vestnik", ni prejel še do danes na nešteto prošenj pri Zbornici za TOI niti 5 para subvencije, dasi je v vsakoletnem proračunu postavka za podpiranje strokovnih listov. „Obrtni vestnik" je to podporo dosledno prejemal v obliki težkih deset tisočakov vsako leto in pravijo, da okroglo 40.000 Din letno, če smo pravilno informirani, sicer poudarjamo, da nismo imeli nikdar bližnjega vpogleda v knjige pri zbornici. Vprašamo se, ali ni že to zadosten razlog za razrešitev take uprave, ki postopa pristransko.in favorizira one. ki manj dajejo, tistim pa, ki več prispevajo, ne nudi ničesar.
Vsled teh dejstev izjavljamo:
1.) Da pozdravljamo in odobravamo imenovanje inšpektorja g. dr. Logarja za komisarja pri Zbornici za TOI v Ljubljani, kateri naj vodi po zakonu vse .posle do izvolitve nove zbornične uprave.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam /.
^_____________£____l	.___________
pa ne zasledimo ničesar o kakem prostoru za namestitev obrtniškega, pa recimo tudi umetnostnega muzeja, če je že govora o umetnosti. Tega vsekakor pogrešamo že zato, ker imamo tudi polno dokazov iz raznih preteklih časov in mnogo ohranjenih obrtniških izdelkov, ki pričajo o umetnosti v obrtu za časa takozvanih „cehov" in ročne izdelave najraznovrstnejših obrtniških izdelkov, ki še danes v uporabnem stanju marsikje pričajo o visokem nivoju, sposobnosti in smislu za umetnost naših prednikov.
Znano nam je, da je o stvari razpravljal že v prejšnjem stoletju, menda leta 1888., bivši de-želni odbor kranjski, seveda s to razliko, da je bilo govora o obrtniškem muzeju. Misel je tedaj sprožil blagopokojni in za obrtništvo velezaslužni gospod Ivan Šubic, direktor tehniške srednje šole v Ljubljani. Na njegov predlog se je sklenilo po Podatkih, kakor smo jih prejeli, rezervirati zadevni prostor ob Bleivveisovi cesti, Levstikovi ulici in Knafljevi ulici, in sedanji Aleksandrovi cesti, torej cel kompleks o katerem je sedaj govora za zgraditev umetnostnega muzeja za obrt-uiški muzej. Ta predlog je bil tudi sprejet in je bil od dežele Kranjske določen prostor namenjen zgradbi za obrtniški muzej na tem prostoru. Šele Po vojni se je zadeva, ne vemo iz kakšnih razlogov preokrenila v drugo smer, prvotno za oficirski dom, sedaj pa kakor čitamo za umetnostni muzej.
Obrtništvo sicer ne more imeti ničesar proti zgraditvi doma umetnosti, vekakor pa zahtevamo Pojasnil, kako je mogoče prostor, ki so ga za obrtniške svrhe določili naši: bivši narodni ter politični in stanovski voditelji, tako brez zaslišanja obrtniških pristojnih organizacij in ustanov, dati na razpolago drugim svrham, kakor je bil že pred Pol stoletjem namenjen. Če bi obrtniški muzej že stal. bi bilo kasno, ker nas je čas tehnike in napredka tako prehitel, da si moramo za drag denar naše mlajše generacije pustiti izobraževati baš vsled v veliki meri tega nedostatka, v inozemstvu — tehniško in obrtniško še popolnejših državah ravno zato, ker so uvidele potrebo po zgraditvi velikih obrtniških muzejev, iz katerih črpajo mlajše moči mnogo strokovnega pa tudi teoretičnega pouka. Vse to nam je v mislih ko gledamo, kako se zopet hoče obrtništvo prikrajšati na njegovih pravicah in zato dokler še ni dokončnih zaključkov javno vprašamo merodajne, ki upravljajo s to zadevo, kaj je na stvari in kako stvar stoji. Zanima nas, ali bo tudi v tem domu prostora za obrtniški muzij ali ne? Ker. kakor čitamo, bo zadevo upravljala banovina kot naslednica bivše dežele Kranjske, zato z upravičenostjo pričakujemo v tem pogledu upoštevanja; vse še živeče pionirje te za obrtništvo važne zamisli — ustanove — pa prosimo, da nas s svojimi Pripombami in podatki izvolijo podpreti in nam Poročati da bomo mogli v naslednjih številkah Se s tehtnimi dokazi predočiti obrtništvu in vsej javnosti naše upravičene težnje in zahteve po čimprejšnjem oživotvorjenju te ustanove.
K stvari se še povrnemo ko prejmemo podrobnejše .podatke o tej zadevi, tako glede sveta samega in pa subvencijoniranju te predvidene ustanove v predvojnem času.
Mihelčič I.
Lepa udeležba delegacije DJO na skupščini Saveza hrvatskih obrtnikov v Novem-Vinodolu
Dne 31. maja oziroma 1. junija t. 1. se je vršila glavna skupščina SHO in Saveza zanatlijskih udruženja Savske banovine v Zagrebu v Novem-Vinodolu. Iz Ljubljane je pohitela na skupščino bratske organizacije hrvatskih obrtnikov močna delegacija s posebnim avtobusom. Zastopniki DJO so prisostvovali tako občnemu zboru SHO, ter SZUSB. Povsod je bila naša delegacija prisrčno sprejeta, posebno pa je bil toplih pozdravov in aklamacij deležen predsednik ODJO tov. Lovro Pičman. Naši udeleženci so pohiteli tudi z ladjo na izlet na otok Krk-Omišalj, prisostvovali pa so tudi koncertu hrvatskoga obrtniškega pevskega društva „Jug" iz Zagreba. Iz vtisov, ki so jih udeleženci odnesli moramo naglašati. da so bili presenečeni nad prisrčnostjo, redom in prijateljskim Potekom skupščin, ki so pokazale vso vedrino, jasnost in samozavest hrvatskega obrtništva, ki zna ceniti svoje delo in delo ustanov, posebno obrtniške Zbornice v Zagrebu, katero si je težko Pridobilo, ki pa je sedaj matica vsega oživljenega m prerojenega obrtniškega udejstvovanja v vseh organizacijah in konporocijah in institucijah hrvatskoga obrtništva. Nepopolno bi bilo. če ne bi naglasili kakšno zaupanje uživa organizacija SHO s strani vseh ostalili ustanov in javnih oblasti, saj so bili zastopani vsi predstavniki, ki pridejo v poštev v Savski banovini. Baš Savez H. O. nam ie lahko slovenskim obrtnikom za vzgled, kaj se more doseči s samozavestjo, pa tudi preko ovir, zato prav dobro razumemo simpatije, ki lih je iznesel „Obrtnički Vjesnik" iz Zagreba v štev. 26. za našo prostovoljno obrtniško organizacijo „Društva j uigo slovanski h obrtnikov" v svojem članku „Položaj obrtništva v Dravski banovini". S tem člankom samo čestitajo hrvatski obrtniki
vodstvu DJO in našemu vodju tov. Pičmanu ter nas bodre, da naj vstrajamo hi ne klonemo.
Prihodna skupščina SHO se bo vršila v Dja-kovem leta 1937., na katero že sedaj opozarjamo naše obrtništvo, osobito predstavnike obrtniških organizacij, da se jo udeleže pod vodstvom DJO in se na licu mesta prepričajo o vzornem redu in vodstvu SHO, ki temelji na vsestranskem zaupanju članstva do svojega vodje tov. Ramušča-ka, ki ga je članstvo ponovno burno pozdravljalo. Želimo, da vodstvo SHO tudi v tekočem letu nadaljuje z delom tam, kjer je prestalo ob skupščini za dosega še večjih dobrin za obrtništvo.
Občni zbor Osrednjega društva jugoslovaskih obrtnikov
Za nedeljo, dne 21. junija t. 1. je bil letos že v tretjič sklican občni zbor Osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov, ki bi se imel vršiti v Ljubljani. Na ofečni zbor je prispelo preko 1(X) delegatov podružnic DJO širom Dravske banovine, dalje pa tudi predstavniki Saveza
Dne 23. junija t. !. .se je vršila konferenca obrtniških Zbornic v Novem Sadu. Na konferenci so se obravnavala važna vprašanja, ki so bila ponovno obravnavana na takih sestankih. Sprejete so bile resolucije po naštetih spodnjih točkah.
Glede pobijanja šušmarstva je konferenca sklenila in zahtevala, da se čimpreje izda poseben zakon, ki naj vsebuje v glavnem sledeče točke:
1.	Da se med kazni radi šušmarstva uvrsti tudi kazen prisilne zatvoritve obratovalnice s tem, da pritožba proti tej odločbi nima odložilne moči.
2.	Da se določi kot kazen začasno odvzetje orodja.
3.	Da se prisilnim združenjem obrtnikov prizna v upravnem postopanju aktivna legmmacija stranke.
4.	Da se brezpogojno v cilju pravilnega in vsestranskega izvajanja obrtnega zakona postavijo kvalificirani ob rt no-,p ravni referenti pri vsaki obči-upravni oblasti prve stopnje.
5.	Da se dela, zaključena z osebami, ki delajo brez pooblaščenja odn. dovolila, proglasijo ničnim.
6.	Da se z razpisom ministrstva trgovine in industrije zaključi konec površnosti občih upravnih oblasti prve stopnje o zatiranju šušmarstva.
7.	Da se kaznujejo take osebe, katere vedoč ali oblast prepričajo, da so morala vedeti, dajo delo osebam, katera niso pooblaščena izvrševati obrtniških del.
hrvatskih obrtnikov iz Zagreba ter Glavnega zemaljskega Saveza zanatljiskih udruženja iz Beograda.
Občni zbor, ki bi računajoč na razpoloženje vseh dospelih delegatov, kakor tudi z ozirom na njih število, bil gotovo sijajna delavfta in stanovska manifestacija slovenskega obrtništva in pomemben povdarek njegovih pravic in zahtev, pa se na žalost ni mogel vršiti. Občni zbor so preprečili s svojim zahrbtnim delovanjem oni, ki so zadnji čas s svojimi famoznimi okrožnicami hoteli zastrupljati naše vrste ter izmaličiti pošten obraz našega obrtnika, kar pa se jim ni posrečilo.
Iz tehničnih razlogov na tem mestu ne moremo poročati o ozadju ter o podrobnostih dejstva, da se občni zbor ni izvršil, pač pa priporočamo vsem obrtniškim tovarišem, da se zanimajo za predzadnji številki „Zanatlije" iz Beograda ter „Obrtničkega Vjesnika" iz Zagreba, ki o vsem tem poročata. Kakor nam je znano, je pokrenjeno vse, da se bo občni zbor vršil v najkrajemš času. Kdo bo nosil odgovornost za zavlačevanje tega in stroške, pa bo že obrtništvo samo odločilo.
O minimalnih mezdah se je sklenilo upoštevajoč vse razloge in pa dejstvo, da je treba to vprašanje reševati s stališča zveze tudi z vsemi drugimi važnimi vprašanji za obrtništvo', sledeče:
1.	Da se mora s posebnim zakonskim predpisom prepovedati prodajo izdelkov in vršiti usluge izpod nabavne cene.
2.	Da se morajo osnovati posebna razsodišča za razsojanje del nelojalne konkurence.
3.	Da se obrtniškim združenjem dovoli s spremembo gotovih odredb obrtnega zakona predpisovanje minimalnih cen.
Vprašanje kartelov. Tudi v tej točki, važni za obrtništvo, so bili sprejeti razni sklepi v svrho zaiščite obrtniškega in narodnega gospodarstva.
Uvoz tujih izdelkov. V tem delu se ie konferenca bavila predvsem z vprašanjem dobav strojev in polizdelkov iz inozemstva, pri čemer se ie sklenilo zahtevati čimvečje ugodnosti za uvoz teh predmetov za porabo obrtniškim obratom.
Davčna vprašanja. Ker je obrtništvo z dolgotrajno ekonomsko krizo zašlo v težke situacije je konferenca smatrala za nujno predlagati sledeče reforme zakonskih odredb v državnih in samoupravnih davčnih ter taksnih predpisih.
1. Da se obrtnike z ugotovljenim čistim dobičkom izpod Din 4.800.— letno popolnoma oprosti plačila pridobnine v splošnem, če pa to ne bi bilo iz kakršnegakoli vzroka neizvedljiva, da se važnost odredb o plaćanju pavšalne pridobnine
II § II
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Centrala Beograd
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica ZAGREB
Podružnica Sarajevo
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
Sprejema na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle.
(	Brzojavni naslov: „Zanatska" Ljubljana
Telefon štev. 30-20 Račun Poštne hran. štev. 14003
Iz uprave
Vse p. n. naročnike prosimo za opravičilo vsled tega, ker niso prejeli sedaj dalj časa lista. Uprava je storila medtem vse, da ji bo omogočeno v naprej vsaj rednejše izdajanje. Opozorjeni so bili vsi naročniki za plačilo naročnine. Kdor te še ni poravnal, naj dzvoli isto takoj nakazati na račun poštne hranilnice štev. 12.986. Vse bivše naročnike smo opozorili drugim potom ter jih obveščamo, v kolikor še niso poravnali naročnine, da bomo isto izterjali drugim potom. Od naročnikov je odvisno izdajanje našega glasila ter zato ne odlašajte s plačilom naročnine. Prosimo, da se na naša posebna opozorila odzovete takoj! Pripominjamo, da se naš list vzdržuje od naročnine ter da ne prejema podpor — subvencij, kot jih list „Obrtni Vestnik", ki gredo letno v težke desettisočake.
Iz uredništva. Vse dopisnike, ki so nam poslali svoje prispevke, prosimo, da nam oproste, v kolikor nismo istih objavili v današnji številki, bomo jih v naslednjih, v kolikor pa je gradivo zastarano, ga ne bomo priobčili. Prosimo vse tovariše dopisnike in uprave podružnic DJO. da nam pravočasno pošiljajo poročila in nas vedno obveščajo o važnih stvareh, prav tako velja to za vsa združenja*
Vse obrtništvo, organizacije, korporacije Itd. obveščamo!
Naslovi za pošiljanje dopisov za naše organizacije v Ljubljani so sledeči: Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino. — Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, podružnica Ljub-Ijana-mesto. — Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik". — Uredništvo lista „Obrtnik". — Dom jugoslovanskih obrtnikov, r. z. zo. z„ Ljubljana.
Konferenca obrtniških sbornic v Novem Sadu
razširi na vse ikraje brez razlike, ako imajo manj kakor 5000 prebivalcev.
2.	Da se davčne stopnje iz čl. 42. zakona o neposrednih davkih znižajo, in sicer: Za I. stopnjo od 10 na 8%, za II. stopnjo od 8 na 6%, za III. stopnjo od 6 na 4%, ter da se obrtnike, katerih posel se giba v mejah predpisa § 137. obrtnega zakona v nobenem slnčaju ne obdavčuje po višini iz I. stopnje.
3.	Da se odpišejo vsi davčni zaostanki nastali do konca leta 1932. za one davčne obvezan-ce, katerih osnovni davek od obrata v letu 1935. ne prekoračuje Din 4000.—, pri katerih morejo dokazati, da bi vplačilo resno ogrožalo ali uničilo njihovo ekonomsko eksistenco.
4.	Da se v nobenem slučaju ne dovoli odobritev samoupravnih (občinskih) doklad, večjih od 100% državnega neposrednega davka.
5.	Da se za obrtništvo izda obvezno plačilo skupnega davka na poslovni promet s tem, da se ta obveznost vključi v kombinirani skupni davek in končno, da se to stori za vse gradbenike po § 36. obrt. zak.
6.	Da se stopnja skupnega davka na poslovni promet od zaklane živine zniža na najvišie 3%.
7.	Da se ukine dodatni skupni' davek na predelavo žitnih strok.
8.	Da se obveznost plačila lukspznega davka za obrtništvo sploh ukine.
Pod gornjim naslovom je objavil „Obrtni vestnik**, ki je glasilo g. Rebeka, v svoji zadnji številki z dne 30. junija t. 1. famozni članek, ki najpreje razpravlja o nekaki krivici, katera, češ, da se je delala predstavnikom njegove frakcije v Zanatski banki s tem, da je ogromna večina delničarjev Zanatske banke v Beogradu meseca aprila 1935. izvolila g. (Pičmana v centralni upravni odbor in s tem tudi za predsednika podružnice v Ljubljani. Ob koncu svojega članka omenja, da računa, da bo dne 13. septembra t. 1. na zboru slovenskih delničarjev Zanatske banke dosegel večino in s tem tudi predsedniško mesto pri podružnici zase.
Naš namen ni bil nikdar spuščati se v prilike in okoliščine, ki so prihajale v poštev pri zadnjem občnem zboru delničarjev Zanatske banke v Ljubljani, ker preveč pojmujemo občutiliivost take denarne institucije in to še pred vsem v današnjih razmerah na finančno-gospodarskem polju. Vedno smo bili proti temu, da bi se vlačile interne razmere potom časopisja v javnost, četudi nas gotove činiteljice za to silijo. G. Rebek nas s svojim glasilom „Obrtnim vestnikom** in kot funkcionar ljubljanske podružnice Zanatske banke * zgoraj omenjenim člankom naravnost sili, da moramo na kratko tudi mi iz naše strani obrtništvo opozoriti k poročilu omenjenih sestankov delničarjev dravske banovine, ki ga omenja glasilo g. Rebeka.
G. Rebeka In njegove prijatelje v prvi vrsti opozarjamo na naš članek pod naslovom „Znižanje obresti pri Zanatski banki“ v št. 4. „Obrt-nfka“ z dne 8. 5. 1936, kateri članek na] bo obenem že odgovor na natolcevanja v „Obrtnem vestniku” od 30. junija t. I. Dodatno pa še pripominjamo, da je vse priprave za lanskoletni sestanek delničarjev v Ljubljani vodil tedanji predsednik podružnice g. Franchetti s pomočjo upravnika g. Ogrina na svojevrsten način, katera sta ovirala proti pravilom zavoda vpogled v seznam delničarjev celo aktivnim funkcijonarjem podružnice t. j. Pičmanovi skupini in to tudi ob priliki, ko se je ob istem času nahajal v bančnih poslovnih prostorih, sklonjen nad seznamom ob prisotnosti g. Franchettija in upravnika g. Ogrina g. Rebek, ki tedaj ni bil nikak funkcijonar Zanatske banke. Obrtništvu je tedaj lahko razumljivo v zvezi s trditvijo „Obrtnega vestnika**, na kakšen način je Rebekova skupina dobila tedaj večino gilasov pri podružnici, kar je bilo le mogoče, ker nam je znano, da so se angažirale celo uradne osebe v korist Rebek-Franchetti-jevi sku-
9.	Da se število članov reklamacijskih odborov, katero predlagajo delodajalske zbornice, poviša na 4.
10.	Da se ob prisilnem plačilu davka postopa po načelih zakona o izvrševanju in po prevdarku.
11.	Da se v cilju oživljeni a gradbene delavnosti ponovno vpostavi prejšne davčne olajšave za nove gradnje, če iste presegajo V* vrednosti zgradbe.
12.	Da se takse na račune iz tarifne postavke br. 34. taksne tarife določijo sledeče:
Za račune do 50 Din proste takse, od 50 do 100 Din 0.50 Din; za račune od 100 do 500 Din 1 Din; za račune od 501 do 1000 Din 1.50 Din; za račune od 1001 do 3000 Din 2 Din; za račune od 3001 do 5000 Din 3 Din; preko 5000 Din 5 Din.
13.	Da se ob priliki razpisov licitacij s strani državnih in samoupravnih teles ne zahteva od obrtništva, da v naprej doprinašajo potrdila o plačanem davku, temveč da se dolžni davek odbija ob priliki likvidiranja računa.
O sistemu industrijskih prodajatnlc.
O tem je konferenca mnogo razpravljala in so bile sprejete razne točke k resoluciji, da se zaščiti obrtništvo pred temi prodajalnicami.
Po raznih manjših zadevah, o katerih je razpravljala konferenca, je bilo delo zaključeno, resolucije pa bodo poslane na merodajna mesta.
pimi in poleg tega še gospodje okrog Zbornice za TOI s pomočjo katerih se je pridobilo razne banke, hranilnice in trgovce. Ugotavljamo, da so -bili na omenjenem sestanku delničarjev upoštevani s strani skupine g. Rebeka glasovi, ki tedaj še sploh niso bili delničarji in se je ugotovilo na podoben način nad 200 neveljavnih glasov. Tedaj gospod Rebek pač ne more trditi, da ima večino obrtniških delničarjev, če se upošteva, da je imel glavno število glasov raznih hranilnic, bank in trgovcev.
Kar se pa tiče predstoječega ponovnega sestanka delničarjev Zanatske banke moramo obrtništvu in vsej javnosti povedati, da se bo ta sestanek vršil prav na zahtevo sedanjega predsednika podružnice Zanatske banke g. Pičmana, ker hoče z ozirom na izbegavanje v listih skupine g. Rebeka, g. Pičman ,ponovno dokazati, kdo in kakšno obrtniško večino ima za seboj in s tem odstraniti nadaljnje izbegavanje. O. Rebek in njegova skupina se je skozi z vsemi štirimi branila ponovnega sestanka delničarjev, temveč je le želela zavzeti predsedniško mesto iz sedanje nelojalno pridobljene večine. Sestanka delničarjev pa se boji, ker že sama v svojem zgoraj omenjenem članku odkritosrčno razkriva svojo bojazen pred porazom.
Obrtniki dravske banovine in slovenski delničarji Zanatske banke z upravičenostjo pričakujemo, da se na letošnjem sestanku delničarjev ne bodo ponovile take pristranosti in izkoriščanje položaja gotovih faktorjev v prid Rebekovi skupini in razumemo, da jim ne gre v račun, in da se zavedajo, da jim bode take zlorabe letos g. Pičman, kot predsednik podružnice preprečil. Da ne bo tudi. v tem pogledu kakega izbegavanja. ugotavljamo, da je bil g. Pičman lansko leto na rednem zboru delničarjev Zanatske banke kraljevine Jugoslavije v Beogradu izvoljen za 4 leta nepreklicno z nad 2000 glasovi večine. O. Pičman se ne boji ponovno stopiti pred forum delničarjev, ki ga bodo brez dvoma moralno podprli v njegovem pravičnem in plodonosnem delu za korist tega obrtniškega denarnega zavoda, s tem pa izbili vsako nado za nadaljnje izbegavanje onim, ki skušajo dobiti zavod v svoje roke za svojo osebno politiko.
Čudimo se le temu. kako dobe oni v roke razne uradne podatke, kdo in koliko si je v zadnjem času nabavil delnic Zanatske banke, kajti teh podatkov mi nimamo; kdo in koliko akcij so si nabavili iz skupine g. Rebeka. Povdarjamo samo to. da bomo poskrbeli, za kar se že skozi borimo, da se v Zanatski banki ne bo vodila tajniška politika, kakor pri kakšni skupni zbornici in bomo v tem oziru vodili naj strožjo borbo, da bo zavod na razpolago obrtništvu in v takem svojstvu, kakor mu je namenjen.
Is obrtniškega pokreta
Obrtniška tombola v Medvodah. Na praznik V soboto dne 15. avgusta t. 1. priredi agilna podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov v Medvodah veliko obrtniško tombolo ob 4. uri popoldne. Za dobitke so pripravljeni skoraj izključno le obrtniški izdelki. Obrtništvu priporočamo nakup tombolskih kart, vse pa, ki so jih^ že prejeli in niso istih plačali, da takoj nakažejo odpadajoče zneske po poštni položnici, ki so jo prejeli. Čisti dobiček prireditve je namenjen za zgraditev obrtniškega-razstavnega doma v Medvodah ter je baš zato naloga in dolžnost obrtništva podpreti to gospodarsko akcijo agilne podružnice, ki bo ustanovila tozadevno posebno zadrugo.
Obrtniške razstave. V soboto dne 4. julija t. 1. je bila otvorjenu obrtniška razstava v Novem mestu, v nedeljo, dne 5. julija t. 1. pa obrtniška razstava DJO v št. Vidu nad Ljubljano, v nedeljo, dne 12. julija pa bo otvor jena obrtniška razstava v Škofji Loki.
Razno
Uredba o razmejitvi elektrotehničnih obrti. Ta uredba je bila objavljena v Službenih Novinah meseca aprila. Elektrotehnične obrti so s tem dobile uredbo, ki razmejuje delokroge posameznih kategorij med seboj, vendar pa so se že tudi obrtniške organizacije postavile na stališče, da je treba to uredbo izvesti in popraviti v smislu želja obrtnikov, ki so dejanski izvrševalci elektrotehniških del, -ne pa da se pripušča možnost vsega udejstvovanja le visoko kvalificiranim in elektrarnam, med tem ko -je prvenstveno elektroinsta-later tisti, ki dejansko praikično in teoretično izvaja v največ slučajih elektrotehniška dela.
IZJAVA.
Podpisani preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel čez g. Ivana Bizjaka na zadnjem občnem zboru DJO v Celju, ker sem se tudi t>r\ poteku obravnave .prepričal, ter se zahvaljujem navedenemu, da je odstopil od nadaljnega zahtevka -po kazni.
Anton Jager, čevljarski mojster, _________________________Ostrožno. Celje._______
Tiskali J. Blasnika nasl.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
Jiupaf domače Maga!
UTOPOM **TITMMIIC*** originalno 3O°/0-no blago, odporno
proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma enakovredno » najboljšim svetovnim znamkam.
SVINiEM NINU ..RUBIM", z najmanj. 30-32>f.svln-
čenega superoksida. v kvaliteti najmanje enakovredno 1, najboljšim svetovnim znamkam.
CINKOVO BELILO ..BRIUANT" v„h vrt: zi.ti,
srebrni, beli, zeleni, rudeči in sivi pečat, v tu- in inozemstvu že skozi leta priznan prvovrsten domači izdelek
MODRA GALICA »SOLNCE** 99-100^ čistoče
priznano prvovrsten domači izdelek
Kromov galun, Blanc-fixe; cinkova, bakrena in svinčena pločevina; ko-, * siter, cink, svinec, baker, antimon regutus v kladah i. t. d.
METALNO AKCIJONARSKO DRUŠTVO LJUBLJANA
»*****^***—........
„SLAVIJ
zavaruje
škode za požar, vlom, telesne in avtomobilske poškodbe, odgovornost pred zakonom, točo, steklo, prevažanje i. t. d., kapital ob doživetju ali smrti, doto, rente i. t. d.
Generalno zastopstvo za celo kraljevino Jugoslavijo
LJUBLJANA, GOSPOSKA ULICA 12
Telefon št. 2176 in 2276
Naslov: „SLAVIJAU, jugoslovanska zavarovalna banka, d. d. v Ljubljani
Ponovne volitve v podružnici Zanatske banke
v Ljubljani