297. številka. Ljubljana, v soboto 27. decembra. XVII. leto, 1884. Uhaja vaak dan aire«er, iziraSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za VBe leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kolikor poitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po *> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, iti po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. UredniStvo in upravniStv o je v Ljubljani v Frana Kolinami hifti, „GledaliSka Btolba". UpravniStvn naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vso administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: za vee leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ , četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. » pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — n f) jeden mesec....... I n 40 „ Upravnistvo „8lov* Naroda". Premolk zahodno-afriske konferencije. Tihota božičnih praznikov vlada sedaj tudi v Berolinu v palači, kjer se imajo uravnati prevažne razmere v /upadu Afriki tako dalječ, da bode trgovsko in kulturno torišče na tem ozemljiji odprto in za urejeno delo pripravljeno vsem državam, vsem na-lfidom. V ponedeljek, 22. dan t. m. predložila je zahodno-a friška konferencija svoje zbore do 5. dne januvarja, kadar se d.plomatje zopet snidejo delo pričeto nadaljevat. Ali pa tudi dovršit? — Srečno je dosedaj delo konferencje kvišku kipelo. Trdilo se je sicer, da je konferencija nekakšna mejnarodna zarota proti osamljeni Angliji, da bode torej mnogo borbe in mnogo interesantnih sporov in drugo tako, vender pa vsega tega dosedaj ni bilo, delo se je po danem črteži lepo razvijalo, v mirnih razpravah se je dognalo mnogo sporazumljenja mej zastopanimi državami, in bodoče mejnarodno po* slopje ob Kongu in Nigru kaže dokaj delov že dogotovljenih. Toda tudi tukaj ni, da bi dan hvalili pred nočjo. Nihče Se ne more trditi, da bode konferencija vse ovire odstranila, vse poravnala, in tako dovršila delo, s katerim bi vsi interesovani mogli zadovoljni b ti, ker so je vsi podpirali in dovrševali. Zgoditi se utegne, da delo to ostane fragment, da bodo pokopane nadeje, v katerih Be pričakuje dnp, ko se po / up', d m Afriki odpro nova, urejena pota, viri ha.-movitemu življenju. Stanje zahoduo-afriškega uprašanja se je zadnje dni uekoliko skal;lo, od francoske strani se semkaj biiža sumen oblaček, — vse je od tega zavisno, kako Francija hoče označajiti svoje razmerje do mejnarodne Afriškr družbe. Že je konferencija ukrenila velevažna določila glede svobodne trgovine na Kongu in glede svobodnega plovstva po Kongu in Nigru. K ugodui rešitvi teh vprašanj pripomogla je Francija mnogo s korektnim svojim postopanjem. Tudi Anglija znala se je dogovoriti z Evropo o garancijuh svobodnega plovstva po Nigru. Za reko Kongo postavljena je mejnarodna plovstvena komisija, glede N»gra pa je dolžnosti take komisije za spodnje dele njegovega toka prevzela Anglija, za gorenje dele Francija. Tako dalječ je šlo glud-o. Severna Amerika pa predlaga in Nemčija podpira njen predlog, da naj se kotlina Kougova ni utralizuje. Toda tega neče potrditi Francija in še v zadnji seji konferenčni poudarjala je to jako odločno. Nadalje pa Francija tu močno prereka tudi ukrep, ki Sel*, da bi se železnica grudila od Vivi pa do Stanh vpoola. Vse to prerekanje pa izvira iz razmerja, v katerem francoska vlada živi in živeti hoče z „Association afr;-caine". Francozi hote imeti oba bregova Staniey-poola, velikega jezera, skozi katero reka Kongo teče. In s tem delajo veliko napotje bodoči državi ob Kongu. Bije se jim po pravici prereka, da jim svoj patent govori samo o pridobitvi, posesti in protektoratu desnega Kongovega bregu, a ne tudi levega. Bodi že to tako ali tako, česar Francija tukaj išče, to dela globoko zaseko v celo ozemljijo Afiiške družbe, da, celo cepi je na dva dela in prav zalo ae moramo vprašati, da-li pri vsem tem more nastati svobodna država ob Kongu? Sluti se torej, da Francija svoje pravice do Stanh vpoola trdi samo zategadelj, ker si hoče s tem nadomestek piipraviti za zemljo, ki jo je bila prepustila Afriški diužbi v kolonizovaoje. Zemlja ob Quillu daje mnogo prihodka sama ob sebi, a ta prihodek je zdatno pomnožen s kulutrnim delom, za katero je belgijski kralj Leopold II. žrtvoval premnogo svoje imovine, „Associatiou africaine" pa mnogo svojih moči. Ta zemlja pa je tudi že naprej določena, da bode vir, iz katerega bo prvi čas zajemala država ob Kongu prihodke svoje in tako prebila težki materialni začetek, drugi vir se jej vsaj sedaj ša no kaže. če torej Francija pravi, da hoče imeti jedno ali drugo, potem bodoči stvaritvi streže po teritorijalnem in financijalnem življenji, država ob Kongu utegne imeti težavno bodočnost, če se sploh kocstituvuje. Konferencija znhodno-afr.ška se je tako razišla z zavestjo, da so njene počitnee zelo važen čas, ker bodo spočete odločitev francoskih diplomatov. Mnogo se zida na to, da Franciji na čelu stoji ta čas Jule: Feriy, mož torej, ki je dosedaj vedno pred očmi imel tra;no korist svoje domovine in ne le popularnost, ki jo daje dnevna pol tika. Brezozirno in pogumno je upogibal vse malostne ozire pod veliko zgodovinsko odgovornost svoje službe in to dalo mu je že mnogo znamenitih vspebov in častno mesto osobno uvaževauega državnika v evropskem areopagu. Zato je upanje, da Francija ukloni svoje dobičke splošnjemu interesu Evrope; tudi bi, če Francija zadrži Ustanovitev Kongove države, navstal kaos, ki bi sicer Francozom pomnožil iste velike kolonijalne skrbi, javaljne pa bi jim spolnil želje. Brez pomena tudi to ne bo za francosko vlado, da so ostale države ne izimši Avstrije pripravljene, Afriško družbo pripoznati kot samosvoj faktor v Bit jnarodnem Življenji. Kadar se zahoduo-ufn&ka konferenc.ja znova tnide, utegnejo torej že odstranjene biti zapreke, ki sedaj pretijo uničiti popoln in dober konec te svetovno vužne akcije. Potem se morebiti srečno reši tudi tretja točka v programu : določitev načel o posesti neosvojenih ozemljij in tako pridobi se nova garancija, da bodo narodi mirno hodili, drug poleg druzega. Q. Banke in posojilnice. Banka — čarobno ime! Na milijone goldinar-jev splavalo je že po vodi po falirauib bankah, na tisoče premožnih in bogut'h rodbin prišlo je na beri ■ško palico v s led slepega zaupanja v bunke in vse te žalostne izkušnje neso poučile ljudstva niti oči odprle občinstvu, da bi spregledalo in spoznalo rahle in prhke podloge, na katerih se ziblje bankini sistem v Avstriji po sedaj za delaiška društva veljavnih zakonih. Kedar slišijo ime banke, domišlju-jejo si neusahljive zaklade zlata in srebra in nosijo svoj denar kasi, še veseli, da ga hoče banka vzeti in po 41/2°/o obrestovati. In ko pride do poloma, nečejo verjeti, da bi njihove uloge ne ostale popol- LISTEK. Ženske na Korziki. (Po F. Arudtu poslovenil A. M.) Divno lepej, planinskej naravi korzikanskega otoka, bronastemu Bkalovju njenih visočin, roman-tičnej divjoti neprozornih pragozdov podoben je tudi Enačaj otočanov, moški in ženske so rojeni junaki. Kakor je ognjevita zemlja, če se tudi iz nje ne vzdi-gujejo ognjenik«, tako ognjevita je narav korzikan-skih prebivalcev. Željni proslaviti se z imenitnimi deli, navdušeni za vojaštvo, a ločeni od druzega sveta, kjer bi njihova gorečnost našla rodovitno častno polje, potisnjeni na svoj majhen samoten otok, zlorabijo Korzikanci večkrat svojo srčnost za slaba dejanja. Divji, hrabri, civilizaciji malo pristopni, dasi pod francosko vlado, tako blizu Francoske in Italije, držav občne izoraike, živo Korzikanci Se dandanes v vojnem naravnim stanji zvesto se držeč silno starih, uekoliko Se barbaričoih Seg, in navad. Skoro jednako bojaželjne, kakor moški, hrabre, srčne in junaške so tudi korzikanske ženske. Gibčne in brze jezdarice in sede v sedlu tako trdno, kakor njih soprogi in bratje. Kakor vojna ljudstva sploh, ljubi tudi Korzikanec orožje nad vse. Poljedelstvo in vsa druga, tudi težja dela opravljajo le ženske. Posli na Koizki so jako redki. Ženske toraj trpe, delajo in skrbe za moštvo. One kuhajo, nosijo jedi na mizo in strežejo možem, a ne sede ž njimi pri mizi. A svojo osodo prenašajo srčno, krotko in potrpežljivo. Pa kljubu žalostnej usodi so se vender nekatere Korzikauke popele do uajslavniše visokosti posvetne slave. Tako je bila prva mati Napoleonidov, Leticija Booiparte, Korzikanka. Na Korziki rodila je ona otroke, kateri so pozneje sedeli ua mogočnih prestolih ter si s krouami najlepSih in najbogatejših dežel venčali svoje glave; od njenih hčera sti bili dve vladujoči kneginji na Laškem, tretja kraljica napolitanska. Za ravno tega časa bila je neka druga Korzikanka prva soproga cesarja Miiokanskega. Korzikauke so posebne, čuda divje lepote. Po- dobne so ženskam daljnega zemeljskega pasa; krasne poteze njih obrazov imajo nekaj tujega: žive boje, temne, žareče oč;, ostro vzrastle obrvi, kakor vran črni lasje; starinsko-klasičui obris brdkih lic, vse to dela nekak inostransk vtis na opazovalca. Na glavi nosi Korsikauka mandilo, to je neko ruto prijetne in lepe barve, katera pokriva tudi čelo in je tesno se glave držeč, okolu kite zavita, tako da se lepi in gosti lasje ne vidijo. Ta noša ima prav orijen-talsko-mavriško podobo, je prav stara in pristuje so-sebno mladim deklicam prav lepo. Got-pe višjih in boljših stanov nosijo navadno črne pajčolane na glavi; žeuhke srednjega stanu se oblačijo najrajši v prekrasno, živo pisano faldeto, t. j. dolgo oblačilo, navadno črne barve, katerega zadnji konec se lahko čez glavo vrže, tuko da je podobna nunski obleki s kukulico. Kmetice pa nosijo splošne okrogle, jako nizke tdamnike, vibu kattrih polože majhen svitek in nosijo na njem velike teše. Na Korziki so ženske v besede pravem pomenu tovorna živin«; ne redko koraka mož prost, kakor tica pod nebom, in prazen naprej, žena pa stoka 2a njim pod težkm breme- nun 'aru« in s- v polnem znesku izplačalo, dokhr jib stanje konkursne mase M pouči, da k popolnemu izplačevanju ulog pri bankah n kdo ni /av •-zan, ne upravni odbor, niti nadzorstvo, najmanje seveda bankini direktorji in uradniki, 6e prav neso ničesar ponevt-rili Take za prizadete stranke gotovo prav žalostne polome doživeli smo se te dni v Pragi in v Ljubljani, na D u n aj i pa je doz !aj le pomoč velike nacijonaloe banke otela tamošnjo eskomptno pred polomom. O lkod tedpj tako slepo zaupanje občinstva v banke, ki se ne da omajati po muogih nkrahhu in v nilo letih pozabi, da je b lo grdo ogoljufano? G'avni razlog je v tem, da se le milo ljudij brig» za osnovo denarnih zavo lov in da zlasti nikdo ne vpraša, kdo pa ima prav za piav odgovornost in poroštvo za zaupani denar pri bankah. B nke so delniška (akcijska) druHva, v kater h se združijo manjši kapitalni zneski po 10O, 200 dO 500 gld v velik kapital, s katerim se po tem posluje, da delnice kolikor mogoče nosijo visoke obn st;. Delnice se no glase na ime, vsak jib lehko kupuje in poseduje in nikdo se ne briga z\ lastnika delnic. Le upravni odbor in nadzorniki morajo se voliti iz delničarjev. Delovauje bankiuo pa je neomejeno in ne zahteva se nobeno razmerje mej delniškim kapitalom in mej svotami, katere srna banki kot uloge sprejemati. Delničarji neso niti najmnuje odgovorni za uloge in upravni odbor in nadzorstvo le v toliko, da redno pregledujejo knjigo m blaga n;co. Bitika sme torej desetkrat ali dvajsetkrat toliko denarnih ulog sprejeti, sploh ni v tem zanjo nobene meje, koliko znaša njeni prvotni kapitil. D živeli smo tedaj ču Ino prikazen, du so v Ljubljansko eskomptno b^nka, katere delniški kapital je znašal le 150.000 gl*., ljudje nanosili blizu poldrugi mi'ijon gld, tedaj desetkrat toliko, kol keršen je bi ves delniški kapital. In banka sama, plavajoč v obiliiosti denarja, plac rala je oa jeduem mestu, pri Tstbinkelnovih 280 000 gl , tedaj 130.000 gl. več, nego je imela lustnega kapitala. In nobeden teh ulužnikov n' niti najmanje dvomil nad popolno sigurnost,o svoje uloge, stati napis „banka" nad vratmi fe vsem tako bliščel v o':, da se jim je zdel erimen laesaj majestatis, dvo mit nad popolno so.veutno^tjo banke. Veliko k temu zaup'iiju je pripomagaiO ime: Ritter v on Ho-zbevar, katero je b.lo bratr na čelu upravnega odb-j a. Vsik u'ožmk je gotovo mislil, ako je bogati Hozb -var na čelu, kako bi potem bila mogoča kaka izguba V Pohabi pa je ali se ni inf armoval, da bogat: Hozhevsr je za bankiue dolžnosti le zave/a n s tistim zneskom, katerega ima v b.-.nkinib delnicah, pa ne s krajcarjem svojega ostalega imetka Takn je tedaj bank na osnova iu bode ostala, dokler se ne spremeni doz lauja deloiška postava, kar bi se že zdavnej moralo zgoditi. Na vse drugej podlagi pa stoje posoj iln ice in mi se moramo čuditi občinstvu, da dozdaj še ni Bjzun tega pa drže še včasib vreteno v roki in teško korakajoč po potu predejo. Zjutraj p idejo zgodaj ženske vkupe iz svojih samotnih vasij ali pa stopajo po strmem pečevji nizdolu na trg v bli>.nje mesto na glavi noseč velike pletenice, jerbase ah koške napolujene z zelenavo, ovorjem iu s s'astnimi južnimi sadeži, ki so tako čarobno krasni id lepi, kot nosilke same. Urno in brzih nog prihajajo v mesto, govoreč, smijoč in šaleč se ter veduo čedno in ubusuo opravljene, d&si so revne. Tudi vodo nosijo na glavi v bronastih ali kamuenih vrčih pra-Btarih klasičnih oblik, kakeršne so rab li ; e Iv ni ki. Zi večera iu v mraku zb ro se pi žene m dekleta pri vodnjaku in se, kakor pri nas, pogovarjajo — jedini počitek, katerega si po trud*polnem celdanskem delu privoščijo. A še tu uekatere vrte pridno svoja vretena ali pa napajajo žejne konje. Kakor večina ženstva jutrovih dežel se tudi Korzikanke odlikujejo posebno po izrelnej prirojenej milini in ljubkosti. (Dalje prih.) uloži vsak zadružnik n- ko svoto, zaaruini aeiez, *ur je nekako jednako delnici, pa v tem ko pri delničarji poneha vsako poroštvo nad zneskom vplačane delnice, zavezan je vsak zadružnik pri posojilnici, ako je zaveza neomejena, z vsem svojim privatnim imetkom za posoj i 1 nične dolžnosti. Uložniku pri posojilnici se tedaj ni bati niti za jeden krajcar svoje u oge, tem menj, ker pri posojilnici vsak zadružnik pazi, da se z denarjem vestno ravna, kajti on ve, oa pri izgubi zadružnega (kapitala bi se segalo na njegov privatni imetek. Pa S* celo posojdniee z oma-jeno zavezo so varneje za uložene denarje, kakor bt.nke, ker vsak zadružnik po zakonu ni le zavezan za svoj delež, temuč za podvojeni delež. V emimo posojilnico, ki ima 300 do 400 udov, največ kmetskih posestnikov; vsak ud da ima le 1000 gld. premoženja, tedaj reprezentujejo vsi skupaj kapital od 300 000 do 400 000 gld. Taka posojilnica daje tedaj popolno varnost za tu svoto in ker svoj denar nalaga na varna mesta, lehko se jej zaupa še jedenkrat toliko. Ko bi tisti gospodje, ki so svoj denar v slepi zaupnosti nosili v banko, naložili ga bili v slovenskih posojilnicah, ne trebalo bi se jim zdaj kes.«ti da so tako neprevidno ravnali. Morda pa jim je, kar je stari slovenski greh, ImpODOvalo, da je banka nosila nemški pečat in o I Nemcev bi'a ustanovljena, posojilnice pa zategadelj ueso vredne is upanja, ker so slovenske in |im na čelu i/kuVni, požrtvovalni rodoljub', ki tiho pa uspešno delujejo in se izogibajo švindla. To je tista slovenska pohlevnost, katera se ne more privaditi stati na lastnih nogah. Nadejamo S*, da bode odslej preminil tisti nimbus, ki je obseval jednake nemške banke in da bodo naši imoviti možje sa začeli držati gusla, katerega nosimo vsi tako radi v ustih, ne da bi se po up m ravnali: Svoji k svojim! Za jezikovno jednakopravnost! ćeski listi vsi veseli pozdravljajo popelje finančnega ravnateljstva moravske ga, da se morajo v mestu Brnu pri vseh prodajainicah tabaka in kole kov postaviti nadpisi s češkim jezikom, ne pa samo z nemškim. Do sedaj v Brnu ni b lo niti jednega Češkega napisa na teh prodajalnah; ker pa so lete nekakšne poddružnic;? državnega, avstrijskega samotržja, za to ne gre trpeti zgolj nemških nadpisov v deželah z raznimi jezik', za to Mo-ravani-Čehi neso odjenjali, dokler se ni odpravil ne-dostatek, ki jo pri vtakem koraku nml<'e oznanjal, da je Peščina prezirana iu zaničevana na svoji zem'j'. Češko rodoljubje namreč ni tako fenokrvno, kekor je naše, ki čash še pri važniših narodnih vprašaujib v indifereutnosti spi Domoljubno stopamo po uhcah bele Ljubljane, tarodnjaki hodimo mimo javnih, državnih poslopij, a kar nič se naši pogledi ne spodtikajo ob nemške nadpise, ki se kakor bršljau vijejo od hiše do hiše! A če bi že pripuščali, da naši trgovci in drugi prodajači z nemškimi nadpisi privabijo tudi katerega izmej N meuv k sebi, nikdar pa bi ne smeli dopuščati, da bi nadpisi, ki eo ua-menjeni za javnost ter izvirajo od nemških oblastev, ne bili po naš h deželah najmenj tudi slovenski. Hočemo namreč, da je slovenski jezik na Slovenskem vsaj jednakopraven z nemškim iu laškim jezikom, a ta jednakopravnost se mora kazati tudi po vnanje, to zahtevati smo dolžni narodni časti narodni politiki, večkrat tudi gmotnim našim o/.i om. To so malosti, boste dejali, a te malosti storijo vkupe toliko, da imajo naša mesta, uaŠi trgi nemšk o i rvz, in tujec, ki hodi po naših krajih, ne verjame, ako mu trdiš, da todi prebiva slovenski rod, slovenska govorica in smejal se ti hode, ako mu še poveš, da imamo jeduakopruvnost uzakonjeno! Malomarnost naša je kriva, da nas svet ne pozna, brez premisleka zapravljamo in raztikamo diobtine, češ, saj so samo drobtine! — iu z nemščino se igramo kakor otroci z ognjem v .-lamu .tem podstnšji ! Finančno ravnateljstvo v moravski kronovini ukazalo je, da nadpisi v mestu Brnu morajo biti tudi češki. Tacega ukaza smo tudi mi potrebni in dobili ga bjmo, če ga resno hočemo. A ne samo to, povsodi, kjer Sloveuci prebivamo, morajo vsa javna pota, vsa javua oblastva razumljiva biti tudi narodu slovenskemu. To ni druzega nič, nego jed-nakopravuostua zahteva, izvirajoča iz pravičnega in tudi uzakonjenega avstrijskega načela: vsakemu po svoje, Slovencu slovenski! Vseh oblastev čini Btopati morajo pred Slovence v obliki, ki je Slovencem pristopna, in čim širši so krogi, katerim je larauno garancije, da se je to tudi moglo zvedeti To je „ratioJ vsega objavljanja in razglašanja uradnega! Žito so naznanila, razglss', edikti, oklici itd po oaSih sodečih prazno pustolovstvo, dokler se sp'su-jejo z jezikom nemškim. Slovencu npumnim, zato 80 vidi, koliko jednakopravnosti smo Slovenci dosegli, če se nam niti sodnja in drug m-adna nazaanla ne razglršajo v našem jeziku, uaznan 'a, na katera nam se je obrati, ali pa kvaro trpeti. Ono je nemogoče, to pa neizogibno! Srečna taka era! V nekaterih Rodnjih okrajih na Kranjskem sru komaj 2°/0 nemškega prebivalstva, a sodnji razglasi so vender-le nemški, na Kranjskem je 94% nas Slovencev, 6% pa slovenski govorečih Nemcrv, a uradne novine so nemške in vanje se stavljajo nemška uradna naznanila, prevažni sodnijski odloki, — Slovenec jih znaj ali pa ne! Na. sr čna era? Ma'o-vzbujenim narodom pod Kavkazom se bolje godi. Rusija si jih je osvojile, a nedavno dala jim je slovesno jednakopravnost, v posebni točki veli, da vsi uradi morajo svoje ukrepe vsakemu rodu tolmačiti v njegovem jeziku Mi smo že tako vzbujeni, da narodne svoje zastopnike pošiljamo v vladni vinograd ,,n:i dan", a uraduje >.e za nas, kakor da nas ni. V resn ci, začnimo se gibati, da si najpotrebnejše dobimo. Uradovanje je in ostane nepopolno, dokler ni umerjeno po jezikovnih razmerah. Vladi in podložnikom pa mora biti do tega, da je uradovanje popolno, občevanje mej oblastvi in občinstvom možno. Dokler to načelo ne stopi pri nas v življenje, tako d Uo bo narod naš trpel in trpel! —n. Politični razgled. Notranje i poakusi rešiti ta denarni zavod bili so brezvspešn». To bode imelo jako slabe posledice za trgov.no in obrtnijo na Češkem. L sti različnih barv različno sodijo postopanje voMne komisije in vladnega zastopnika pri volitvah v Bnintio trgovsko zbornico Najbolj zagovarja seveda vladnega zastopnika vladn;i BWien'*r Abead-post", ki dokazuje, da je v zakoi u utemeljeno, da ima pasivno volilno pravo v trgovsko zbornico samo tisti, kdor ima v dotičnem razredu tudi aktivno vo lilno pravo. M j moravskimi Nemci je pa neki zaradi tega velika razburjeuost, in govori se že, da voljeni nemški odborniki ne vstopi o v zbornico. S tem miBlijo prisiliti vlado, da zbornico razpusti ia razpiše nove volitve. Ofi'ijoz; pa že zatrjujejo, da se vlada tudi temu pritisku ne bode udala, ter ne bode razpustila zbornice, naj vsto >ijo nemški člani ali ne. V ogersklli političnih krogih z velikim zanimanjem pr čakujejo novoletni govor miuisterskega predsednika. Govori se, da bode Tisza tedaj pojan-nil sed nji politični položaj in nalogo liberalne stranke ogerske. Ob jednem bode jim razložil povod nekaterih liberalcem ne ugajajočih imenovanj. S tem bode sku'al potolažiti nekatere nezadovolineže mej liberalci in zatreti nesporazumljenja mej njimi. Ali se mu bode to posrečilo, bode nas bodočnost poučila. Vnaitje o niu'lri delatvo. Delovanj«« ohrtn h nadzornikov m j se raz-šiii. Nadalje hočejo socijalisti posebn** delavske zbornice, katere bi volili delavc po splošnem volilnem pravu. Uvele na) bi 8e tudi potrebne naredbe, da Be varujejo delavc, kolikor je mo* proti nezgodam. Z« poljedelske delavce pa sedaj Se ne mislijo pred lagati maksimalnega delovskega časa, in ravno tako tudi še ne reforme poslovskega reda. — V pruskem deželn m zboru pride zopet na vrsto obravnava o pr-Menihi cerkveuo- politi-ikih za' nari svoj t ottdogg* revolver in se ustreli v desno sunce, da je bil v nekol;ko minutah mrtev. Vest o tem samomoru raznesla se je bliskoma po mestu in vse raznovarja le o tej nesreči. Samomorilca prenesli so takoj v mrtvašnico. Pri skontnranji se jy že včeraj konsta-tovalo, da je izneveril 76 000 gold. Danes pa se že govori, da manjka nad 100.000 gold. Ni dan prišlo je veliko nerednosti, samomorilec im**! je ponarejene pečate firme, manipulacija njegova z menicami bila je kri'eča, par menic za velike vsote ni baje najti, pogrešalo se uloženi pppirji (depoti) in g. dr. Stbckla opeharil le Zenari za 25 000 gold. O vs*m tem se upravnim svetui;om ni niti sanjalo, Zenari užival je neomenjeno zaupanje, v najboljih biaafa Ljubljanskih — izimši hiše narodnjakov — bil je persona gratissima. Le eskomptne banke sluga K. je že davno opazoval, a ni ničesar ovadil, ker se je bal za svojo službo. Nt vprašanje, zakaj ni ničesar povedal, d-jal je baje, da bi bil službo izgubil, uekaj pa tudi zaradi tega ne, ker se njemu (slugi) itak že rekli: da je „Vieedirector". — Zenari je izneverjene novce baje na borsi ti igral, ker so se dobila potrdila o plačanih diferencah. — Senzacija in razburjenje po našem mestu je velikansko in bati se je hudih nasledkov. Delničarji izgube* s\oj delniški kapital do krajcarja, reservni fond je tudi izgubljen, a ne dovolj temu, tudi uloge zadela bode izguba vsaj uekoliko odstotkov, koliko se danes ne more niti domuevati. Pravi pravcati polom zadel je nesrečuo bauko, z banko vred pa tudi vse tiste, ki imajo kaj deuarja uloženega — mej njimi jako veliko narodnjakov — ali pa kaj izposojenega, ker bodu treba denarje takoj povrniti. — Da je do tega prišlo, temu krivo je potratno življenje samomorilca Zenarija, njegova Btrast za lov in „sport", njegova zlo-dejska lahkomiselnost in pomanjkanje vsaker me kontrole. K efeknej blagajnici imel je samo Z nari ključ itd. Pripoveduje se še veliko podrobnosti j, a za danes bodi dovolj. Stvar je žalostna, jako žalostua. Prizadetih je veliko rodbin, marsikatera hiša utegne se zrušiti ali vsaj omajati in kredit našega mesta je močno akodovan. Za sedaj še ni moč , napraviti si pristno sliko položaja. Upravni sovet eskomptue banke ima denes sejo in pričakuje v vel kej napetosti, kaj se bodo sklenilo. — (Matičarjem in prijateljem Matico na znanje.) Trkoj po božičnih praznikih pričoo se rbzpošljati društvene knjige za leto 1884. Udje dobe, kot je večini že znano, troje knjig, namreč: „Letop:s" za 1. 1884., „Crtice duševnega žitka štajerskih Slovencev" in „Lovčeve zapiske" II del. Ljubljanski udje dobivali bodo knjige v prvih dneh v matičini pisarni, vsak dan od 11. do 12. ure. Kdor bi pa ne utegnil priti po nje, dobi jih potem v prvih dneh januvarja na stanovanje poslane. Ob jednem z oddajo knjig letošnjega leta se bo, kakor se godi to pri družbi sv. Mohora, pobirala od društveoikov tudi udnina za prihodnje leto, da bo odboru slednjič možno, vzdržavati red v iedavanji knjig. Le na ta način je mogoče o pravem Čsbu zvedeti pravo število plačujočih (iu le na te bo more Matica ozirati) društvenikov in določiti, po koliko iztisov naj se posamičnih knjg tiska. S tem bo ustreženo obema: društvenikom, da pridejo poprej do svojih knjig, odboru pa, da ima manj truda in sitnosti Pri tej priliki se slovensko občinstvo opozarja tuli na bogato matičino književno zalogo, obstoječo iz društveuih knjig pretečenih let, katerim se je kupna cera znatno znižala, posebno na „Spomenik", kojega hrani Mi-tica še do 500 ''zvodov in kojemu se je kupnina tudi znižala. — (Umrl) je preteklo noč v Ljubljani gosp. Karol Ko n še k, zoaui dopisnik v nemško-židovske liste, * Mariboru pa v 23. dan t. m. umirovljen* stotnik Konrad Seidl, j»ko zagrizen naš nasprotnik, bivši državni in deželni poslanec, kolega Brand-stetterjev itd. — (Druga promocija sub auspiciis imperatori s.) V akademičnej dvorani novega vseučilišča Dunajskega bo danes ob št rib popoludne v prisotnosti cesarskega namestnika „sub auspiciis imperatoris" promoviran doktorjem prava koncipijent Dunajske linam ii" prokurature g. Ivan Munk, sin umrlega mestnega H rta cir7 i vam ttrvuim m u u.-* iz Viftave na Moravskom — (ŠaleAka Čitalnica) ima svoj redni občni zbor dne 1. januvarja 1885, (4. uri popoludne) v čitalnici s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega abora; 2. poročilo olbo-rovo o delovanji druHva preteklo leto, 3 poročilo prjgledovnlcev rakunov za leto 1883 in odobrenje računov; 4. volitev novega odb'»*-h, predse laiki in podpredsednika; 5. volitev preglednikov rakuna za 1-to 18H4; 6. razni nasveti in predlogi. O Ibor. — (Vabilo k b e s e d i,) katero priredi bralno društvo v Š rnpitsu dne 4 prosnea 1885 v svojem prostoru. Spored: I. Pozlrav II. P.-tje: „K<»ro$ki Slovenci". III. Igra: „Srečno novo leto". IV. Petje: „S'ovenc, dom". V. Tombola s tremi dobitki. VI. Petje: Ji Iransko morje". VII. K'ra: „Brati ne zna". VIII. Petje: „Bo*h živi". — Ustopnina za n*ude 20 novcev. L'stek tombole 5 novcev. Začetek točno ob 5 uri popoludne. Odbor. — („Bralno dr a A tir o v Vol. Žablja h na Goriškem") bode imelo letni redni občni zbor di.e I. januvarja 1885 1. v svojej bralnej sobi ob 4 uri popoludne s sledečim sp »redom : 1. blagajni* kovo iu tajnikove poročilo; 2. volitev odbora; 3 d i-ločitev časop'sov za I. 1885 ; 4. posamični predlogi. P. n. gospode društvenike ho uljudno vab', da se udeleJe" v obdaem številu občn ga zbora. Poslano. Ker se po Postopni obče govori, da je katori izmed naju pisal ilanek v št 296 od 24 decembre t. I. iz Postojine, ki se peča z bivšim e. kr. okr. sodnikom v Postojini gosp Fr. Tomšičem in z našim novim s od n'ko m gosp Žuž kom, izjaviva, da no beden naju tega članka piani ni. V Postojini 26. decembra 1884 Dr. Ivan Pitamic. Šegula. TUJCI: 26 decembra. Pri Slonu: Barua z Dunaja. — Jarc iz Gornjega. grada. — Deutsch iz Budimpešte Pri "»luli«-j: Globočnik iz Železnikov. Pri uvHtrijsketu »•»■»rji: Valenrič iz Sušaka. — Szafranski z Dunaja. — DobrSek is Št. Vida. Meteorologičao 'poročilo. 1 3 Cm opazovanj h Stanje barometru v 11) LU. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v 10 lil. 21 dec j 7. zjutraj i 2. pop. 9. zvečer 72867 mm. 728 22 mm. 729 06.ni«. + 0 4° C + 8*6*0 + 0 4(3 al.aazb. Sl. /..lil si. zah. obl. nl>l. obl. 200 mm. d. in sn. 25. dec. 7. zjutraj 2. pop. H. »večer 728 72 mm. 728 90 mm. 730-59 'nm. -f 04 (J + 16 <: + 0-8-<: brezv. sl. vzh. sl. zah. obl. obl. obl. 2 80 mn. snega. 26. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731-43 mm. 732" 73 mm. 73523 mm. -f 0-4°C + 24° C + 10° C brez v. sl. jz. sl. vzb. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperutura je znaSala -f- 1*2°, £g 1*3« za 3*8°, 3-7° in 4*l°'nad noruialom. 0-9° in Tržne cene v IJ ubija u I dne 27. decembra t. 1. tri- kr. Špeli povojen, kgr. . Bl-ikr. PSenica, hktl. . . . 6 ^1 -172 Rež, n • • • B 4 Surovo maslo, „ -84 Ječmen, n ... 4 Bfi Jajce, jedno .... -81 Oves, n ... 2 !>2 Mleko, liter .... -1 8 Ajda, Proso, n ... 4 71 Goveje meso, kgr. -|64 n ... B 69 Telečje „ — 64 Koruza, h ... 10 Svinjsko „ „ — 54 Krompir, n ... 2 86 Koitrunovo „ „ — 36 Leča, b ... 8 — 45 Orah, n ... 8 Golob...... -J 18 Fižol, H 50 Seno, 100 kilo . . 1 69 Maslo, kijr. — 92 Slama, „ „ . . 151 Mast, — 83 Drva trda, 4 □ motr. 790 Sj>eh triVm, „ — „ mehka, „ „ 520! dne 27 decembra t. 1. (Uvirno v*U;l. TRNKOCZY-ja, na Mestnem trgu št. 4, v Ljubljani. V AMERIKO pride najceueje, kdor se obrne na ARN0LDA REIFA, DUNAJ, I., PESTAL0ZZK1ASSE I, najstarejša tvrdka te vrste. (623—13) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. K XXKXXXXXXXXXXXXXXXX;tXXXXX Naravno, zlatorumeiio, najuspešnejše ~~^M |{ 1 • * olje. i Samo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče zlatorumeno ribje olje je najuspešnejši lek, kakor to mnogostransko potrjuje izkušnja naspretnejših zdravnikov in dobri glas tega leka širi se dan na dan po sijajnih uspehih, ki so se ž njim dognali. Izredno dobro deluje pri: škrofeljnih. jetiki. spuščajih, bezgavkah itd. Jedna stekleuica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld. To ribje olje prodaja in razpošilja s pošto vsak dan lekarna Jul. pl. Trnkoczy-ja ..pri samorogu*4, v Ljubljani. M«'«*cnl trjj >i. -4. (704—7) :XXXXXXKXXX5*XXXXXXXXXXXX*SXJ Dunajsko zavarovalno društvo» na □3-u_ria-ji- P. n. S tem uljudno naznanjamo, da smo pretrgali pogodbo z gospodom Ja kobom Dobrin-om in izročili naše zastopstvo v Ljubljani $ gospodu VIKTOR-ju SCHIFFER-ju, ^ nasledniku Ivana Ev. Wutscher-a (,,pri Bučarji"). ^| Izrekamo svojo zahvalo za skazano zaupanje ravno tako prvej Oger- jLf skej občnej zavarovalnej družbi, kakor tudi Dunajskemu zavaroval- Yj nemu društvu, njenemu pravnemu nasledniku iu prosimo to zaupanje še na ^\ dalje ohraniti. ±i Ponudbe se radovoljno vsprejemajo pri gospodu Viktor-ji SchifFerji ^ v Ljubljani in pri gospo lih krajuih agentih, kjer se tudi dajo s prijaznostjo vS ! "tieii: a pojasuila. V Grade i, v 7. dan novembra 1884. Z velespoštovanjem 4^ generalno-zastopstvo v Gradci 4f Dunajskega zavarovalnega društva na Dunaji. ^ ,799-3) O. Mlct-ri. ^ Dr. ^pranuei - J<* <• kapljico za želodce« Tajni medicinski in dvorni sovotnik dr. lliieking. medicinski sioelnik dr. 1'ohn, dr. Miinning in mnoge droge zdra\niske avtoritete so je presknsile in je za izvrstno domače (ne tajno sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, ouiedletici. glavobolju, trebuhobulju, zaslizeuju. ielodcnej kislini. vzdig.»vanju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlatej žili. zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite snino z malim in prepričajte se sami. J-.-dna stekl. 50 in 30 kr. Pri £ospyi':i lekarji Svobodi, pri Zlatem orlu, ■a l'!-«-irim \ < iu trgu. (716 — 8) §t Ii Trsta 7 No7i-Jork nararaost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Gerrr.ar.iau, 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajnta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (814—6) X. T3=2^EZ221 "CJ"ILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Kr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se i;a Euiillauo d* Ant. Poglajen, generalnega agenta v Trstu. hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske. Zaradi sklepanja računov za drugo polovico 1884. leta bo od. Št d-o d_S. dne jan^va-rja, 1885 la zasta^lf&Toica cd ±, do ±8- dne j^n\^^a,rjsi 1885 za občinstvo zaprta. Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice, v Ljubljani, dne 16. decembra 1884. (820—2) kdatelj in udgovo.ni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tihkarne*. 626323