39
Lakomnost sama sebe tepe.
(Resnična prigodba).
Ni davnej, kar je v Parizu v noriši (Irrenhaus) umeri 79 let star čevljar, Simon po imeni. Čudna prigodba ga je ob pamet, in v noriše pripravila, ki bi utegnila marsikterimu lakomniku v izgled biti.
Ko je namreč cesar Na p olj on povelje dal, svo-jimu sinu novo krasno poslopje zidati, je na ravno tistim mestu, kamor bi bilo imelo novo cesarsko poslopje priti, stala prodavnica imenovaniga čevljarja. Napoljon je ukazal, uboziga včevljarja prašati, koliko hoče za svojo bajtico imeti? Čevljar se pomeni s svojimi prijatli, in po tem pomenki terja 20000 frankov (1 frank velja 23 kraje, srebra). Cesar mu jih dovoli; pa ko mu dovoljenje oznanijo, ni zadovoljin s tem, temuč hoče 40000 frankov imeti. Ker je Cesarju na tem prostoru veliko ležeče bilo, mu dovoli tudi to plačilo. Zdej pa so jeli čevljarja njegovi prijatli še bolj šuntati in mu pergovarjati, de naj 60,000 frankov terja. Cesar mu na to dovoli 50,000 frankov, pa čevljar jih neče vzeti, ker misli: „saj mi bodo mogli dati, kar koli bom hotel imeti."— Med tem vstanejo grozne prekucije 1814ga leta — in Napoljon ni imel več časa na zidanje krasniga poslopja misliti. — V veliki potrebi je čevljar 2 leti potem prodal svojo bajto za 150 frankov — in ker mu je zgubljeno bogastvo noč in dan po glavi blodilo, se mu je poslednjič še pamet zmešala, tako de so ga mogli čez neke tedne v noriše zapreti, kjer j« ni davnej žalostno smert storil!