ISSN03SÛ-SS61
ZA hofi«c t*dn«
Prevladovalo bo sončno vreme.
50 let
Številka 16
četrtek, 24. aprila 2003



•x
r

280 SfT
«'.J.


• "	"i;



P











/


r^ /






^r:» C









r/

.-•s


w / t:v


Naš čas bo spet med vami 8. maja.
MESTNA OBČINA

Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju prazniloi dela vam iskreno čestitamo! Obenem vas vabimo na proslavo v počastitev dneva upora prosti okupatorju, ki bo
v petek, 25. aprila 2003, ob 18. uri v Domu kulture Velcnie.
Slavnostni govornik bo podžupan MOV Bojan Kontič. Plaketo Zveze borcev NOB bo prejel Nestl Žgank. V kulturnem programu bodo sodelovali Šaleški akademski pevski zbor Velenje, Tolkalni kvartet in Moški pevski zbor Kajuh Velenje. Prireditev bo povezoval Matjaž Čemovšek,
. župan, svet in,uprava MÓV



DIM
• V •
I zive I
ONO
VI
^mnje
tm

I
J
2\em mbodnik sitéJmv ^Sbsenije
ObiDo£xiflo^aiiizad|aVdeaje
d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PRtDSTAUNrŠTVO VUENJE • Stiri trf 3320 tfetette. lel.: 03/ B97 90 96
FPZ - MODRA IZBIRA ZA
9770350556014
n ONOVIICEC e
Huda zima precej načela mestne ceste
VELENJE • MO Velenje nenehno o|M)/jrja Direkcijo m ceste RS o mučni ohremer^enosti ma^islraliie .Šaleške ceste, ki vodi pr<»l! Kon>ški. Kar 20 tisuč vo/il se vsak clun /Jtpelje p» njej. Z»ta so [»nt v dr/avnem proračunu /agotovin sredstva /a /aCetek ohnove i luknjami prepredenega vo/iitča, letos, prav pred kratkim, pii so poskiiieli še /a pokrpanje lukenj v križišču piKl /im^ikim bazenom« pri nakup<»valnem centru Ve-le n je.
Maja pa bodo z obnovami ccsi po letošnji hudi zimi začeli ludi nu MO Velenje. Najbolj problcmalične predele bodo po-krpali v mesecu maju. Junija pa bo prišla na vrsto prva resneje obnova. Ib bo nadaljevanje lani začele ("obnove Stanelo-ve cesle, kjer moraji> odpravili Še nekaj nepravilnosti. Največji letošnji projekr pa bo zagotovo ureditev novega krožnega kriŽSča pri slarem kinu, ki ga bosia finaneiraJa občina in áiinva. 'lb bo krati pridobilev za Sončni park, saj bodo ob njem uredili ludi dodalna parkiri^e. Po razpisu sodeč naj bi dela stekla septembra Iclos, končala pa naj bi se prihodnje lelo maja.
■ bš
Ob dnevu zemlje
VElJilNJE — Ibdi v Mestni ohčini Velenje poteksijo aluiv-nosil, ki so za/namovsite dan Zemlje. V torek popoldne, na dan zemlje, je podjetje xa ravnanje / odpadki PUP-Sauber-maclier d.o.o. na Titovem trgu pripnivilo predstavitev avto-parka, posode m ločeno zbiranje t)dpadlu»v, predstavitev praznjenja in pninja pos4»d, komhi za prev/em jedilnega in nut-Comejja o^a. st(»jnlco za delitev kompo.sta in l>ra^ur/a ločeno zbiranje odpadkov
Kot bodoča EKO SOLA se je s pevskim zborom, igrico o naravi, ft^lklorno skupino s harmonikarjem in risanjem na as-Tail predstavila tudi Osnovna šola Šalek - učenci bodo tudi pomagali delili bro}>ure o ločenem zbiranju odpadkov.
Včeraj dopoldne paje v organizaciji Medobčiaske zveze prijateljev mladine Velenje v sejni dvorani MOV potekal ludi zaključek projektov ^Varujmo in ohranimo Šalef^ko dolino" in "Odpadek naj ne bo samo odpadek". Predstavili so zloženko Odpadek naj ne bo samo odpadek in zbornik Varujmo in ohranimo Šaležko dolino 2002/2003.
■ bš
Otvoritev kanalizacije
HRASTOVEC-Krajani lega vaškega odbora .so se lani prvič zbrali pri postavljanju mlaja. Tradicijo bodo nadaljevali ludi lelos, ko bodov sredo, dan pred praznikom (^b 15. uri postavili mlaj, uroza tem pa simbolično predali namenu veliko pridobitev-kanalizacijsko omrežje.
Cemu Je namenjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča?
Namesto nadomestila davek na nepremičnine
V teh dneh prejemajo ol)čani mestne občine Velenje položnice /a plačilt» nadomestila /a uporabo stavbnega zemljišča. Na i\iih so lâ 20 odstotkov viSji zneski kot pred letom dni. Zakaj? Vpraša rve smo postavili Srečku Mehu. županu mestne o}>čine Velenje. Zanimalo pa nas je tudi. čemu so namenjeno ta sredstva?
»V prvi vrsli za vlaganja v i>premljanje slavnih zemljišč, pa ludi za urejanje (lu ne mislim na čKčenje), okolja v katerem i^.iviino. Zahteve oWanov so vedno večje, boljše cesle hočejo, bolj urejena parkirišča... Denar za lo je treba zbrali, saj na žalost nihče izmed nas nima čarobne palice s kalero bi urej^ničil -^elje.
To je seveda eden od razlogov, da smo la prispevek pt>-večali za 20 odstotkov. Drugi razlog pa je ca. da nam Ministrstvo za finance na osnovi zakona o financiranju občin
določi, koliko mora posamezna občina zbrali u lega naslova. To se Sleje v takoimenova-no primerno poraK). Za mesl-no občino Velenje, ki se samo-finandra je še toliko pomemb-nej:5e, da zberemo dovolj sredstev, saj sicer ne moremo uresničili zastavljenih programov.
Naj poudarim, da pobiramo v Velenju precej nižje nado-meslilo kol nam ga predpisuje resorno ministrstvo, vsa le-la doslej smo zbirali po 200 milijonov manj, v letošnjem lelu pa okoli 150 milijonov manj . Povem pa naj ludi lo, da kmalu - Čez lelo ali dve -lega nadomestila ne bomo več zbiraii. Nadomeslil ga bo davek na premoženje, ki pa bo precej višji in bo prizadel vse» ki imamo premoženje, še posebej nadsirandardne objekte in parcele.«
■ M. Zakošek
Prvega maja brez srečanja na GraškI Gori nlî
Zbujanje ob zvokih godbe
Prelmalci Šale.^ke in Zgornje Savinjske doline so se navadili prvomajskih srečanj na (iraški Gori. Bre/ njih ni minilo n<»beno /adnje leto. V 0\> m<»čni organizaciji ZSSS Velenje srečanje pripravljajo tudi letos, prekine lahko le dež.
V prvomajsko jutro se bodo prebivalci prebujali ob budni-cah pihalnih orkestrov F^em(v govnika Velenje, Zarje Šoštanj
1er godbe na pihala Zgornje Savinjske doline. Godli bodo v Velenju, Šoštanju, Šmarlnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah, Ljubnem, Lučah, Gornjem Gradu in Solčavi.
Udeležence .srečanja, ki se bo na Gori juriSev začelo s kuhur-nim programom ob II. uri, bodo na kraj srečanja vozili avio-buM. 1a p<xidiek je pomemben! Iz Velenja od 8. ure naprej vsa-
kili 30 minul s postaj Pcsje, CJo-rica, Bevče, Nama, Prešernova, Tržnica, Rudarski dom: iz Si>štanja in Mozirja bosla avtobusa odpel jala s postaj ob 9. uri. Seveda pa bo ptwkrbljeno ludi za prevoz nazaj v dolini.
V sredo, 30. aprila in čelrlek, 1. maja, pa bodo v Nazarjah, na igrižču Vrbovec, izpeljali maraton v igranju malega nogometa Trajal bo 24. ur, prične
pa se ob 19. url
danes (četrtek, 24. aprila), prav tako ob 19. uri, bo v orgelski dvorani (rlćtsbene Sole Frana Koruna Koželjskega akademija v počastitev praznika dela. Slavnostni govornik bo mag DuáímSemolič,predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
■ mkp
Kultura v treh zavodih?
Pred razdelitvijo je treba pokriti izgubo!
O delu Kulturnega centra iva-na Napo t nika smo obsežno pisali, saj smo pred kratkim objavili pogovorz njihovim direktorjem. Z delom so se podrobno seznanili tudi svetniki na zadnjem zasedanju. Bili so si edini, da opravljajo v tem zavodu pi:micmbno poslanstvo, žal pa so se morali soočiti ludi z njegovim težkim finančnim položajem. Ob k(^ncu lanskega leta $0 imeli kar za 68 milijonov tolarjev nepokritih obveznosti. Če od lega odštejejo (xlprte prihodke, znaša primanjkljaj 39 milijonov tolarjev. Direktor Vlado Vriíičje na zasedanju predlagal, da jih obiščejo župan Srečko Meh, finančnika Darja Medved in mag. Dragica Polh, članica sveta in obenem tudi članica s"vc-la zavoda Kulturnega centra in da se v tej sestavi dt^govorijo za ustrezno rešitev. Ivan JanežiČ, predsednik odbora za negospodarske javne služe je lakšno razmišljanje p^idprl, saj je menil, da je treba finančni primanjkljaj pokriti pred razdelitvijo Kulturnega centra, saj bi bil sicer zelo sla-
ba popi)inica novœblikovanim zavodom.
Benjamin Siro/ak, predsednik odbora za gospodarske javne službe je vprašal Če je smiselno, da se toliko zapaslenih Kulturnega centra izobražuje na akademskem nivoju, jih res toliko potrebujemo in ali bodt) po končanem Študiju, ostali v tem okolju. »Tistim, ki .Študirajo pokrijemo .Šolnine, tam okoli 2{)a.()no tisočakov na lelo. Vsi so pripravljali naloge, ki so pomemben kukurni produkt in asiajajo temu okolju. Četudi po končanem študiju odidejo, so za to okolje zelo koristni«, je biJ kratek in jedrnat Vrbič.
Srečko Meh paje med drugim dejal: »Glede ptxslovanja Kulturnega centra sem že (xiredO nekaj ukrepovs katerimi bomo analizirali stanje, predvsem pa preprečili, da bi finančni primanjkljaj Še naraščal. Vsekakor pa bo treba upoštevali tudi dejstvo, da mora direktor» četudigre za javni zavod, nizpolagal i s finančnimi sredstvi v okviru prihodka. 'Ib spoznanje mora bili zakore-
ninjeno pri vseh na.s. Tudi v proračunu ne ravnamo drugače, saj sicer ne bi sestavili kraja s krajem in škarje hi se nam kar naprej odpirale.« Županje poudaril ludi pomen vsebinske razprave o bíxloči organiziranosti kulture v Mestni občini Velenje. V vseh pri^gramih bo treba po njegovem več naredili za pridobitev lastnih sredstev, saj ni mogoče računali, da bi lahko po-siavko kulture v občinskem proračunu povečevali.
Herman Ariič (SLS) je opozoril na izredno slabo stanje muzeja Štirinajste divizije na Ciraški gori in na prezrto kulturno dediščino gradu lum. menil pa tudi, da bi morali poročilo o delovanju kulturnega centra vsebovati ludi analizo krivde za nasialo finančno stanje. Drago Seme(ZLSD)jc menil, da je celotna vsebina kulturne ponudbe v tem okolju na zelo visokem nivoju in se zavzel zato, da Kulturnega centra ne bi razdruževali. kljub zakonskim določilom, zato je predlagal, da se razprave o tem lotijo
strokovno poglobljeno na eni prihodnjih sej.
Drago Martinšek (LDS) je podprl prizadevanja po takojšnji tlnančni sanaciji, saj je menil, da je nesprejemljivo, da bi, če bo pnslo do oblikovanja treh novih zavodov na področju kulture, ti začeli poslovali finančno obremenjeni. Ana Koza Hribar (De-SUS) je ponovno opozorila, da na velenjskem gradu še vedno ni urejen muzej NOB, Drajjica Pt)vh pa prav tako podprla prizadevanja, da se problem fmančne-gii primanjkljaja razreši pred razdružitvijo sedanjega Kulturnega centra v tri nove zavode.
Vodstvi Kulturnega centra in mestne občine Velenje kot njegove ustanoviteljice in lastnice čaka v prihodnjih mcsccih trdo in zahtevno delo. Na eni strani bo treba razrešiti finančni problem, ki se vleče že desetletje, na drugi strani pa opraviti vsebinsko zahtevno razpravo o tem. kako bo kultura v našem okolju organizirana v prihodnje.
■ Mira Zakosek
Od srede do torka - Svet in domovina
16. opril
.Atene - V družbi z voditelji sedanje pelnajsierke in desetih novink so pogodbo o pristopu v ÊU v imenu Slovenije podpisali predsednik Janez Drnovšek, premier Tone Rop in minister Rupel,
trjubljana - Popis prebivalstva je pokazal, da ima le Scsi odstoik(ív prebivalcev Slovenije (i.964.036 nas je v.seh) nepopolno osnovno šolo, 54 odstotkov jih imasrcdnjo izobrazbo, 13 odstotkov pa višjo ali visoko.
17« april
Atene - Voditelji Evropske unije so se na vrhunskem zasedanju v Atenah zavzeli, da naj osrednjo vlogo v povojni obnovi Iraka igrajo Združeni narodi.
Ljubljana • Strokovni svel ZLSD za regionalizem in lokalno samoupravo je podprl režitev leriiorialne členitve Skv venije na osem regij, ki jo je pripravilo MNZ, a hkrati za-
hteval, da se pri členitvi upc^le-vajo 5e tri regije: koroška, savinjsko - Šaleška in posavska regija.
18. april
Hajidad - Na največjih demonstracijah po strmoglavlje-nju iraškega režima je danes v Bagdadu proti ameriški zasedbi Iraka protestiralo več kol lO.OOO Iračanov.
Kr§ko • Hrvaško elektrogospodarstvo (1 IEP) bo opolnoči, po skoraj peiili letih prekinitve» znova začelo prejemati električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
19« april
Sydney • V ZDA in nekatere druge zavezniške države je pribežalo okoli 20 severnokorejskih visokih vojaških predstavnikov in jedrskih strokovnjakov, katerih prebegs Kitajske je pod vodstvom ZDA in Nove Z.clandije načrtovalo kar enajst držav
Koper - Ameriška letalonosilka Theodor Roosevelt, kije
sodelovala v vojaških operacijah v Iraku, je danes okoli 7.30 ure priplula v Koprski zaliv.
20« april
Rim - Papež Janez Pavel 11 jev tradicionalni velikonočni poslanici Urbi et Grbi spomnil na razmere v svetu. Kakim 60.000 vernikom in turistom, ki so .se zbrali na Trgu sv. Petra v Rimu, je dejal, da velika noč prina.^ mir, in jih pozval, naj b^xio "neutrudni delavciza mir*'.
Ljubljana - Povprečna cena stanovanj, zgrajenih v lelu 2O02, je po podatkih državnega statisiičnega urada znašala 295.417 tolarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, kar je 5,5 odstolka več kot v lelu 2001.
2L Opril
Beograd • Predstavniki srbske vlade so sporočili, da je v atentatu na srbskega premiera Zorana Djindjiča 12. marca sodelovalo 18 oseb, od katerih jih je 12 osumljenih neposred-
nega sodelovanja v atentatu, šesi pa za t.i. logistično podporo.
Slovenija - Na največji krščaaski praznik, veliko noČ. so po vseh slovenskih cerkvah pripravili slovesne ma^e, marsikje pa so praznični dan začeli z velikont^Čnimi procesijami.
22. opril
spomnili smo ,se planeta na katerem živimo, bil je namreč dan Zemlje, dan ki obenem govori ludi o našem življenju, njegovem smislu, kakovosti in ho te njih.
Začelki obeleževanja dneva Zemljesegajovielo l%3,ko.si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi oki)ljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike.
ljubljana • Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov Sil podpisali socialni spt^razum, ki bo veljaj od letos pa do konca leta 2005, in tako končali naporna pogajanja, začeta konec lanskega februarja.
TnH^VT^ MAN	In RTV
mÉÊàJL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklli. Cena pos^merne^a iTvoda 290 SfT, iT>dseim naročnina 1.1CN) SIT. trimeseina ratoCnina 3150 SIT. poletna naroen^ 6,100 $rT. letna naročnina 11 SÍT
Uredništvo: SonsZakc^ek (direktor In glavni urednik), ^ns Vovk
(odgovoml urednik), M lieras Xrs&C-Plai^nc (pcrno£nlca umdnlka). Janez Plesntk, Tatjana Podgofâek, BoianaŠpegsl (novinar])). Mir^Zakoéek (urednica radija). Janja Košu^šjiegel {telinii^na urednlcai, Toma} Geriak (cAllkovatec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saáo
KoneCmk, Jiye Bančnik (propagandista):
$«det uredniltva !n uprave: 3320 Velenje. Ktdriceva 2a. p. p. 202,
leleion {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova U. Vfifsnje- 02426-0D20133854 E*majl: press ®na»9S si
Oblikovanje in graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.40C Svodw NensroCenih fotografij in rokopisov ne vraiamo!
Po zakonu a DOV čas' uvr^n med proizvode infonnalivnega znaCala za kaiers se pfaCuje davek po 8.5% znižam stopt^L
24. aprila 2003

DOGODKI
Ob 22. aprilu dnevu zemlje se je predstavilo podjetje PUP Saubermacher
Skrbno ravnanje z odpadki - največ kar lahko naredimo za okolje
22. uprilje svetovni Jan Zemlje, ki jia na pol>udo civilne družbe po vsem svetu obeležujejo že ve^ kol 30 let. Ob Icm dnevu pc»same/nlki in l>te« vilne okoUske oreanl/acije pripravljajo najrazličnejše projekte, doficKtke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnosi pla-neta. na katerem živimo.Na* rava nas namreč Že dol^o opih /arja na nafte nedopustno ravnanje. Okoljevarstveniki pa so po mnogih letih prizadevanj spremenili naša vedei\ja in p«»-8tali dovolj npa/ni, da sojini prisluhnili tudi najbolj od^t)-vorni. V večini razvitih držav po svetu je okoljska zakonca daja postala oUve/uJoCa. I\idi Slovenija ne zaostaja preveč, caka pa Jo kar nekaj uskladitev / evropskimi normami. Ena od nalog je tudi ločeno /binmje odpadkov.
Piidjcljc PUP Vcîcnjc, ki Ima v Šaleški dolini pa liidl v precejšnjem delu Zgornje Savinj-
Podjetje za ravnanje z odpadki Je predstavifo svojo sodobno opremo.
hcrpaje prcdiviavil direklorZ<>-ran Rodič. Pohvalil se jc s sodobno opremo in usposobljenimi delavci, kar jim omogoča, da
njamo ludi področju vzgoje občanpredvsem najmlajših,» je .še po udari L Najmlajši so na Tiuwem ir^
podjelju ponosni na nov kombi za prevzem odpadnega olja. Predstavitev so s kullurnim, ekološko obarvanim programom popestrili učenci osnovne 5i)Ie .Salek. ki pridobivajo slalus C ko Sole.
Včeraj pa je sklenila svojo ekola^ko akcijo l ud i medobčinska zveza prijateljev mladine VcJenjc s predstavitvijo projektov Varujmo in ohranimo Šaleško dolino 1er Odpadek naj ne bo .samo odpadek.
■ Mira Zakošek
Popis 2002
četrtina družin brez otrok
Pml dnevi je objavil Sta* tistlČni urad Republike Slovenije uradne rezultate popisa prebivalcev Slo* venije 2002. V naši državi Je živelo 1.964.036 prebivalcev» to je 50.681 oziroma 2<6 <K)sl<>tka vec kot leta 1991, koje bil opravljen ^adi\ji popis. Vendar pa to ni rezultat nuravnei^a prirastu ( ta je bil v tem obdobju negativen zu ljudi), ampak priseljeva* nja. V tem čásu seje v Slovenijo naselilo okoli 28 tisoč oseh, preostanek pa predstavljajo tisti državljani nekdanjih jugoslovanskih repul)]ik. ki so tukaj legalizirali prebiva* lišče.
VolxJobjuod ielalWlse je v Sloveniji p4')večalo slevilo gospodinjstev za 83 odstotke, ve I i kos! gospodinjstev seje zmanjkala od poprečnih Ireh na2,8driii^in-skih članov, močiio pa se je povečalo slevilo zunajzakonskih skupnosti s i 7 na 42 tisoč. Za skoraj 14 od-sloîkov se je povečalo slevilo stanovanj.
Bistveno boljša je ludi izobrazbena struktura prebivalstva. Število iLslih. ki imajo visoko in višjo iz<^brazbo
se je po\'ečalo za 65 cnlslot-kov (taksnih je Í3 odsloi-kov), največ Skîvencev ima srednješolsko izobrazbo (54 íxlslolkov) in le Še ik.'st od-stoikov je lak^nih, ki nima-ji> končane i>snovne i5ole.
Slevdo družin se je v obdobju od lela 1W1 povečalo za dobra dva odstotka, zaskrbljuje pa podatek, da jih je kar 2? odstotkov brez. otrok. Kar peHno slovenskih družin je enosiaršev-skih. le 6,y (xlslotkw družin pa ima I ri ali več oiroke.
Katoliške veroizpovedi je slabih 58 (xlstoikov prebi-valeev Slovenije (lela 1991 se jih je tako opredelilo 71,6 odslotka) narodnostni pripadnosti je 83,[K> odslol-ka prebivaleev Slovencev (lela 1991 jih je bilo 1 odstotka), sledijo Srbi ( 1,98 odsiolka), Hrvati 1.81 od-sl.olka, 2,47 odsiolka vprašanih pn jih na lo vprašanje ni želelo odgovorili.
Poprečna površina stani)-vanjav Sloveniji znaša 74,6 kvadmtnegii melra. 9Z4 odsiolka stanovanj je v ziiseb-ni lasi i.
(Povzeto fx> /iodarkih ala-listićnega urcida RS)
zbiranja odpadkov, podjetje PUP Saubermaher pa jim je poklonilo nekaj komposta iz lastne proizvodnje. Še posebej sov
»Kar se Janezek nauči, to Janez zna«, pravi star přetvor To ze/o dobro vedo tudi v podjetju PUP Saubermaher, zato množično vkijučujejo v svoje akcije najmfajše. Na tokratnem dnevu
odprtih vrat so poskrbefi tudi za prijetno razpotoženje.
, . 1. v J t ,	bodo zahtevne naloee, ki so obiskovaleem delili posebne
ske doline/e dol^o konccsiio	^ , ,	,
. . J . J,	pred njimi dobro m kvaliicino zloženke o pomenu ločeneea
zazbiranjc odvoz odpadkov,	... , > . j
. iiui .u«: TI	opravui.«Irudimose,dapndo-
je vprcieklih lcuh?,e veliko na-	' , , ^
I X- r • u-	himo eerutikal kakovosti uSO
redilo na področju ločenega zbi-	. , ,,
. ' ,, n	9001 m oko jski eeriiiikal SO rama odpadkov. Pravzaprav so
, , . ,	141;ÍH. Veliko Iruda oa name-
zakonodajocelo prehiievah. Ta	^
del njiiiovc dejavnosti so zaradi bolj.^ cirganiziranosti in večje ki>nkurenčnosti z novim letom prenesli na hčerinsko podjetje PUPSaubermaeher (oblikovali so ga skupaj s podjetjem Saubermaher Slovenija), ki se bo ukvarjalo iz.ključno z ravnanjem z odpadki. V icm času si skupaj z vodstvi občin prizadevajo, da ločeno zbiranje odpadkov uveljavijo ludi lam, kjer tega doslej še niso delali. Med drugim ludi v blokih v mesiu Velenju, kjer sedaj gradijo ekološke zbimlni-ee. V zadnjem obdobju so pripravili veliko različnih aktivnosti s kaierimi so želeli ozavesii-ti občane, da bodo odpadke res odlagali ločeno, Oh dnevu A'mlje pa so pripravili na Tiio-vem irgu v Velenju dan odprdh vrai, /brane je pozdravil ?up-an meslne občine Velenje Srečko Meh. podjetje za ravnanje z odpadki PUP Saubermac-
Najmiajši so tudi tisti, M znajo odpadke koristno uporabiti. Obiskovalci so iahko občudovan
izvirne izdeike.
BMW serije 3 Compact s paketom opreme Comfort in inovativnim financiranjem
Cena*
316ti:4.8S5.9l0Srr Zm: 5m330 SIT 318td: 5.286.520 SfT 320W: 5.658.610Siï
*Cni»McTTTW*re rt cd*<afiied íprerrwite
Paket opreme Comfort
Ročna Mimalska naprava
Meglenke
Zadnji brisalec
VekJr tepihi
Radio BMW Reverse
DSC serijsko
Financiranje
50% kupnine ob nakupu in 50% čez eno leto brez obresti. Možnost prilagajanja fn poda!jšan|a pogodbe. Enostavni in hitri postopki.
*L
easing
Selmar d.o.o.
Mariborska 119, 3000 Csljs
tel.: 03/42 44000
MW*wUt3
SIK JIM 39010

UTRIP
«»•«Cas
24. aprila 2003
Ob dnevu upora
Spomini ne smejo zbiedeti
Mir je vrednota, h v hierarhiji vrednot mli sam vrh. Žat se je v t^idovini in še posebej v preteklem stoletju izkazalo, da Je mir le ohdohje med dvema vojnama. Enkrat daljše, dntgič krajše. In ko mjna zamenja mir, ni ztnagovafcev. Vsi smo po-ratenci. Tudi tisti, ki dosezQO svoje cilje v i. vojni v imenu TAiifMivljanja èïovakovih pravic. Poraženi so sweda v smisiti humanosti, kjer je vsaka Človeška žrtev neprecenljiva in ne» /tadotnestlji va.
Oh lem pa ne moremo mimo lega, da nekatere vojne označimo ko/ pmy/ùie rojne - to so predi'sem obrambne vojne. Vojne, kifwmentjo upor in xo odgovorna napad af(re-sorja. Upor, v katerem se zdi da žrtve niso pomembne, saj je j)omemhnu le svoboda.
S/ovend smo na la.stni koži - žal - že večkrat ohâttili, da svobode ni brez hoja in hrez žrtev. Tuko je btJo v dmrni preteklosti in to dejsn'O se je znova potrdilo tako letu 1941 koi pel-deset let kasneje oh odločit: 'i za našo .tamo.Ktojnost. Naš narodnoosvobodilni boj nam je za^tovd zmago in os\'obodi-ti^'. Omogočil je prikijt(čile\^ dobršnega dela Pňmor^ke k ma-
lien i domovini. Ustvaril je ^wdlage za pričetek in razivj lastne državnosti Za ta dejanja gre borkam in l)orceni, žnwm ohipaiorskega terotja in v.sem dn<gim pripadnikom osvolxj-dilnega boja večno priznanje in ztdivala. Tudi leta 1991 smo doživeli agresijo in se Ji iispešno npHL S/X!t seje izkazala enotnost naroda. Ponovno sut bdapotrebna upor in IxjJ, spet so bile fxitrebne človeške žrtve.
/m vsako od pomembnih zgodovinskih dejanj sta bda potrebna pogimi i/} modrost. Vsako od teh dejanj je bilo ttsjyešno le^ ker je bilo zaiuevano in izpeljano kot dejanje največjega dela vseh swbodomiselnih in naprednih dtžavljank in državljanov Republike Slovenije. Ne smemo dovoliti da hi zbledeli sfTomini na dejanja, kisa pomembno prisfX'vala k temu, da danes ži\'imo .\rolxjdno in da v lastni državi o .nvji u.wdi in razwju odločamo samostojno 1er demokratično.
Nekoč smo praznovali dan Osvoltodilne Jhmte. sedaj Že nekaj let praznnjemo dan upora proti okitpalorjii. Spremenjen je naziv, pomen pa Še naprej ostaja LstL
■ Bojan Hontlč
Iz NE na Hrvaško, iz TE še već v Slovenijo
Tako: zgodilo je, kar se je morah zgoditi. Elektrika iz krške nuklearke spei p*)luje čez mejo na Hrvaško. To pa po-meni. da je v naši drfflvi zdaj stanje **nizke napetosti drugače povedano, primanjkuje nam ^ektrike. HešiJev je seveda uvoZf druga rešite\> je domača, in sicer še večja proizyiJ<lnja v šoštanjski termoelektrarni. Tu zflradi nizkega vodostaja letos Že proizvajajo reČ električne etiergije kot lani. Ce ho treba, pro' vijo odgovorni, je hod4> Še več. Initio namreč Ichko zv ečajo proÍ7?'odnjo Se zja 150 aH celo 2U0gigavamih ur. Jn ker to po-merti tudi več pokurjenega premf>ga, ho verjetno Slovenija Še bolj odvisna od Šaleške doline.
In če na energetskem področju velja ta pomen Šaleške do-Itne, ji nekateri drtigi ustreznega pomena ne bi dali Mvilimo (znova) o tLStana^ ljanjn samo.stojne regije, skupaj z Zgornjo Savinjsko dolino. O tem Je tekla beseda tndi na pogovom žti{xmov z notranjim ministrov, ko so .sicer mzi^mvljaU o lokalni sa moupnivi Na njem so nekateri znova opozorili, da občine na državni ravni dejansko nimajo tisireznega sogovornika in tudi podprli predlogvelenjskega žiipantt, da bi bilo treba ustanoviti ministntvo za lokalno samoupravo. Seveda .KO tudi taki, ki dvomijo, da hi tudi to kaj fwmagalo. Dejstvo pa seveda ostaja: občine dobh'ajo nove in nove naloge, nihče pa jih ne vprííša za njihovo mnenje. Oh tem, ko še vedno ni jasno, ah bomo imeli pri nas šest, osem ali dva-naj.st regij, žjtpan Ptuja pravi da bi morala biti regijskti sre-dtk^a vse mestne občine. Tudi v strti lui, da hi iistanmijanje osmih uimvndi sredi.sčpomenilo uidienako štailo regij.
Na širšem celjskem območju po se zadnji čas močno čuti vpliv Zl'Êifi In to Z\>eze ekoloških gilxinj Po njeni za.slugi sta
nastah ekološki dnisM v SerUjurju in Nazarjah, seveda volx'h kivjih zarttdi ekoloških težav. Tiste v Nazarjtdt .so zn ane, \ • Sen jurju imajo med drugim resne težave z odlagali^čeni sadre, ki jo "pr(}i2\-aJaJo" v celjski Cinkarni. Ufnijmo, ái bo taka now organiziranost tudi pripomogla k razre.Šitvi ekoltiških ležtn'.
Na državni ravni pa so nmogi dvigniliprtdi zartidi druge vrste onesnaže\'anja. Elektronskega! Nekateri so si na spletnih straneh namreč lahko ogledah dolg spi.sc'k .sodelavcev Udhe. i\i .fe kaj zraven. Eni so se hihiiali, čeŠ, pa je le tudi io prišlo na dan, drugi so bili hol j zaskrbi jeni Tudi zato, ker so se na takih spiskih sodclai'ce\- znašli tudi Ijtidje, ki to v resnici sploh niso bili Pa bi lahko bilo t\Jihovo ime po krivici omadeze\'a no. Kol vedno ob takih primerih .se se\'ed/t zastavlja vpra.sanje, s kakšnim namenom je nekdo na daljni Tajski spravil ta obsežni spisek na intemetnc .Hrani
Ni pit se.^e tudi polegel "atemki .spor'] ki naj bi bil nastal ob podpisovanju pristopne àjave k Evropski uniji Kot se tudi.^e ni polegel prah okoli ameriškega denarja za našo ix)d-poro vojni v Iraku. Zdaj naj bi bilo vendarle znano, da Je Šlo za jyomoto in z dena/jem ne ho nič.
So nas pa Američani nagradili z veliko letalorw.'idko, ki Je prispela v naš lavor morja. Ameriški marifici so tako vsaj malopoživdi turistični utri{> obpnvmajskihpmznikih, čeprav nekateri opoz/irjajo na našo ^nerodrwst", ko so bde mnoge trgovine in menjalnice zaprte; in ni čudno, če so marinciveč dolarjev pustili r sosednji Italiji kot pa pri na.s, ki smo jih vendar "gostdi". Morda pa smo z odklanjanjem dolarjev dokazali naš odnos do ira.Ške vojne.
■ k
Slovenski dnevi knjige razgibali center Velenja
Zakaj ne bi Icnjiga imeia svojega dne?
Oh	dnevu 23. apri*
lu. so.se v Torek dopoldne po vsej Sloveniji pričeti osmi slovenski dnevi knjige« Vanje so se vključile številne knJiuHme, knjižnice in druue kulturne ustanove, saj je geslo leto.mih dni ''Podarimo Name?\jMii pa stí tndi v/.ixxlhujanju braU ne kulture med Slovenci.
V Velenju je daleč najbogalojîk: dogajanje pripravila Knjigarna Kullurnlca, ki jc f.c dolgo vcC kol le prodajalna knjig. Leios jim je Minisirlvo za kuliurc uradno priznalo, da sodijo med dobre knjigarne, za kar jim bodo dodelili ludi llnančna sredsiavza spremljevalni kulturni in izobraževalni program, ki ga pripravljajo vse lelo. Na otvoritvi jc spregovoril župan sSrc^ko Meh, Ivo stropnik jc prebral nekaj svojih pesmi, dneve knjige pa je na pol pospremil lud: mag- Emil Roje iz uprave Gorenja. Užijte vsaj delček boga lega programa. ki vam ga šc danes in julri ponuja KuUur-nica, ali pa si privc^čite kakáno knjiga V teh dneh so cene veliko bolj dostopne.
■ bi
posvečeni knjigi in spodbujanju brat ne kulture, so se pred Hufturnico začeli z uradno otvoritvijo v torek opoldne.
Pisanka

Piše: Irena Jakopanec
lako močno drugačna je ta zgodba od liste peščice iz-^bljenih, capljajoči h VoranČet/ih otrok, h med sabo s hrepenenjem primerfajo pisanice. V navidezno mirnih prazničnih dneh je i/rsalo v di>maČih računalniških zakotjih. Sedaj smo zaradi lastnih Človeških lastnosti Sloi/enci doživeli neizmerno ponižan/e. Brez dvoma je v puLtlpskem kollu že zavrela dot/olj | krepka, zrela elektronska druèha, ki z intenzivnimi stiki z zunanjim svetom tvori privlačno piratsko ptxí' tal je, si izmenjuje daloleke, najraje prepovedane, se svari z lažnimi sporočili, se ohmetuje in zasipava z odvečno liošlo, kradle in posreduje na-slove elektronske pošte ter nenazadnje nesebično svetuje pri računalniških težavah začetnikom, da jih je kasneje moč zapeljati v pokvarjeno globino rxlvisnosli. Vsemu temu f>ripadam tuili sama, pretežno z največjim veseljem in ugodjem ter občasnimi neprevidnimi razffokami v požarnem zidu.
Razumljivo je, da v tej družbi cvetijo izmenjave te^a ali one^a. lex la pravi preplah, ž^oče m fjgn/ene zublje povzroče običajno pikantne informacije o tej ali oni sosedi/sosedu s karseda eksplicUnitn, izzivalno amoralnim fn-idružefiim materialom. Nikogar ni pretirano motilo, da so na vraži t h podobicah "Sosed« večinoma upodobljene vzhodnjaške ar listke. Ko je izbruhnila ribniška t v ponočn jaška afera, so se vsi poskrili za računalniške miške, drgetajoč, upajoč na nalotakljiv<iSt svojih omrežnih vodov in neusahljivost ckdoka šokantnih razburljivosti, opremljenih s podatki, ki Slovencem kljub večji računalniški individualnosti nedvomno na}več pomenijo — nekaj o (lepi) sosedi.
In tako je fn-iSlo velikonočno jajce, veliko (v mci^ahilih) in nleče (iz preteklosti) - objava domnevno udbovskih karlatek na zakonshi težko dosegljivi tajski spletni strani. Ni dišalo po moralno spornem, marveč je oddajalo lajni vonj prtteklih nadzorov in represije, tisti v<mj Škandahiz-^ega, po Čemer hi vsi radi brskali, k	do česar VSi čuimo, da
imamo VSO PRAVICO, saj so nam to VSE ŽIVLJENJE iy\RABE PRIKRIVALE (!!!!) tako da Še zdaj ne vemo, kaj se je v resnici dogajalo... Skratka, Čas je, da pride resnica na dan, čas je, da se vse to obelodani, objavi, razgali. Čas je, da izvemo vse o sebi in o lepi sosedi, h je špijoni-rala hogvedi za koga. Kako sploh, da tega še nismo javno zahtevali! In kako, prosim, da pride sedaj na dan, da je bilo branje lakih dokumentov omogf.)Č.eno Češkim državljanom v njihovi novi državi - nam v naši pa ne!
V	tej fazi bi se vsa vročica Še lahko polegla, numla, če ne hi pri.šlo do usodne napake. Namreč, do strani so prep'wedali dostop iz .Sloveftije. .Seveda pa je bilo nanjo moč dost opati po strežnikih iz Amerike, Azije, preostanka Evrope itd. Tako bi Američani lahko brali udlMivske podatke o nas, mi sami, če smo malce nespretni, pa ne! Prvič so vsi poštenjaki začutili trohico anarhistične pohude v sebi. In Če so obiskali razgreto stran z vročo debato na to temo, jih je mrzlica ogorčenosti kfjialu pri-pravda do dejanj, {la so zapovedali nalaganje datotek na lastni, morda do sedaj le malo oskrunjeni računalnik. Pojavd se je plaz vprašanj lipa: »Prosim, pomagajte mi, jaz lo počnem f^rvič.*
Napaka prefutvedi dostopa je bila neizmerna. To je bila resnično re-klamna ffoteza za stran. Nikogar več ni l/rigah, da ne za nobene kartoteke, ampak za sezname (vprašljit/e pristnosti). Nikogar ni i/eČ motilo, da je na seznamu vsak drugi .SU/venec, agenti, soiielai^i režima in njegove žrtve skupaj, da seznam vsebuje rojstne prnialke, f>odalke o obtožbah in imena dri4Žinskih Članov, pikantnih podrobnosti pa ne. Nikogar ni več molilo, da gre za predrzno, več ali manj nizkotno promocijo Ixfdoče knjige Dušana Lajovica (jo bomo pač kupili), ki naj bi seznarne objavil. Vi.^ek je bil, da je seznam prefxivedan, da so iz ure v uro doslop do njega bed j in bolj omejevali ter da je bil razdraženi posameznik ttdviseu tni dobrosrčnosti he ker jev in piratov, ki so ga že sneli vsaj po (najbolj vročih) kosih na svoje računalnike in širokogrudno razpečevali javnosti s polnočjo programov za Širjenje datotek. Ko se je ť>b datotekah pojavilo Še svarilo tipa >>vidimo vas, takoj ifrenehajte s svojim početjem, sicer hoste kaztmskf} odgoi/orni!^, je bes računalniških pokvarjencev, veteranov in nechlžnih začetnikov narasiel do vrelišča. Na forumih so sklenib, da je spor(/Čilo lažno in Inez pomena, vredno l^osmeha (slednje nedvomno drti).
enkrat pa je tehnika prehitela tudi prepočasno zakonodajo, saj je bila napačna tudi pot prepcjvedi. Odzvati so se m fárali ponuiiniki internet ni h storitev, da, to so tisti, ki vam vsak mesec pošiljajo Še vedno prevelike račune, naptysled pa vas l?rez pravih zakonskih temeljev po odredbi inšpektorja za varstv(j osebnih prxlatkov odrežej(f od brskanja po neki silno vroči tajski strani. Osuplo preverite skfjzi spuščen okenski zastor^ ali niste nernara preselili račwialnika na Kilajskf), kjer je lak (omrežni nadzor {xtvsem stalna praksa. Ne. Se vedno vidite lepo slovensko sosedo.
V	Času^ ko to ptíem, so stvari še malo neopredeljene, nobenega dvoma pa ni, da bo v medijih vse dfulobra pežveČeno, ktf ho moje premlevanje prispelo do vas. 7Mo je v Čustveni ihti težko iztrgati nauk zgfxilfe. Morda je to ta, da nam po žuljih hodi nekdi) z ne najbolj lepimi kapitalistično tržnimi nameni ustvariti knjižno uspešnico, ki bo oklofulala svoje Igralce zalo, ker je avtorja 7iek(.>Č v preteklosti domovina frregnala, sedaj pa se maščuje z nizkotno škandaloznosljo, a, In-iznajmo, virtuoznost jo Jerryja Springeriaf A k^ikfi sploh, da do sedaj teh žuljev nismo opazili, kako da nismo premlevali, <Ía je tudi komunizem potekal Še v tehnološki liohi in da so prastari printerji imeli moč pljuvati na svetlobo takšne sezname, ki so sedaj ptmikndi v novejše izredale — upam da še vedno slovenskega pohištvenega proizvajalca^ In kako da nismo vedeli, da nas sredi naših Irrezskrbnih uživaških otmežnih orgij tako moČno nadzorujejo, mi pa jim za to Še plačujemo^ No, vedeli smo. Ampak zraven smo močno mižali.
24. aprila 2003

GOSPODARSTVO
z inovacijami do še večjega napredl<a
Izboljšave, napredek za kakovostnejši jutri
IzlMilj^iVť in intïViicye sci p<»-stale del vsHkdHtijikit vsakima niipredtiť^a pmljetjH. V (»ortf-nju jím namenjuji) veliko 2ikr-hi, určidnn pa sn pred dnevi prviř razglasili svoje naj-uspe&nejbe ifUA jlorje in jih ludi nagradili.
Ant<m Hrunsťk - inovator programa Mckom Rogaiec-uspcšno jc riišil problem zaliska kapilare v ploSćalem uparjalniku in zmanjšal doziranje lepila v omenjeni spoj.
V	Sbveniji ni znanj s let:a področja. z rešilvijo pa jo rešil problem, kije pesiil Gorenje že od samega začetka izdelave upaijalnika. Se pomembnejši kol finanCni prihranek je prispevek k zmanjšanju nečistoč, saj porabijo zdaj bistveno manj lepila.
Mladen Ćokara - inovator programa investicij in vzdrževanja - stalno si prizadeva za večjo produktivnost in izlxipavo tehnično obratovalne varnosti strojev in naprav, za večjo stopnjo humanizacije dela, znizevanje sta^Skov vzdrževanja... Pozorno spremlja in zasleduje tehnološke procese v proizvodnji preoblikovanja in spajanja pločevine, kjer jc nascl rešitve, ki so celo nad nivojem rešitve proizvajalca.
Peler Orožnik — inovator programa Hladilno zamrzovalnih aparatov - četudi živi in ustvarja v Ljubljani Je z idejami in elektronsko povezavo nenehno v stiku s svojim programom. Njegiïve rešitve so izvirne, domišljene, cek^stno zaokrožene, materialno racioniil-ne in primerne za proizvodnjo.
V	laaskem letuje sodelr>val pri vseh razvojnih projektih, sam pa je krealor konstrukcije pri NCiC 540.
Tomaž Krajne — inovator programa Kuhalniaparati-v zadnjih letih, ko so prenavljali vse generacije aparatov, je bii njihov ključni konstruktor.
Vodilje konstrukcijska tima obeh novih generacij samostojnih štedilnikov NCi 5(K) In
skih aparatov - alux linija ter pri elektronskem krmiljenju gi>.spodinjskih aparatov. Lini-
v beli tehniki in inteligentnega doma. Je avtor številnih inovacij in pisec mnogih ob-
Predsednik uprave Oorenja Jože Stanič (desno) podeljuje priznanje "inovator Gorenja 2002" mag. Konradu Stet)hvniku. Ob njem izvršni direktor FrarK Kosec« pobudnik projekta.
NGíií)(). V prvem p roje klu je v celoti definiral koncept aparatov. Posebej je optimiral obliko pečice in sprednje slene. Postavil je dobro osnovo za energetsko optimiran aparat z možnostjo nadaljnje unifikacije sestavnih aparatov.
Roman Mačkovšek-inovator programa Pralno - pomivalni aparati - dvajset lel kaže pri svojem delu samostojnost in inventivnost, tako da imajo aparati uporabljenih
kar nekaj njegovih lastnih rešitev. Med drugim rebro t>obna, boben PS KLP, delovni pult PS in SP, stabilizacijsko vzmet PS, komponente za MKE element... pomembne pa so tudi inovacije, ki so p<i-enoslavile montažo in zmanjšale siro.ške.
Lidija Prltržnik - inovator-ka programa skupne ra/vojne dejavnosti, oblikovanje - sodelovala je pri vseh projektih, ki so bili pri SSGZS nagrajeni v kategoriji pn^leskmidnih intv vacij z Zlatim priznanjem - to je nova generacija gospodinj-
ja aparatov touch the tiitureje bila na lanskoletnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 18 nagrajena z mednarodno nagrado - priznanjem odličnosti ICSID. Njeno soav-torstvo je udejanjeno v oblikovni rešitvi pralno su.šilnega aparata. Uspe.Šno je sodelovala pri oblikovnem koncipiranju NO - PS in vodi projekt nove generacije hladilno zamrzovalnih aparatov 600, ki so oblikovno delno že definirani.
Mu^. Konrad Steblovnik — im>vator Gorenja za leto 2()fl2. V Gorenje je prišel takoj diplomi na Univerzi za elektrotehniko leta 1975. Z odcepitvijo elektronike se je posvetil razvoju v tem podjetju, novi izzivi pa so ga pred tremi leti pripeljali v Point, kjer živi v sveui mikroprocesorjev, digitalne in analogne elektronike. Nepasredno je odgovoren za razvojne projekte s področja računalništva in informatike, digitalnih sprejemnih sistemov, tv sprejemnikov in zadnji dve leti za razvoj elektronike
javljenih strokovnih člankov . Za uspešno razvojno raziskovalno delo pa je prejel tudi Kidričevo nagrado.
Prijetno presenečen je dejal: »Svojo delo imam zelo rad, prav tako pa ml veliko pomeni Gorenje, verjetno tudi zato, ker sem Imel, ko sem prišel v ta kolektiv izjemnega mentorja nui^. Iztoka Cîa-brovca. ki me je usmerjal in mi dal veliki) koristnih napotkov. Še veliko jih je blio, ki imajo zasluge za zasedanje uspehe. Še posebej pa se na tem mestu zahvaljujem celotnemu vodstvu Gorenja in direktorju programa Point Jožetu Kiimšku, mojim neposrednim sodelavcem, oblikovalcem,
In kaj je bistvo najuspešnejše inovacije Gorenja v lanskem letu? »Z njosmopokazikii kaj je na področju gospodinjskih aparatov že mogciče narediti. Z računalnikom smo jih povezali in oblikovali pravi inteligentni dom, ki ga je mogoče krmiliti na daljavo, kar piKe-ko telefona, mobitela, ali pa Interneta. S lemi idejami smo resnično prekosili konkuren-
co.« pravi inovator (iorenja za leto 2(Ki2 mag. Konrad Ste-blnvnlk. ki poudarja, da se podjetništvo tudi v velikih kolektivih splača, lega projekta so se lotih natančno tako In tudi izpolnili pričakovanja, ki jih Cîorenje od njih pričakuje.
V projektni skupini inteligentni dom. ki jo vodi mag. Steblovnik dela S diplomiranih inženirjev, po besedah Jožeta Steblovnika samih podjetnih mladih strokovnjakov, kj že udejanjajo nove ideje. In kakšne so te ? Seveda so precej skrivnostni: «Snujemo ogromno novosti na področju gospodinjskih aparatov, povsem nove, z novimi tehnologijami.« pravi Steblovnik, na vprašanje, kdaj bodo spet presenetili pa odgovarja: »Računamo, da bomo presenečah vsako lelo, Se posebej skrbno pa se pripravljamo na februarski svetovni sejem bele tehnike, ki bo v Koelnu.«
■ Mira Zakošek
mag. Konrad Steb/ovn/k v svojem dehvnem okoiju, v razvojnem oddeiku Gorenja
Na svetovni dan zemlje so v ERICo odprli nove 550 kvadratov velike prostore
Sodobno opremljen ioboratorii za določanje organskih spojin
VliLENJE. 22. april - Utošiyi svetovni dan Zemljv. je bil m zaiMi^lene na Inštitutu za eko« loške raziskave ERfC» Velenje še |>usel>ej prazničen. Odpri sc\ nove, 550 kvadratnih metrov velike prostore na Starem Ja^ku, kjer so v delu prostorov da pred štirimi leti že bili. Zdaj so Jih polovico porušili in na novo pozidali, polovico pa adaptirali.
Naloi^ba jih je stala 247 milijonov tolarjev, od tega \5i) milijonov namenili za gradnjo, ostalo pa za opremo večjega In sodobnega, odlično opremljenega laboratoriju. Največja pridobitev v njem je masni spektrometer APÏ 31)00, kije inštitiu stal 64 mili ionov tolarjev, tekočinski kjx">mali>grafza ločes anje organskih snovi pred analiziranjem in vsa ostala potrebna oprema pa Se dodatnih 23 milijonov tolarjev.
Podobne aparature imata v Sloveniji le Lek in Krka, služijo
pa njihovim lastnim potrebam. »ERICo bo žc junija kot prvi pri nas ponudil storitve določanja nekaterih orgHnskih snovi. Začeli bomo z meritvami vsebnosti kloramlenikola v mlekoj in mlečniJi izdelkih, kasneje pa ponudili tudi analize drugih težje hlapljivih organskih snovi.« je na tiskovni kon-ferejK'i ob otvoritvi prostoren' povedala vodja laboratorija ma^. Julija IkTićnikVerlNtv'šek. Direktor inl^lituta maj». Franc Avlwrsek pa poudaril, da bodo v domačem laboralorlju bistveno skrajšali čas opravljanja analiz in znižali stroške. »Kijuh temu, da bomo za tretjino hiirejSi in eenejiih od konkurenčnili laboratorijev v Evropi, pa bomo z asklajent"»-tjo 7. evropskimi regulativi in akreditaeijo laboratorija po ISO standardu 17,025 žago-tavljali vrhunsko kakovost analiz.« Dnevno, tako računajo, bodo analizirali po 40 vzorecv,
letno okoli HUHX). PriprHVljeni pa so ludi na večje količine, če bodo te do njih prihajale »>or-gani/irano<v. Klara Grešnika raziskovalka v ERICo. ilodaja, da je nov masni spektrometer s temi analizatorji v povezavi s tekočinskim k rt >ma tog ralom prbneren za analiziranje različnih vrst vzorcev (vtkle, tal, zelenjave, sadja in tlrugili živil), zaradi njegove zmogljivosti in občutljivosti, pa se ga da up^irabljati tudi za klinično di-agmxstiko presnovnih biilezni.
V novi stavbi in?^iltiua so poleg prostorov za pripravo in analizo organskih spojin prostori za skladiščenje vzorcev, materiala In opreme 1er pripravo različnih tipov vzorcev. FVe-cej holjse pogoje za delo pa hodov novih prostorih imeii tudi biologi. V stavbi sta še arliiv in večnameiiski prasior, ki ga bodo najbolj pogosto uporabljali za okoljtf varstvena izobraževanja in predavanja, ki se jih je
samo lani udeleî^ilo 9.000 vsem mladim. S tem so hoteli	nje generacije. Slavnostni gov-
obiskovalcev.	poudarili, da je osnovno vodi- omikje bil dijak velenjske gLn-
Na slovesnosti ob odprtju lo inštituta ohranjanje in	nazije Matjaž Vcrbič.
p ros t orov so d a 1 i besedo p red - izbo Ij f>c v a nje oko Ij a /a nasled -	■ MHena KrstiČ - Planine



Novi prostori odpirajo nove možnosti. Z navdušenjem so o njih govorili in jih razkazal! mag.
Julija Beričnik Verbovšek, Kiara OreŠnik in mag. Franc Avberšek
POGOVOR Z RAZLOGOM

24. aprila 2003
Pogovor z Miro Videčnik, sekretarko Območne organizacije ZSSS Velenje
Ko imaš makarone, pa še teh ne moreš skuhati
Prvi mnj, delavski praznik sc hlí^ď. Mira Vídbřnik. sekretarka OI>moCnv urganizacijc ZSSS Velenje 1)0, kot ti! lolikokrai |>rcj, preživela na Graški (ik)ri, na trudi-cmnalncm srečanju, ki };a priprav* !ja njen sindikat. Ima jo, da bi jo kdaj za 1. mnj mahnila dru{;am. Na Boć si Jcli, je povedala. Tam jv bi* lakot prvo.^oika na i7!]ctu lota 1952.
bo, ko ne l>o več itelala v .sindikatu. Dokler pa Ik), bo na Gra.^ki (^»ri. S svojimi. S ^lani njenega sin* dikata in vsemi, ki to niso, pa vsc^ eno pridejo. Vabljeni so vsi.
7.np smo se srcCali že prej, Na klepetu. Brez kave. Nanjn smci kar po-
Ziibflj.
#	V zadnjih Iťíih jezivtjenjeteîje kot Je
hih. Jťz/esťvvi.
»Sc, čeprav redkokdaj sllsimo podatke o tem. koliko slabše. Vsak pri sebi pave. kaj si je slistim, kar je zaslutil lahko kupili nekdaj in kaj si lah-kti danes. Priêa smo hudim »Kialnim stiskam delavcev, zlasti ûslih, ki j^ivi-jo z minimalna plačo in z njo preživljajo 5e dru^ioo- Še težje je. ko si) v laki družini otroci, ki se Šolajo. Ne morejo slediti vsemu tistemu, čemur lahko sledijo tisti, ki so na drugi strani. lam, kjer si privoSćijo marsikaj.«
#	TmU pri vas iííč^o pomoč.
»Za solidarnost organizacije gre. Solidarnost je edina iKsoda, ki vgkv balizacijskib časiii še nekaj pomeni. Vsi živimo v eni hi^i. na enem planetu.«
#	Socialna stîxka zna hiti ogromno.
»Hude primere imamo. Ibdi lake. ko pride kdi^ in pove. da živi s Šestimi kilogrami makaronov na mesee. Potem pa mu še elektriko odkk^pijo. ker je ni spcwoben plačati in si Se teh ne m<ire skuhati. Ib skrajni primeri, so pa. Da se utegne zgixiili tudi kaj takega, smo v Velenju slutili žc pred kakšnimi petnajstimi leti. Pogíwaijali sm^^ se o tem, da bo najbrž Ifcba skupinam ljudi omogočili brezplačen topel obrok dnevno. Socialna stiska se kaže mdj v tem, dii ljudje zelo dolgo zdrzijo zelo revno življenje. Ne-riidi o tem gcworijo, Sram jih je. d^^ so prišli tako daleč, f'eprav je treba bitf pošten in povedati, da so (udi taki, ki sc^k temu samipripimi'tgli.«
#	Krivce? Vćasih je talje prenesli
prawn íelodec kol ponifniije.
»Res je. Ćjovek lažje prenese lakoto kol ponižanje. V naiii^dvel-niški pisarni včasib poslušajo nepojmljive reci, tudi blatenje ČUwe-kovega dostojanstva. In lo ob vseh strokovnih službah, ki obstajajo, in
ki naj bi delale za ljudi.«
# Včasih je hiio s stani dt^odajalcev ralko stikati stavek, èe (i kaj tie paše, iahko gm^. Danes ga je slišati veiiko' krai...
M/ra Weàr^tk: »V tranzicijskih časřb so bití em zbegani. Niso veéti, sU naj praznujejo ati naj se skrijejo.«
»V podjetjih, kjer.scî (Odnosi med delavci in delodajalci pristni, lega ni. Mi. ki gradimo S(x;ialni dialog, si želi-
mo, da bi bila stopnja zaupnosii ob najvišji možni strokovnosti na obeh sir<meh. čim večja. K motivaciji za de-\o ogromno prispeva dober odntis. Mm)gi pa pravijo, da gredo zjutraj na delo s kamnom v želodcu. Tc^ dokazuje. da so siresne situacije in pritiski res hudi. Včasih se sprašujemo, ah res samo iz ekonomskega vidika.«
#	Tudi 0<ln0sn ttwd sodelavci so se spremenili
»Žal. Pokvarilo jih je vsakodnevno pehanje za preživetje in za še kaj več ... Marsikdo čuti. kako je gon za materialnimi dobrinami začel prevladovali nad drugimi sivamii. ki naj bi jih v življenju tudi opazili. 'Ib v odnose med ljudi vna^a velika tivnja. Ustvarja se ptv sebcn egoizem, ki se polcneira in ustvarja deliiev ljudj na i&ie. ki imajo in tiste, ki nimajo.«
#	Osnovno sporočilo praznika pa je hilo vfdno pravica, po-ifcrije, holjše
iivOmJ^"'
»Že od tistega davnega leta 18K6. Ima pa še en pomen, druženje, kar tudi veliko pomeni. V številnih krajih v Sloveniji organizirajo prvomajska srečanja. Nanje pride veliko ljudi,« ^Ohčulck je, da vsako leto veČ.JetU'
di na GraŠki Gori (ako? »Cc hi naredili presek obiska naše najbolj obiskane prvomajske prireditve, te na C iraški Ciori. bi lahko naprej ugotovili eno. To. da .so na začetku tranzicijskih časov nekateri mislili, da bo prvi maj karukinjcii; drugi niso vedeli, kam naj hi šli, ali ga naj praznujejo ali naj se skrijejo ...V listih Časih smo na Gra<ki Csorl beležili od 500 do 1.000 udeležencev srečanja. Zdaj jih že nekaj let beležim<i od 2.000 do 4.0(X), odvisnih od vremena in od tega koliko prošlih dni pade pred in p(» priizniku.«
pa ste na (iraški Gori vedno?
»Pelnajslo leto tudi kot organiz<;tor. Drugo lekl praznujemo 25 let organiziranih prvcnnajskih srečanj. Velenjčani se lx)do spomnili ludi I islih pivih, ko se zbrali na Pa.škem Kozjaku.« 0 Polem/akem sploh ne veste več kako izíilťda t. maj Še kje rfru^V. Viis kdaj mika. da bi Šli karn drugam/ "Ves čas nosim v sebi željo, da grem na Doc. Blizu mojega rojstnega kraja je, Odločena sem. da takoj, ko mi mine mandat, grem gor. Nazadnje sem bila na Boču iela 19.^2. v J. razredu osnovne Šole, na šolskem izletu.«
■ Milena HrstJč - Pianlnc
Na pogovor smo povabili župana Šoštanja Milana Hopušarja
Ljudem ne bo gledal v spalnice
v Soštaiviu tečejo še zadnje priprave na gradnjo nove osauvne šole, ki ho pod eno streho združila vse osnovnošolce. Gre za velik in fi* nanCno z;4hteven projekt. Računajo. da hodo z njim z^ičeli Žc dan potem, ko se zaprejo šolska vrata. Pri tem ne pozabljajo na druge, za iibcanc in krajane. pi)trebne in nuje stvari: asfaltirajo in gradio. Prihodnji teden bodo pod streho spravili .le eno sojo sveta, na kateri hodo svetniki soodločali o spremembah leto.^nje^a proračuna.
O vsem tem je tekla beseda z županom Milaiwm Kopušarjem. 0 Velika noč je mimo. Ijtni tak čas je bilo v Šoštanju veliko govora o trene' f\ju tal. I.eios vas ne trese več? »lega. da sploh ne trese se ve, se ne bi dalo reči, je pa lega veliko manj. Tudi sam sem pred časom čutil sunek. Kt^misija. posebej imenovana za ugotavljanje vzrokov, je veliko delala. a sc do pravih vzrokov še ni dokopala. /daj. ko so se stvari umirile, so se pomjrile tudi slrasii. Je pazelo ne-prijeino. kadar se to dogaja, ker ne veš zakaj se dogaja,« # Cemu pa v občini v tem času pO' sveČate največ pozornosti? »Gradnji osnovne šole. Iz dne\'a v dan se ob številnih aktivnostih p<we-zanih z njo. odpirajo tudi novi problemi. Vzporedno z reševanjem leh pa tečejo tudi drugi projekti. Asfaltiramo denimo Kíwško cesto, v Ga-berkah je v polnem z,amahu kanalizacija. obnavljamo se vodovod ...«. 9 Je ze znano kdaj boste polagali te-meijni kamen za novo šolo? »H') je težko napovedali. Delamo pa na icm, da bi pričeli z rušitvijoob-jekttw. da borao naredili prostor no-
vogradnji. ko se zaključi pouk. Tb je blizu«.
#	Projekt je za občino tudi Jtnančno zahteven.
»Vključilo se jih ho kar nekaj, od premogovnika, termoeleictrame. drŽave, seveda pa tudi občina s svo-jim deležem. Investicija bo finančno trajala nekaj let, ker jo bo v enem nemogoče pokrili. Tudi gradnja bo trajala nekaj časa. saj šcile in telovadnice ne bomo gradili sočasno. Najprej šolo. pMem telovadnico. ena za drugim brez vmesnega premt^ra.«
#	Najbriste zadovoljni, da je idejni projekt, kijehil tudi javno predstav-Ijen, doživel tako velik konsenz Áo.Uai\jčanov. ?^avxezadftje je bilo o tem, kakšna naj hi bila nnva Jîola, veliko razprav.
>»lôliko. da vsem nikoli ne bi mogli ug^Wili. Mislim, da smo zdaj res prišli do projekta, ki bo najboljši tako za otroke kol za ličitclje. Na prvem mestu je lo! Če pa je zraven še lep izgled, potem toliko bolje. Maketa je na vpogled v pn^storih občine, kjer je tudi knjiga vtisov.« % Šolstvo v S<i.stanju ima bojialo tradicijo. .Sola Karla De.síovnÍka ~ Kaju'-ha Uáos praznuje lOOlđnico. šola Hiba Roeck je .Še starej.Ša. Najbrž .se bo komu stotih, ko teh dveh šot Jizičtio ne bo več. Kateri objekti gredo zaradi gradfye najprej .ssran? »Telovadnica Kajuhíwe šole in Ve-gradovo mizarstvo«. % Ho pouk v ča.su gradnje tekel netno-teno?
»Vsekakor, Pouk mora potekati normalno, jeseni preidemo tudi na deveilelko, Molena bo le telesna vzgoja, vendar že kombiniramo
možnosti s siarim TVD Partizan in tckïvadnico pri Bibo Reck. Cq bo šlo vse po načrtih. pi>lem je nova š<ila
MIlan Kopušar: »Če bi kdo pred dvema letoma rekel, da objektov TUŠ-a danes ne bo več, da bo tam travnik, ki ga povprašali po zdravju. »
laliko zgrajena v enem lelu, da se preselimo. Pi>lem podremo (objekt Ka-juhove .^>le in zgradimo telovadnico in uredimo okolico.« # Saš/auj.vje veliko obetal - in si še -od zavoda za kuUuro. là je ustanovljen, direktor pa. čeprav je imenovan, .še ni zavihal rokavov. Kako to? »Ker Še ni mogel. V proračunu smo sicer zagotovili sredstva za delovanje. ker pa zavod še ni zaživel, denarja nismo mogli prenesli na zavod, Z rebalansom bomo to uredili. Direktor ne more začeli delati, če nima
denarja. Računam pa. da bo lahko začel v maju.« 9 Kino ste dali te .stran?
»Pri njem ni računice. Sami pa ga nismo zmožni organizirali. Kino Velenje je rekel ne, i'e hipa prišel kdo in želel koncesijo, bi ga pi^dprl,«
#	Krajey'ne .skupnosti. So zadovoljne s tistim, kar jim odmerja letos proračun? Katera ho dobila največ?
»Na^eč dobi največja, lo je logično, Si'>štanj. Vse pa glede na kri-lerije.kisopo&iavjjeni, glede na naložbe. ki so planirane. Seveda pa krajevne skupnosti niso nikoli zadovoljne, vedno je denarja premalo.«
#	kako zadovoljni ste z varnostjo občini/
»'/. njo in s kršitvami javnega reda in miru v njej je tak<^ kot drugod. V samem mestu Šoštanj je veliko težav z javn<i razsvetljavo, ki je stara. posledica lega pa veliko količkov. kjer se zbirajo skupinice, ki motijo ljudi. vća.sih pa povzročajo tudi nered «
#	Odlok o javnem redn in miru? Vse je taiknilo po obraviiavi o.snuika.
»Ob obravnavi o.snuika je bilo nanj precej pripomb. Tudi v vašem tedniku ste pisali, da bo po osnutkTJ. kije bil b,de lan. župan lahko gledal v spalnice ... Pred volitvami smo obljubljali, da bo to ena od stvari, ki jih bomo v kratkem rešili. Prepričan sem. da ga bomo sprejeli še letos in da bo ta tak kot mora hiti. Sledili bodo ukrepi. Razmišljamo o varnoslnikih. Občane je ireba zaščitili, da bodo lahko normalno hodili naokoli, ne pa bali. da se jim kaj zgodi.«
0 Ho l0ni bazen v Šoštanju tudi Itfos
odprt? Dolgoletno tradicijo itfuj. Meti-tem je v Šaleški dolini pre/iehal obra-rovati Že tudi kakšen mlajši. Je narejen kak korak v ,?mer. ki jo je predla» gal .svet, da se jučnete dogovarjali s Termami?Da sega proda za tolar. »Ba/en bi>mo odprli ludi lo sezono, čeprav ne načrlujem<i na njem kakšjiiii večjih pasi)dobilev. Vizije kaj v prihodnje z njim pa še nimamo, se pa pogovarjamo. V več smereii. Če bo inleres. ne samo lerm, ki nosilec razvoja turizma v obCini. ampak lahko ludi koga drugega, ki bil pripravljen gospodiirili s tem bazenom, bi ga z veseljem sprejeli. Ne izko kot je bilo pred Časom. Po podalkih. ki jih imam. pa kakega plusa z bazenom doslej ni bilo. Tekc^če zadevedy pokriti, za na k>žbe pa ježe treba dodali kak tolar.«
O Izjemno potnemhno območje za občino je pn>.stor nekdanjega iVS-a. Kaj se dogaja zdaj tam, kaj.'^e bo tam še dogajalo?
»Ce hi kdo pa'd dvema letoma rekel. da objektov TUŠa tam kmalu ne l>oveč,da bo tam travnik, da bo lastnik dela prostora G\)renja. bi ga najbrž kdo povprašal po zdravju. '/.Oo-renjem smo podpisali menjalno pogodbo. uskladili malenko.sti in tudi velike stvari. Zadeve so zdaj na Čistem. Zamenjalismo si zemljišče. Za-dovoljnism<î oboji. Kaj in kdaj bodo gradili, je stvar Gorenja « % Kaj pa parkirišča?
»Tudi ta so predvidena v tem kom-pjek.su. Gradili pa jih bomo v odvisnosti od denarja, ki bo na voljo. Računamo, da bomo vsaj pe.sek na.su-li, da bodo ljudje lahko lam puščali avtomobile.«
■ Milena Krstič - Planine
24. aprila 2003

PRAZNIČNE ČESTITKE
PREMOGOVNIK VELENJE
HTZ I.R, GOST, PLP, KAMNOLOM PAKA,HABIT, TELKOM SISTEMI, KARBON, ERICo
Ipiamo... kopljemo... vrtamo... gradimo... varujemo... ^^"raziskujemo... transportiramo... sestavljamo... prodajamo... izobražujemo... popravljamo... oblikujemo... izboljšujemo... gostimo... komuniciramo... ustvarjamo...
Hočemo... znamo..
zmoremo zagotavljati zanesljivo oskrbo
Slovenije z električno energijo
8
SREČANJE
«»•«te
24. aprila 2003
Reševalni službi Zdravstvenega doma Velenje srebrni znak civilne zaščite
Od si in nisi je korak
>»0d <ii in nisi je I« korak«« Je bila en:i od številnih misli, ki jih je nnvr^el Jo/e Zapušek« vodja Reševalne službe Zdrav-slvene$2a domai Velenje. On bo

nisi. Niti ZA minuto naprej ne vedo, kiij Jih bo doletelo« kje bodo, /a kuj bo komu potrebna pom(»č. Ves čas so v .stresu. Taje najhujši, k» vidi^, da si
ki so slji>ali vprašanje. Zdaj pa ni jasno, ali xaio, ker bo padlo kar nekaj, ali zalo, ker ne bo
prav ni<i?
Začclek re.wvalne pcîslajc o/i-
k
m
m
Jože Zapušek in vsi reševalci so btfi priznanja , ki ga je prejeta Reševaina siužba, zelo ve*
seii
/.e vedeil V triintrideset ih le-tih dela. velikokrat na petek in svetek. Je v živo čutil ta korak. Z i^im smo se pogovarja-11 oilehi velenjskih reševalcev. lYinajst Jih Je. Toliko kot Jih je bilo leta 1987, |»a čeprav je bilo takrat dela manj kol ua je dane.s. P<»klicu reševalca Je lastna pripadnost. Fluktuaci* Je ne poznajo. Zitnj si ali pa
nemočen, da ne moreš, da ne l^re... A po/na r\jihovo delo tudi srečo, ko uspe...
Vsak od njih jc prispeval nekaj k ustcmu, česar no se neizmerno razveselili, priznanja, srebrnega 7naka civilne zaSčilc. Njihovo delo je bilo opaženo in nagrajeno. Koliko bodo imeli zaradi lega pri plači več? V odgovor se je zaslišal smeh vseh,
roma službe seže v jesen Icla 1945, Tisto Ido je Velenje dobilo prvi reševalni avtomobil. Danc.«5 jih ima deset, dva od teh opremljena z najsodobnejšo opremo, eden od obeh je sploh »špica«, osem jih ima vso predpisano (^premo, ob njih pa imajo ^ îri kombinirana vozila, ki slui?ijo predvsem za prevoz pacientov. Reševalci jih dnevno
vozijo v različne zdravstvene ustanove po Sloveniji, največkrat v Ljubljano na onkološki i nšliiu I terna dializo v Slovenj (iradec in Celje.
Včasih, ko še ni bilo mogoče kupili »pravih« reševalnih vozil, soznali vozila predelali kar sami, Kasneje, ko lo ni bilo vcč potrebno, so vse bolj stremeli za Čim IxîljSo opremo in čim več znanja. Tako je Še danes. Oboroženi s teorijo se lažje znajdejo v konkretni situaciji. V kratkem se bodo udeležili mednarodnega simpozija urgentne medicinevPortorožu. »Seveda ne bomo tam vsi. bodo pa vsaj trije, ki bodo simpo;^iju sledili, prlskrlvli gradiva. Ko se vrnejo bodo tisle, ki ne bodoiam, seznanili 7 vsem,« pravi Jo?c Za-pušck. Tako sledijo najsodobnejšim trendom in dokirinam. Zadnja novost je pošiljanje CKG zapisa po GSM-u v Bolnišnico Topolšica in Klinični center Ljubljana. EKG lahko pasnamejo kjerkoli, lam, kjer je to nujno. »V bolnišnici g^i takoj pregleda kardiolog, in če je Ire-ba, nas s pacientom preusmeri v Ljubljano. Tako ne izgubljamo dragocenega časa, saj lam žc pred našim priliodom dobijo podaike o Kalniku in ga tudi '}.c pričakajo ustrezno pripravljeni,« jc zadovoljno povedal vodja reševalne službe.
Njiiiov moto je že dolgo čim več pomoči nudili na terenu. ZaU) so že pred več leti začeli 7
Veliko območje
Reševalna služba in prehospilalna enota Zdravstvenega doma Velenje pokrivala območje občin Velenje, Šoštanj in Smarino ob Paki. V teh občinah prebiva 44,{)00 ljudi. Prchospiialna enota dodatno pokriva območje Zgornje Savinjske doline in njeno obrobje, kar predstavlja Še dodatnih 4(l0fi0 prebivalcev
Posebno pozornost reševalci namenjajo lako imenovanemu reakcijskemu času, to je čas, ki poteče od klica na Številko 112 pa do njihovega prihoda na kraj. Dobro ji)ii uspeva, poprečni čas je, 6,5 minul. Ampak s poprečjem je lako: v Velenju pridejo na kraj lahko ludi vdveh minutah, dlje pa iraja dlje.
iniervencijami celotne ekipe. Voznikom reševalcem so$c pridružile medicinske sestre, tehniki in zdravniki. To sodelovanje je preraslo v tako imenovano prehospilalno enoto, ki zagotavlja nujno medicinsko pomoč na lerenu- »Za to služita dva reanimobila in več ekipe» ki nudijo takojšnjo pomoč.« pove Jože Zapuše k.
Samo lani so skupaj & kroničnimi bolniki prepeljali in oskrbeli 9.89ň oseb. Od tega 1.051 nujnih oziroma 745 urgentnih. Od slednjih jih je bilo fi3 življenjsko ogroženih, za 21} pa jih jc bil žal, ob njihwem prihodu, že mrtvih. Tako kol se spreminja Čas, .se spreminjajo tudi polrcbe. Bolniki so drugi, drugačni, z drugačnimi boleznimi in drugimi poškodbami. »Včasih .smo ogromno vozili mavčarje, kol smo jim rekli. Zlome in poškodbe so dali v mavec, ki so ga nasili ludi po več mesecev. Danes le poškodbe operirajo in mavčarjev skoraj ne vir/imo več. Velik^i manj kol včasih, je danes porodov.
Morda štirje na mesec, včasih so bili tudi po štirje na noč. Bistveno pa je naraslo Številen onkoloških bolnikov. 'le dnevno vozimo v Ljubljano na terapije. Tudi po desei ali dvanajst bolnikov na dan. kar pomeni dve ali celo tri vožnje dnevno samo v Ljubljano.«
Njihova želja, so rekli, je sledili novostim in bili v koraku ,s časom, njihovo poslanstvo pomagali. Oim hitreje se da. Dobesedno užaljeni so, kadar ne gre tako hitro kot bi lahko. 'la nesrečni izvoz iz Zdravstvenega doma na Kidričevo in potem po njej. v zgornjo ali spodnjo stran, jim para živce in krade čas. »Rad bi vsem voznikom pc^ložil na srce, naj pri izvozi iz zdravstvenega doma, kojim na semaforju gori rdeča luč in ustavljajo, pustijo vsaj nekaj metrov prostora» da pridemo mimo, ko vsi stojijo. Pogosto .se nam namreč zgodi, da so avtomobili en za drugim, mi pa ne moremo nikamor.«
Sle prebrali? Upoštevajte!
■ Mitena Hrstič - Planine
Republiški nagrajenec ob dnevu civilne zaščite
Boris Kovše - gasilec z dušo in srcem
Velenjčan Doris KovŠejepri gasilcih aktiven že 25 let, kar 20let Jehil ctan upnivne^a bora, zadnjih desel lel pa tudi zelo uspešen predsednik Pnistovoljne^a ^asilske^a društva Velenje. Letos marca Je to funkcijo predal svojemu nasledniku, a aktiven 1)0 seveda še naprej. Oh izteku dolfioletne&a mandata je dobil visoko dr/iivno pn/.n;inje /a di»l^oletno uspešnode-lo na p<Klr<»čJu pomoči ljudem v stiski. Med številnimi kandidati je bil prav on i/bran za dobitnika bronastega ^rfia civilne zaščite.
Ko smo ga vprašali, kaj mu pomeni vi.soko priznanje, je povedal: "To je zelo veliko priznanje, a gane jemljem čisto asebno. Mislim, da je lo priznanje vsem ga-silcem, ki delujemo v okviru Gasilskega dru.Štva Velenje i ni udi tukajšnje gasilske zveze. Tako priznanje je namreč lahko le plod skupnega dela vseh prostovoljnih gasilcev, ki delujemo na področju naše občine."
Zanimivo je, daje bilo Borisovo življenje l udi poklicno povezano z pomočjo in reševanjem, pa ludi humanitarnim delom. Na Prem<->govniku Ve-
lenje je bil kar 13 let jamski reševalec. Znanje, ki ga je pridobil pri usposabljanju zanj, je lahkospridt>m koristil Uidi pri
Soris Kovše: *'Visoko republiško priznan-Je Jemljem kot priznanje vsem gasilcem v Šaieški dolini."
svoji veliki ljubezni -gasilstvu, ki ji že od malega posveča veliko prešlega časa. Z veseljem, brez da bi zato občutil kakšno odrekanje.
Zanimalo nas je, kako danes vidi vlogo gasilca v očeh povprečnega občana? "O tem bi lalïko res veliko govorila," resno pripombi in se ob lem rahlo nasmehne. *^Zdi se mi, da se gasilcev mnogi spomnijo le
takrat, ko rabijo našo pomoč. Rad se spomnim stote obletnice našega gasilskega društva, od katere še ni minilo veliko Časa. Med drugim sm<» se odločili, da pripravimo slavnostno parado na Titovem trgu, da hi se predstavili vsem, kijih konec koncev varuje* mo. Parado pa je ogledalo manj kot 1(N> ljudi, pa še ti so bili v večini naši sorodniki. S tem s<i Velenjčani pokazali, kako gledajo na nas, gasilce! Oh tem se vedno spomnim na dogodek v Franciji, kjer smo se udeležiti medna n»d nega gasilskega kongresa. Ljudje so nas nit ulki ne glede na to, da smo hili tujci, navdušeno pozdravljali z dviganjem rok. Gasilci v Franciji imajo zagotovo dnigačen status kot mi doma. Mislim, da moramo gasilci tudi sami težiti k da se status vseh, ki so pripravljeni prostovoljno delati in pomagati ljudem v stiski, spremeni v našo korist. Da bomo končno dobili veljavo, ki si jo zaslužimo!" je odločno zaključil BorLs Kovše, ki mu k priznanju iskreno Čestitamo tudi mi.
■ bš
Upokojenci o svojem delu lani In letos
šport, zabava in skrb sočioveita
Na nedavnem rednem ol>čnem zboru Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje so člani - kar 5640 jih je- pregledali delo v lanskem letu in si zadali letošnje naloge. Zveza /dru/.uje vsa upokojenska društva ol)Čin Velenje, Šoštanj in Smarino ob Paki, njihova glavna naloga p^i.fe koordinira« nje meddruštvene dejavnosti in iHigatei^je ^ivljerya vsem svojim članom z različnimi športnimi, kulturnimi in dru).abnimi aktivnostmi.
Predsednik MZDU Velenje Hul>erl Mravljakje v svojem govoru poudaril, da z veseljem ugotavljajo, da so za lani zadan program dela v celoti uresničili. Taje bil izredno bogai tako na šporinem kol kulturnem, humanitarnem in razvedrilnem po-
dročju. Na različnih Športnih tekmovanjih v začetku lanskega leta je sodelovalo kar 545 tekmovalk in tekmovalcev iz zveze. Prv(5 mesti: v regiji so dosegli strelci in ribiči DU Velenje 1er ženska ekipa balinark iz DU Pesje.
Lani so uspešno izvedli tudi teden upokojencev, v katerem je sodelovalo 306 šporlrdkov 1er 2(0 pevk in pevcev ter recitator-jev Jubilejni, dvajseti zaključek tedna upokojencev, je društvo organiziralo na RekieatK'no-lur-ističnem centru Royja, udeležilo pa se ga je 367 ljudi, med njimi jc bilo ludi 16 parov zlaiopo-ročencev... V počastitev mednarodnega praznika starejših je Zveza organizirala kulturni program v Domu za varstvo odraslih Velenje, ob koncu leta pa
tudi obisk Dedka mraza in obdaritev vseh varovancev. V skupne namene so domu podarili televizijski sprejemnik.
Aktivmwti med letom je bilo še veliko. Lani pa so uspeli financirati in organizirati tudi otvoritev kegljišča z kroglo na vrvici v Ikvčah. Šmartnem, Šentilju, Starem Velenju in v Pesju. Lei(*> naj bi na novo uredili kegljišča v Šoštanju, zagotovo pa bodo spet pripravili športno, kulturno in zabavno bogat leden upokojencev. Vse to jim ne bi uspevalo, če ne bi imele vse tri občine v Šaleški dolini posluha za njihovo delo, veliko pomoč pa jim ob različnih akcijah nudiji^ tudi nekaterih podjetjih, kot so Premogovnik, Gorenje, TES, Esolcch, Era...
■ jbš
Na rednem letnem občnem zboru medobčinske zveze društev upokojencev )telen]e se je v razpravo vključil tudi predsednik državne zveze upokojencev Vinko Gobec.
24. aprila 2003

AKTUALNO
11
Proizvodnja Izdelkov, ki vsebujejo azbestf Je v Sloveniji prepovedana
Azbest nadomeščajo zdravju prijaznejši materiali
■ Vb
Začťla se je.s«/^nâ ol)nnv€ Tudi prekriviinja slrvh. V Vel«« nju jih je /elo veliko prekritih s sulonitnimi plo.ščami, ki vsebujejo a/l^ťstnd vlakna, la pa> kitt vemo, slalHi vplivajo na /drjvje ljudi. Kljub temu lastniki in izvajalci hre/uh/.imo razkrivajo strehe in s tem uj^rožajo tako sehe kot tudi Siršook<»lico. ^<>M^l)ej nevarno /jia hiti to v v^
trovnem vremenu, ko vlakna le-tU» po zraku, niC hudega sluteni IJu<lje pa Jih vdihavajo.
Tako je pisal Sebastjan in nas znova opozoril oa lislo, ćemur smo pred kíikánima dvema letoma posvečali veliko pozorno-slj, poJcm pa na lo kar malo pozabili. Na azbcsi.
Ma^. Damijan Končnik, raz-iskovalcc nn ERK'o pravi, da so
med 3.00t) izdelki, ki vsebujejo azhest insoSevednovuporahi, dejansko najbolj vidne salonil-ne ploj^ie. /avcdati pa se moramo, cia obsiaja tudi ogromno ometov, ki vsebujejiî veliko azbesta, da azbesl vsebujejo ludi različne cevi. »Po eni od (x:en je bilo v Sloveniji položenih okoli milijon in pol kosov cevi. Danes jih jc uporabi Šc vedno blizu 800.00(1 kosov. po icm sc vidi, da gre za zelo pereč problem.« Azbesi so nckoi na veliko uporabljali, ker je mehansko in kemijsko zelo odporen material. Ima dobro toplotno in električno izolacijo, prenese visoke temperature, je enostaven za predelavo, navsezadnje pa je bil ludi poceni. Največja nnhaja-lišča azbesta so v Rusiji, na Ura-
Damijan Končnik: >> Danes ne boste našli niti enega maio starejšega objekta brez vsaj ene stvari, ki vsebuje azbest. *<
lu, v Južni Afriki in Kanadi.
Proizvodnja izdelkov, ki vsebujejo azbesi, je v Sloveniji danes prepovedana. V uporabi so tudi pravilniki, s katerimi je prepisano, kako je treba ravnati z odpadki, ki ga vsebujcj<x Na tem podn)čju je slovenska zakonodaja povsem primerljiva z evropsko, »Ko smo pri salonitnih ploščah. Te vsebujejo od 20 d(5 30 odstotkíw azbesta. Prcd-stavljdjic si» da je na eni strehi tri tooe salonitnih ploSč, kar pomeni. da je v njih od 600 do 9i)0 kg azbesta. Če so stare, pa razpadajo, Posledično co pomeni emisije azbestnih vlaken v okolje. To je en primer. Drug, morda malo manj viden, vseeno pa ga ne gre zanemarili, pa so azbestne cevi in tudi omeli.«
Era Velenje prenavlja Tržnico
Sodobna, a hkrati domača prodajalna
Mednarodno trgovsko podjetje Era. delniška drui^ha iz Velenja je pred časom pristopila k prenovi in razširitvi svoje piislovne enote Trznka pri Stari Nami. Prvi del obnove naj hi konùili sredi Junija, prenovljen in razširjen objekt pa naj hi v celoti predali svojemu namenu čez slahe tri mesece, 15. Julija.
Direktorica za kadre, korporativne in sploSnc zadeve Ere, delniške družbe iz Velenja Nada Zavolovšek Hudarin je pojasnila, da so se za prenovo prodajalne odloČili iz več razlogov. Osrednji pa so bili vsaj trije: neprimeren dostop do prodajalne, premalo parkirnih prostorov in tehnologija postrežbe, ki ni bila najsodobnejša. »Največ novosti bodo nai>i zvesti kupci v Tržnici zaznali na oddelku, ki ga poznajo po slogfcnu 1,2,3 diši. Tu je že danes ponujamo veliko pripravljene hrane, delikatesne in druge mesne izdelke, zamrznjeno hrano,,.. Tu imajo kupci priložnost ugotoviti, na kakšen način in kako se pripra-
vi hrana.« Tudi ponudba ostalih izdelkov bo na I200 kvadratnih metrih površine drugačna kot jc bila doslej. Poleg prodajalne bodo uredili l>e cve-
tličarno in bistro.
Kotje naglasila Hudarinova, si želijo, da bi bila trgovina sodobna, a hkrati domača. '/x dolgo je v Velenju in vsi, ki va-
njo zahajajo, si sodoben način nakupa, več sodelovanja in kakovostnejšega pristopa trgovcev zaslutijo.
■ rp
Prvi del obnove naj bi končaii sredi junija, otvoritev celotnega objekta pa načrtujejo 15. julija
(řotoyos)
Društvo varnostnih Inženirjev Velenje
Društvo strokovnjakov, ki so to tudi v prostem času
Društvo vamustnih inženirjev (DVI) Velenje združuje skupino varnostnih inženirjev in drugih strokovnih delavcev; ki delajo nu področju medicine dela, prometne varnosti ter varstva pred po/jiri. Skupaj Jih Je okoli 40, prihaji^jo pa iz Zgor-njesavinsjke, Salaske in kon>ške reulje. Vendar menijo, da deluje na tem podroi^u še vs^j toliko ljudi, ki niso člani dru.^tva. Bistveno se Jim zdi, da bi vsaj osrednja skupina strokovnjakov delovala poglobljeno in strokovno, /Mo so se tudi združili. Pred ne<lavnim so se zbrali na rednem letnem ohčnem zhoru, kjer so« nted drugim, dt>jîovori-li tudi delo v letošnjem letu.
Jož« Mikiavc, predsednik DVI Velenje, nam Je o delu društva uvo<loma povedal: "Gre za dolgoletni prcces nalog, ki jih varnostni inženirji v tem prostoru
izvajamo že nekaj let. Opravljamo različne strokovne nalo-
Jože Mlktavc, predsednit< Društva varnostni/} inženirjev Velenje
ge, predvsem na svojih delavnih mestih, ki so zelo različna.
Eni to delamo v podjetjih, drugi naši člani pa kot samostojni podjetniki.
V času, koje zakonodaja spremenila sistem ukrepov pri varnosti in zdravju dclavcev, je prišlo do iniciative, da ljudje naloge iz varnasti pri delu izvajajo precej samostojno. To pa je tudi osnova pn^grama dela našega društva."
Konkretno naloge članov društva so brezplačno svetovanje pcxíjetjcm in poslovnim partnerjem iz področja varstva pri delu. Med seboj se dogovarjajo o najboljših strokovnili rešitvah. Skozi delo društva poskušajo vplivati na zakonodajalca, torej državo. "V okviru delovanja društva združujemo tudi strokovne sile, da delujemo pri re* puhliški ^^Zhornici za varnost In zdravje pri delu**. To Je dokaj nova institucija, kije bila ustu-
nov(j«na pruv Velenju pred dvema letoma.**
Predsednik društva dodaja, da so si za leios zasiavili skromen program dela, saj se zavedajo, da Člani v društvu delujejo v prostem času, ki ga vsem primanjkuje. Prepletanje njihovih strokovnih nalog na delovnih mestih pa pomeni tudi del dejavnosti društva. Osrednji letošnja program so strnili v 10 točLMed drugim bodo organizirali več storkovnih .srečanj, ekskurzij in .simpozijev. Kerje letos mednarodno leto invalidov, bodo med drugim jeseni pripravili strokovni posvet o invalidnosti pri nas v povezavi z njihovim strokovnim področjem deîa. Vključevali pa se bodo tudi v večje akcije v času mcseca požarne varnosti, prometne varnosti...
■ ibi
Danes se salonitne plošče za prekrivanje streh ne uporabljajo več. Zmanjšuje se tudi njihov delež, saj jih ljudje nado-me.^ajo in zamenjujejo z dru^-mi okolju in zdravju bolj prijaznimi materiali.
Zakonodaja? »Tisti, ki imajo tako kritino, je niso po nobenem zakonu dolžni menjali, 'lako je tudi v zahodni Evropi, Ta zadeva jc prcpaščena ekološki zavesti,« jc dodal niag. Končnik, ko
smo prišli do vprašanja, kije zanimalo našega bralca. Nasvet? »Ta, da je pametno zamenjali salonitne plošče in cevi, ki vsebujejo azbcvst s kakimi drugimi. Pri novogradnjah pa te stvari tako ali tako ne pridejo več v poštev. Dejstvo pa je, da danes ne boste našli niti enega malo starejšega objekta, ki ne bi imel vgrajenegav^aj ene stvari, ki vsebuje azbc.st.«
■ Milena Krst/Č - Pianinc
Neuničljiv
Azbest je naraven silikatni material. Beseda izhaja iz giike besede azbcsuis. ki pomeni neuničljiv. zaradi tako zvenečega imena so ga pred tridesetimi ali štiridesetimi leti začeli naveliko izkoriščati. V 70.1ctihpaseje izkazalo, da gre za rakotvorne) spojino,

Nopodlagi 283.îleno?a)(onQogospodQrsi(ilidrutbahinvsk]oc{us19.^lenQmslûlula, sklicuííuprGvfl KRSVdkníedd.
11. redno sejo
skgp«inedelnÍ5kedrulb«KRSVEUNJEd.d.,
kibov ponedeljek dne ?6. m a|Q 20Û3 spritetkomob 09.uri v predovatnki I Hotelo Poke, Rudor$ko 1 vVelerfU
znoslednjim DNEVNIM RIDOM:
). Otvoritev skupićin«; ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov
skupščine
Predlog sklepa:
Zosedonje skupicine vodtprsdsedniknodzûrneQû sveta g.Voiko Rovere, zo prsitevoke glosov se ítvoÍííq (predlagani s slroni uprove) Morko Mra? in Von [a RovIien.Zoseslovo noiarskegozopisdikdse imenuje vobl je ni no! or g. Jože Roz mon izDomial.
?. Predstavitev letnega porodila družbe 2a poslovno leto 2002, pisnega poročila nadiornego sveta k lelnemu poročilu, raipravo in podelitev roirešniceuproviinnodzomemu svetu. Predlog sklepa;
Vsklodu s 282o.{tfinoni Zakona o gospodarskih družba, skupí&na potr|uje fn odobri delo uprave In nodzorne^a svetov poslovnem (stu 2002 in jima podeljuie rozrelnico.
3.	Sprejem sklepa o ti poro bi biloncnega dob icko Predlog sklepa:
Gilon&ii dobitek, k([e bil z letnim poročilom izkazan vvisifli 1.583.739 SIT se prenese nosledn|e leto.
4.Vpraian|ain	po bu<le delničarjev
Letno poročilo drvibe, poročilo nadzornega sveto k letnemu poročilu [e na vpogled vsem delničarjem no sedežu drulbe, Prešernova 8 v Velenfu v pos I ovn em delovnem ia s u.
DeEni(or|i, kolerih skuprl deleii do$6go|o eno dvajsetino osnovnega kapitolo družbe, lahko po sklicu skupsčine zahtevajo, da skupl(ina obravnava dodatni predlog In navedejo namen in roz ose. Upravo bo lake predloge objavilo v roku desel dni od objave sklimsku pleine.
Vsak delni&ir lahko druřbi poiJ[e razumno ulemeljene naprolne predloge k predlogom, ki jih ie podala uprovo družbe. Ce delničar tok nasprotni predlog poHjev roku pet dni od dneva objave sklica, go bo družbo obiovilo no enok noČin kol sklic skupsčinejn sisrvroku deset d ni od o b[ave sklica skupščine.
Upravo bo v dvanajsNli dneh po objavi sklica skupščine delničarjem, ki bodo lo za btevo I i, pos lalo sporoSi o in g rodiva v sm isi u 287. Ćieno Z G D.
No zosedonju skupsĆine lahko sodelujejci vsi delničarji, ki se izkoiejo z delriicomi oN potrdilom o vplačanih delnrcoh, poobios^nci delničarjev po morajo predložili tudi veljovno pooblastilo.
Delničarji in pooblaićenci, ki řelijo sodelovati no zosedaniu skupščine, moraio svojo udeležbo pismeno najoviti v tajništvu druibe najkasneje tri dni pred zasedanjem. PooblosČend morojovisiemroku predložili ludi pismenapcoblosfibzazostopanje.
Velen[e, 24.aprila2003
Uprava
KRSVelenjed.d.
10
PRAZNIČNE ČESTITKE
»•HjiS
24. aprila 2QQ3

želimo vam prijetne prvomajsl<e praznuje!
-řítiÍ^i
iton'iijt' 16 f a, SS27 !Ím<tmui oh Paki Tet: O.'i-mS-OiS
^SMIEMML
ODLIKJ- STRESm KlUTINK POLiK: I
•	áíiť/ú\'fí ptwkit po rnjsoiiobuiij^iSv^Uki tcUiivlo^iji^
•	ioihibvn in lep videz ïtrvUç
•	i'konumiàto pfhi'jn stnhe
•	motnost izhiNi banv
•	b(tnv v cdoini masm
•	pokfh-anje
/
K
tkmfnpia ifrr^nika jf
Pf/c/\'(reho POlAKse bnsh pocttliU varno in zane^'iljivo. Kriiina POÎAK - v apfUlu íitHoviríski popusf!
IIVAIA /A 7AVPANJEI
Hitri krediti
Čestitamo za praznik dela
Hitri krediii so enostavna reSicev, ko nemudoma potrebujte gotovino.
hî»K» ín	ns» Rfwn bretvcld» ppp^jcv. ^çir^
bu)eiele osebni dokuniera, davčno Številko in ax> od poskrvalnic Banke Cd)e.
S hitrim krediiors Uhko reSile problem ve^ nakupov in ponopoega odplak vaj^ Nâ|v^)i2n£sdcpnsaiï£mcgah£rcgakruliiajc 1.000.000,00 SIT.
www.bankii-celje.sl
So Mvart. UtihhhkupgoiKU ]e dubn t«nki.
O
banka celje
Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija
Franc Fajdiga
Slcorno 63, 3325 $o$tanj Tel.: 03/ 5882-607. Csm.: 041/ 650-830
Dejavnost:
• kiper prevozi - gradbena mehanizacija • rušenje objektov - gradnja cest • možnost najema kompresorjev In manjše gradbene mehanizacije...
ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
n
Florian 2S6,3325 SoštoniJel. & Fdx: 03 S 882 120, GSM: 041 624 151
E-mai h avloprevotn istvo.sovlc@sio I. net
*	storitve z lahko in teiko gradbeno mehoniiocijo
*	prevou lovora in težke gradbene mehanizacije ' grodnjo cest iti porkiriit
*	ruset>|e objeldov
*	grodnjo vodovodov in kanalizacij
" iiposojo manisih voljorjev. vibrocijskiti desk, nobijolnih ploSi, agregatov, črpo I k
Potf)«H8 a i9ravl|9R|e in vBkimn^ tttnmntiJdh povlovnih proslsror
Kar4ei|0vtrg6,3320 VELENJE
toi. & fai: 03 897 45 46. tel: 03 897 45 47. GSM: 041 623-389 D9i. (as: 00 7.30 d014. ure. vsakdo, razen ob sob. Inned.


feáliáálS
jy
Čestitamo za prvi maj, praznik dda.
EÍOTECH
Podietje ESOTECH izvaja projekte energetike, ekologije in iniormocijskth tehnologij, s pojciarkom no celostnih rešitvah in izvedbo po sistemu "no ključ".
Podjetje fmo lasten razvoj in projektivo ter dolgoročno sodeluje s številnimi slovenskimi in evropskimi institucijami ter portnerji.
Področja delovanja so: - Obnova energetskih sisteinov.
•	Transformatorske postaje in sttkalisča.
•	Termično izroba odpadkov.
•	Komunolne in industrijske čistilne noprave.
•	Kemična priprava vode,
•	Čiščenje dimnih plinov.
•	Odsesovanje in odprasevanje industrijskih obj^tov.
•	Informacijske tehnologije s speciolizironostjo • vfdeokonference.
lil
iii^
^ ^jubija 55,3330 Mqyrie, lAi 03/ 839 46 893 46 45, 5833 G81
Želimo vam prijetne prvomajske praznike!
Izdelava oken ^	in vrat po meri.
^	Odkup hlodovine.
-A
* •	Delovni časj
r	8.00 * 13.00; 15.00 • 18.00
sobota 8.00 -12.00
Inženiring za Energetiko in Ekologi|o d*o.o.
Joniova cesta 20,1(HK) Ljubljano Telefon: 01/474-37-61; Telefax: 01/251-16-76, E-moll: Info@cee4Í
Podruinka ioitonj:
Ceslo Lole Riborja IBf 332S Soîtanj Telefon: 03/899-36-79, Telefax 03/588-22-62
Želimo vam prijazne prvomajske praznike!
Naša vizija-Cenejša in d(ološi(o sprejemljiva Energija!
Občina Šoštanj
Vsem svojim občankam
in občanom iskreno čestitamo ob praznovanju i . maja.
ŽUPAN, SVET IN UPRAVA OBČINE ŠoŠTANJ
24. aprila 2003
w^JlÍÍ
NASI KRAJI IN LJUDJE
Krajevna skupnost Topolšica
Naložbeno bogato leto
V kriljevni skupnosti To-polšica so si za letos zadalo precej holj podjeten delovni program kot v minulem lelu. V vseh zaselkih - Lom« Lajše in TopolŠica • naj bi se oh koncu leta pohvalili s pridobitvami.
»V icm času so vpolncm zamahu dela pri sanaciji plazil na Lomii,prcU nami je začetek izgradnje večnamenskega ŠporI nega igrišča v 'Ibpolšici, v pripravi je razpis za najug^^d-nejiega izvajalca del za izgradnjo kanalizacije v naselju LajŠe, kjer naj bi jeseni delali l\idi na terenu. To so trije veliki projekti, na katerih že vodimo aktivnosti. V letošnjem delovnem programu pa smo predvideli še obnovo javne razsvetljave proti domu krajanov oziroma gasilskemu domu 1er pripravo projektne dokumentacije za sekundami del kanalizacije naselja'lbp<")Kica. Glavni vod in primarni del je že, Ireha lx) priključili lîa omrežje še nekaj individualnih hiŠ. Ta pn)jekî naj bi letaš konč^ili. L<i-
ni jeseni smo obnovili vodovod na Lomu, letos spomladi pa naj bi posodobili še tukajšnjo cesto,« je povedal
Predsednik krajevne skupnosti Topofšha Viki Drev: »Naš letošnji deiovni program je precej bolj podjeten kot je bii lanski.«
predsednik KS Topolšica Viki Drev. Čeprav so predvideli tu-
di začetek izgradnje novega gasilskega doma, se to letos ne bo zgodilo. Projekte zanj imajo sicer pripravljeni, morajo pa prej speljali postopekza spremembo prostORkih aktov.
Natančnih številk o višini vla)>ai^ Še nimajo. Po t»cenah p<i naj hi namenili za naložbe od 40 do 50 milijonov tolarjev. V lej vsoti pa ni predvidenih vla^ai^ v i2}iradr\jo kanalizacije. In od k4MÍ viri financiranja? Po besedah Vikija Dreva naj bi za sanacijo plazu na Lomu« za del obnovitvenih del javne razsvetljave, za sollnanciranje izgradnje olroškej^i igrišča pridobili denar iz letošnjega proračuna občine Šoštanj, stroške izgradnje kanalizacije v naselju Lajše naj bi »pokrili« s občinskim proračunskim denarjem ter denarjem, ki ga zbira Komunalno podjele Velenje s taksami za obremenjevanje voda. Denar iz naslova ekološke takse oziroma sporazuma s šoštanjskimi terme »elektrarnam i pa naj hi na-
menili predvsem za posodobitev ceste na Lomu ter za otroško igrišče v TopolšicI, katerega izgradnja ho (po predračunski vrednosti) vezala 26 milijonov tolarjev.
Kolje Še naglasi! Viki Drev .so v kraju zelo zadovoljni, ker so Terme Topolšica tik pred Širitvijo zunanjih bazenskih površin, saj bodo te privabile v kraj več gostov, ti pa bodo pripomogli kvečjemu razvoju tega okolja. Zelo si želijo še, da bi obrodila sadove tudi prizadevanja zaposlenih v tamkajšnji bolnišnici glede objektov, ki so danes prazni. »()d obeh p<idjelij krajam veliko pričakujemo.Terme in bt)lnLŠnica ze lo dobro sodelujeta pri vseh projektih icrajev-ne skupnosti. Pogrešamo pa še nekoliko več tesnejšega sodelovanja med vodstvi obeh,« je ob koncu pogovora podčrtal predsednik KS To-poLšica Viki Drev.
Tp
Predsedniki vaških odborov v občini Šmartno ob Pakl
Potreb ne manjka
v Ziidnjj številki našega tednika smo v pogovoru s predsedniki vaških odborov (VO) predstavili okvirne delovne programe petih vaških skupnosti (VS) v občini Šmartno ob Paki.
Danes predstiiv^jamo še preostalih pet.Tako kot prejšnji so tudi t(»kratni naši sogovorniki poudarili, daje potreb veliko, idej še več. Se pa bojijo, da zaradi Izgradnje Čistilne naprave In prizidka k šoli v občinskem pmračunu ne bo dovolj denarja niti za prednostne naloge VS.
Marjan Ježovnik, odbor VS Vehki Vrh - (iavce: »Na seji odbora vaške skupno.sii smo ugotovili, da naše krajane najbolj žulijo slabe ceste. V delovnem programu smo zato predvideli predvsem vlaganja v posodobi lev in obnovo slednjih, nekatere razširitve odsekov cesl. Če nam bc> uspelo izpolnili prednostne naloge, bomo lahko kar zadovoljni.«
Matjaž Dvornik, odbor VS Paška vas: »Prednosi smo namenili predvsem neuresničenim nalogam prejšnjega odbora. To pa so: obnova cesle
skozi vas, ureditev prehixja za pešce nasproii gasilskega doma, postavitev znakov za omejitev Uilrosli, uredilev ekološkega doka, postavitev dveh oglasnih desk, dokončanje javne razsvetljave, med drugim si bomo prizadevali še za neoporečno vodo v lokalne m vodovodu. Zelo veliko hcscd pa so krajani namenili kakovosti bivanja. Na icm p(xJročju nas čaka res obilo del. Sicer pa smo se Še dogovoriQ, da Ix^mo program sproti dopolnjevali.«
Danilo Kaker^ odbor VS (îavcc - Veliki Vrh: » Naš delovni program je dokaj obsežen. vanj pa smo med drugim z.apisali obnovo moslu na cesli vVelilci Vrh, ureditev potoka, prestavitev ceste proti Ir-manu. ureditev odvodnjavanja Ln izogiba pri Babiču. postxlo-bitev makťidamskih in obnovo nekaterih asfalliranih cest, muld ob njih, postavitev ograje pri Kiemencu, po svojih mi>ćeh bomosodelovališcpri ureditvi večnameaskega športnega igrišča v našem okolju. V srednjeročnem programu VS pa smo predvideli postavitev smerokazov, znakov za ome-
jitev hitrosli, ogledal, skupaj z VS Paška vas in Ci<irenje pa si bomo prizadevali za uredilev prcwtorovzadclo VS v kulturnem domu v Ciorcnju. Pogovarjamo se o lem, da bi enkrai ali dvakrat na mesec tu imeli uradne ure za naše krajane.»
Miran Dobrave, odbor VS Ciorenje; »Zev minulem obdobju smo v kulturnem domu vCiorcnju preccj postorili, vendar še ne vsega. Letos nameravamo obnovili pročelje iii (xlcr. Že prej smo opozarjali na potrebo po urcdiivi varnosti pešccv v promelu. Zalo bomo nadaljevali prizadevanja za izgradnjo pločnika do križišča s prednasino cesto in za ureditev preh(xla za pešce. Med drugim smo načrtovidi še uredilev txJvodnjavanja in meteornih vod.»
Pavla Sem pri možni k, odbor VS Skorno: »V minulih štirih leiih se je v naši VřiSki skupnosti dogajalo bore malo, zato bomo poskušali zamujeno nadomestili v naslednjih letih. Seveda bo vse ("idvisno od denarja. Na najvidnejše me-SXO smo uvrstili rekon.strukci-jo cesle Ogradnik - Župan,
poslavilev 4 cestnih ogledal, obnovo ceste pri Vaupotiču, izgradnjo muld in uredilev odlokov ob ccstah, na nevarnih odsekih načrtujemo poslavilev ograj. V VS pa imamo še šiiri makadamske ceste» ki so potrebne temeljiiih uredilvenih del. Nujno pa bi morali prisiopiti k ureditvi oskrbe gospodin jstev z zdravo pilno vodo. »
■ Tp
Miran Dobrave
Kresovanja
Na Goricah
ŠoSTANJ - V soboio, 26. aprila, z začetkom ob 20. uri. pripravljata /LSD in LDS St^šlanja, ž« tradicionalno krcwwanje na (ioricah. Krosovanje se /acelo s kulturnim prť^gramom in ob zvokih Pihalnega orkestra /«rja. Udirleíencc kre«iv;inja organiz^tiorji po-siregll / brezplačnim goUŽem.
Pod Belim dvorom
VELENJE - Svei krajevne skupnosii Gorica in /LSD Velenja pri-a-jaia ludi letm na prcdveCcr praznika 1. maja (30, april), kresovanje poj Belim dvorxim. /aeek> se bo ob 2Í). uri s kullurnim prtigrami^m in glasbo. Seveda vas Caka tam g(^laž in druga gosfin.ska pi^nudba.
Z Navihankaml
(•ABERKE-Tamkajšnje mladinsko društvo bo v sredo. 30. aprila & priCelkt^m ob 20. uri vslarem predelu Craberk pripravilo tradicionalno kresova nje. ki ga bodo ptipeslrile Navihanke.
Domačija Marice Grli bo eko kmetija
Bo občina dobila svoi vinograd?
smo HC odloČili za vlaganja in oživitev. Tu naj bi nastala eko-ioSka polionetija. Na njej ho delovala skupina zeli^Čarjev, Čebelarji. morda se ho pridružil ludi akliv podeželskih ?eiia Vin-akc Gore. Razmišljamo, da hi /raven povezali ludi Avbrelitov muzej in naredili skansen» muzej na proslem, kamor bi ljudje radi hodili. Pogovarjamo se, da bi poleg nasada zeli^ naša* dili avlohtone .wic jabolk, ki bi jih ludi sumili in predelovali v kis in drugo. Razmišljamo ludi, da bi bil lu ohCinski vinograd...,'* nam je povedal.
Že lani so opravili nekaj CL^enja na domačiji, s«ij so kaCe menda p<«lale nadležne ludi do sosedov. Leios bodo s pomočjo gasileev očislili ludi !ravii^e — ker f.c dolgo ni bilo prav pokošeno. naj bi gasilci nad/iraii sei^ig iravc na domačiji.
bš
Vinska Gora - Pred leti Je Maricu GriJ nl> smrll zapusti* la svojo domačijo v Vinski Gori v last Mestne ol)êinv VeUfýe. O tem, kaj naj naredijt) i domačijo, kjer stoji stara ka^éa I/ začetka prejšnjega stoletja. c)l)daja pa Jt> velik<» grmovja« v katerem pridno gnezdijo kače« so govorili tudi mestni svetniki. Ena od idej je namreč bila, da hi občina domačijo prodala. Na pobudo Boruta Koruna pa so se cHiločili, da bodo do* mačijo obdr/ali, hiško <^movi* li, in Jo kot kulturno dediščino pustili zanamcem. Prav letos naj bi na domačiji stekla večja v/drievalna dela, ki Jih bo fi* nanciral mestni proračun.
Župan MO Velenje Srečko Meh nam je o idejnih načrtih razvoja in ohranitve (jrilove domačije povedal: ''Spicl srečnih okoliščin jc boiroval temu, da domačije nismo prodali ampak
Marjan Ježovnik
Matjaž Dvornik
Danilo Kaker
Pavla Semprimožnik
Janezu Mravljaku za slovo
Ta Četnek smo ga zagrehli v domačo zemljo, v Podkraja. Ni mu bilo dano doČakad osemdesrih Iťí. Samo ie nekaj mesecev hi hilo. Doma iz Gaberk, obiskuje osnovtw šolo v Sohanju, in jyoznejc klasično gimnazijo v LjiibIjan i. Druga sveiovna vojna je preirgala začete načrte. Takoj po vojni se je vrnil domov in si v Velenju, na Efen kini, ust va til dnižino, ki jo je imel neizrečeno rad. Knain.^itridesei lef jcsUďbowl v knjtgovodslvu velenjskega nul nika. Življenje ga kljub invalidnosii ni pol do. Takoj po vojni je bil akiivni igralec in režiser in nastopal v Ravnah in Pleši vcil Kina hi zciiem je usianovil Svolx>do v Pes ju. Njegova najljubša uprizoritev med mnogimi igrami je bila sSamorasiniki. Deloval je ludi v Velenju. Starejši prebivalci se radi spominjajo njegovih vlog v Linarlovih komedijah. V Maiičku je odlično odigral pisarja. Koliko večerov je Janez žtivoval za gledcdišče! Bil je ludi aktivni Član Dmšfva invalidov Nartiva in življenje v njej mu je bih vedno spr(iščujoče. V Velenju je ustanovil Ribiško
m

dnditvo in oh i>elde.'^eiletnid teg^i dobil zanj viwko, zlato priznanje.
Vedno nemiren in ustvarjalen je v razvijajočem se Velenju prižgal in pusi il ogenj lolikxj lepih siva ri^ Takih, ki Človeka noimnje bogatijo. Njegov domek na Efenkovije shbno in estetsko urejen. Po tako vsestranskem in ustvarjalnem delu se je vedno najraje vračal v ta topli domek k skrlJni ženi in ljubečima otrokoma^ Sedaj počiva. Njegov sjwnec je miren. Čas [xt beži dalje in briše skomj vse. Le enega ne! Tega, kar so ustvarile njegoKi; roke in atvc, tega, prostovoljnega dela na odru, in dmgje! ib bo ostalo in Ik) še dolgo živ sjxymin na na.šega Janezih
m Vis

V središču vašega družinskega življenja
Narava nagrajuje naše inteligentne pečice z oceno "A
Kuhinje spreminjajo svojo podobo In sv^ namen. Postage so sredISče drutlnsk^ Uvljenja, kjer se družina zbere po napornem dnevu, prebira časopise.
dela dwmie rkalo^e. obeduje in sprejema goste. Zato tu potrebujemo prijazne aparate, bi brezhibno delujejo In tudi odlično izgledajo.
Prostor, kot ga ustvarite sami
Vgradni aparati Gorenje so za&novani In Izdebri za ljudi.
ki ra|e živijo po lascnj mert, lakor da bi $e prepuiiali toku dnjgth. Uscvaijenl so za ljubitelje lepih, premišljenih oblik. Z vgradnimi aparati Corenje boste usMrlli kuhinjo» skJadno z vailm okusom in z vaiiml pove-bamj. Pečico lahko namestite v višini oà. napo nad kuhinjski pu^ hladilnik In zamruvalnlk lahko skrijete v kuhinjski «lemenL
S priporočilom narave V Gorenju $o bboljiave In novosti že dolgo po^zane z energijsko udinkovicostjo. Ob izboru vgradnih apantov Gorenje se boste l^ko prepričali, da ste poleg vrhunske tehnologije s itevllniml, a enos* tavno obvladljivimi funkcijami, dobili aparat, ki |e med na^prijaznejStml do ^colja.
Voščimo prijetne prvomajske praznike!
viwM^gorenjegreup.cofT^
gorenje
bE9nioa.EcnA^nA SoScAru dx>.O.
Uresniali smo zahtevne ekološke in tehnološke projekte ter obnovili naprave in jim podaljšali življenjsko dobo. Računamo, da bodo pn/i trije bloki nemoteno obratovali do leta 2012, četrti do leta 2020 in peti do leta 2025. Veliko smo vlagali v kadre, v humanizacijo dela in kakovost naše dejavnosti.
Zagotavljamo varno, zanesljivo in okolju prijazno obratovanje Termoelektrarne Šoštanj. Holdingu Slovenske elektrarne, katerega sestavni del smo, zagotavljamo skoraj polovico električne energije.
želimo Vam prijetne praznične dni in čim bolj svetlo prihodnost
24. aprila 2003

KULTUIU
13
Marian Marínsek izdal sedmo knjigo
^!ležkova torta'' je za male in velike otroke
dolga Icla Velcnjčan Marjan Marinsck,vodja prireditev v Kul lu r nem ceniru Ivana Na-poliiika Velenje, straslen /bi-raiclj, duliovni oOka Pike No-gaviike in Se marsik<ij,jc napisal žcvrslo knjig za odrasle.
ť csmo natanêni. kar 6. V sredo p<ipoldnc pa je na velenjskem gradu predslavil svojo sedmo knjigo. V družbi olrok, seveda. Ti so poleg njegove knjige miadinskih zg(Xibic lahko poskusili čislo pravo ježkovo Lorlo, ki sojo oh koncu raz-rczali in razdelili med sicvil-ne obiskiwalee.
Bo že Jržalo, da je sedem pravljično šlevilo, kajli prav sedmo knjigo Marjan Ma-rinsck prvič namenja najmlajšim. Izziv, da sc jc spopadel / mladinsko literaturo, je v njem ztirel žc dolgo, saj se je ob svojem poklicnem dolu veliko ukvarjal z otroki. O lem, kako je ideja dokonán) dozorela ia o novi knjigi, je z nami poklepetal le nekaj ur pred uradno pn;dsiavitvijo, koje bila knjiga še topla od tiskarske barve.
■^/ameje izzid nove knjige velik dogodek, kar praznik. Ni lako içfko napisati knjige, kot jo je íežko izdati- Najli založnika, dolïivga ilasualoijit, speljali vse dogovorene najtežje. Lahko pa rečem, da je pisati za otroke veliko ležje koi za odrasle, /godbe v knjigi pa so primerne za nekoliko večje otroke, /elo rad sem pisal za otroke, dolgo sem sc pripravljal. Spodbudo mi je dal Feri LainŠČek, ki mi je ob obisku naSega kulturnega centra povedal, kako rad piše za otroke in da mu je zalo dala inspiracijo neka knjižničarka. Tudi sam sem našel knjižničarko, ki lilije pomagala. Napisal sem več zgodbic, izbrali pa smo jih sedem. V njih je veliko resničnih dogodkov, spremenje-nihvpravljico. Nekaj motivov
se pri meni ponavlja, posegajo na rojstno Kozjansko, nekaj pa je ludi lem iz Šaleške doline."
Marjan Marinšek ima tri odrasle sinove in vnuka Matijo. Tudi to jc vplivalo nanj, da seje odločQ pisati za najmlajše.
spremila pa sta jih tudi kitarisi in harmonikar. Predsiaviiev knjige je vodila knjižničarka Marija Olinšek, pravljico o štorklji pa je doživelo prebrala Anica Podlesnik.
Ob koncu in nikakor nenazadnje Še to. Knjigo jc ilustri-
Med predstavitvijo nove knjige Marjana Marinška se je ta zahvalil tudi ilustratorkl Tanji Pogorevc Novak, ki je svoje de
io odlično opravila.
"Vse se prepleta. To so zgodbice, ki mi jih jc pripovedovala moja mama, jaz sem jih sojini sinovom, li pa jih sed^j pripovedujejo Matiji, Kar nekaj zgodb me je spremljalo celo življenje; o kobili, pa štorklji, o leai, kako sem kol oti ok sanjal o potovanjih po daljnih morjih, pa zgodba o ježkovi toni. Ta je povezana z mojo mamo, kije torto vedno naredila otrokom ob večjem prazniku. Delala jih je tudi mojim sinovom in sedaj jih dela mojemu vnuku..."
Ob koncu se vrnimo na Velenjski grad, kjer je bila predstavitev knjige več kol odlično zamišljena in obiskana. Otroški pevski zborčck OS Anton Aškerc je pod vod-stvoiU diiianiičiie ?.l>oiovodki-nje Metke Smimov - Ošlir je navdušil saj so izbrali zeb vesele pesmi, še kako primerne otrokom in obiskovalcem, po-
rala Velenjcanka Tanja Pogorevc Novak. Marinsekje z njenimi ilu.stracijami upravičeno zelo zadovoljen, saj knjigi dajo pravi ton inssvojoizpoved-nostjo pritegnejo bralca žc med prelistavanjem. "Zclosc jcpouudila. V^e jo jc zanimalo, vse zgodbice je temeljito prebrala, kar ni vedela, je vprašala. Rezultat je odličen," je k temu dod<il zadovoljen avtor knjige Marinšek. Knjiga je izšla pri Ljubljanski zaloî^bi Karantanija, zalo bo na voljo v vseh večjih knjigarnah po Sloveniji. Feri LainŠček, ki je napisal spremno besedo k knjigi, meni, da bodo Slovenci knjigo vzljubili '7aradi preproste in pristne pisateljske govorice, pa tudi zaradi zapeljive^ piiUiha i/ ljudske zakladnice."
■ Bojana Špegei
KC Ivana Napotnika Velenje
Zavolovškova elegija kozolcem
Od jurti, |>etka, 254ipríla 2003, bil v Galeriji Kulliimeua ccntra Ivan Napotnik na o^^led tematski! ra/stavu akrilov akadem-ske}>a slikarja Alojza Zavo-lovska Iz njejjovega zadnjega ciklii.sa slik "Elegga kozolcem.** Za rudi avtorjeve iHite/ni tokrat uradne otvoritve ne bo« b^Kla pa v četrtek« 15. msija, v galeriji pripravili srečanje avtorjem in i\je^ovimj po/navalcl. Razstava sovpada s pra/novanjem avto« rjeve 75* let nice življenja.
Aloj/Zavolovšek je v svojem najmwejSem ciklusu obudil spo-
mine na svoja otroSka in mlado-sma letii, ki jih jc r očetom, ki je bil lesar, preživel oh delu. Vse fa^ic očetovega dela, kjer je tudi sam veliko pomagai je shranjeval v svojem spominu. Ob krajinskih motivih .seje nema-lokrai srebal z zelo značilnim motivom kozolca, ki se pojavlja v šicvilnih pokrajinah Slovenije. prav loplarji, ki so osrednji motiv njegovega slikarskega <ipusa pa izhajajo tudi iz ojcgo-vega rojstnega okolja v Zadrečki dolini.
Njegov slikarki hommiige pa
ne izhaja iz lunkcijc kozolca, temveč njegovega izjemnega e&lel^ega potenciala. Konslruk-cijski elementi se prepleiajo s funkcijskimi in Še posebno eslei-.skimi, njenim pcrfckcionizmom in umetelnimi konzolami in mrežastimi zapornimi stenami 1er rastlinskimi motivi na kon-zolah. Tq odnose razmerja in povezave je /.avolowek mojslr-.sko preoblikoval vclemcntarnc vzorce, ki so osnova ahstrahira-nih spominov.
Razstava bo na ogled do 28. maja.
Predstavitev dvojne zgoščenke Tria iVIoJ dom
v nedeljo, 11. maja, ob 17.i)i) bo v Domu kulture Velenje predstaviiev novega dvojnega CD in dveh kasel tria Moj dom iz Velenja, Sodelovali bodor Trio Mijj dom. Polka punce, G<îter, Šentjurski nni/ikanti, Franc Rajgl in ko/janski harmonikarji,
Ansambel zvončki, Šalej^kaloikonia skupina Koleda, ŠalcSkepredice in drugi, Prireditev bt> vodila Daija Vrhovnik. Vstopnice 1 ..^00 Sm
Miiolovico
v ponedeljek, 12. maja, ob 18.1)0 in 2i).30 (za Zeleni abonma) bo v Domu kulture Velenje gostoval Špas teater iz Mengša & kriminálko Mišolovka. V&lopnice .^000 Sil!
Šoštanj ' zanimiva razstava
Križev pot Draga Luke Šumnika
Kri/ev pat samoraslega likoviega ustvarjalca, ki žc os-emniijsi let razvija ,woje posebne tehnike in se poizkuSa v ra-•/llčni motiviki, je nedvt^mno nje-gwi?ivljenjski uspeh v teh letih.
Zadnja dela ustvarja v tehniki slikanja na sleklo , kar ga navdaja s posebnim ustvarjalnim zanosom in uspehom.
V SoŠtanjskI Mestni galeriji je včeinekzvečer po.stavil I4del
najnovejšega opusa Križev pot velikega formata ter Še devet drugih sakralnih del. Ob glasbenem nasi opu Šumni kove sestre Agaie Šumnik /goneč Iťr po nagovoru likovnega kritika dr. Mirka Juter.ška iz Celja ( Šumnik je član druš'.va Celjskih likovnikov), jc razstavo odprl župan ObCine Šoštanj Milan Kopušar, ki je dejal, da je zelo vesel, da je prav v domačem
Šoi^tanju Dragu Šumniku uspelo doslej največje delo. Avtorja jc pohvalil ludi krilik in slavnostni s'ovomik dr. Juieriek m, ki
^	y
je med drugim dejal, da Šumnika čaka še veliko dela pri piljenju tehnik, nadgradnji različnih likovnih tehnik in razvijanju njemu lastnega stila umcl-nl^kcgii ustvarjanja Razstava bo odprla do 12. maja .
■ JM
Pesje ' ve'fkonoćna delavnica
Mladi so ustvarjali
v KS Pçsjç je veliku uti uk. /a* to so se odloČili, da ponovno močneje oživijo delovanje društva prijateljev mladine. V četrtek poptildne so pripravili velikonočno delavnico, ki seje je udeležilo skoraj 4<) otrok. Izdelovali so velikonrKne pi^čsinčke. barvali jajčka, i/de-
lov<iH k<jko.41- pcN^.stavke, velikonočne voščilnic« in velikonočne po^^i^Jke.
Dobra udeležba je pokazala, dasi tako otroci ko: starši belijo več druženja v svojem kraju, /alo bcjdo v kratkem pripravili občni zbor in izvolili nov odbor. V naćrlu imajo različne de-
lavnice, posku-^il i bodo oigani-zirali počitniške dejavnosti, kostanjev piknik, veseli december....
Želijo si, da bi se DPM Pesje priključilo veliko staršev, mladih in mladih po sa*u, skratka, veliko krajanov.
V Pesju si želijo ponovno oživiti delo DPM-ja. Obisk velikonočne detavnlce je pokazal, da si
to žeiijo tudi otroci.
Sedmo družlnsito petje
MOZIRIE - Kulturno društvo Jurij iz Mozirja pripravlju ob krajevnem pra/niku ''Jurjevo 2003'^ tr;i(licionalno druženje pevskih dru/in^ ki bo /e sedmo po vrsti.
Na prireditvi, ki ho to nedeljo, 27. aprila, od 15. ure naprej pred ccrkvijo v Mozirju, .se bodo tudi leu» zbrale družine iz različnih pokrajin in v ljudskem slogu zapele obiskovalcem. Prireditev na-mrcčžcli prispevati k ohranjanju ljudske pesmi in vrednot družine. Tokrat bodo sodelujoče družine pele predvsem pesmi, ki opevajo odhod na vojsko, vojskovanje, posiavljanjc od doma, pa ludi pesmi po svojem izboru.
Gradec - evropsko mesto kulture
VELENJE-Počitniško dra^tvoKAŽIPOTvsodelovanjuz Mladinskim centrom Velenje vabi na potopisno predavanje o evropskem mestu kuliure - GRADEC.
Predavanje bo vsoboio,2r>. aprila,ob 18. urivMIadinskem centru (Rdeča dvorana). Predavala ho Špela Janczič. Vstop bo pn»stl
Goran Horvat v Esotechu
VELENJE-Ob praznovanju .^0-lctnicc podjetja Esotcch in 30-lelnici delovanja umetnika Gorana Horvaia bodo juiri. v petek, 25. aprila, ob 17. uri, v razvojnem ceniru Esotech odprli razstavo 1 lorvatovih likovnih del - miniatur.Razstavo bo otvoril Aleksander Bassin, direktor Meslne galerije Ljubljana. Na ogled bodo 1. junija 2003,

Mestna občina Velenje predstavlja
Izkoristek kotia za centraino ogrevanje
Poznavanje izkoristka ogrevalne naprave je pomembno takrat» kadar žeiimo ćim bolj natančno poznali strtwktí, ki jih bomo imeli pri ogrevanju bivalnih prosiorov- Mislimo predvsem na količino potrebnega goriva in njegovo ceno. Vemo, da je v ogrevalnem Oasu smotrno dovajali v bivalne proslorc sanvî loUko toplote, kot jc li zaradi svojih gradbeno fizikalnih karakteristik in trenuinih klimatskih razmer izgubljajo. Predpostavimo, da te potrebe za svojo zgradbo poznamo iz gradbenega projckia. Problem pa jc v tem, da sc vsa cner^ja. ki jo \m'd gorivo nc prenese v Ogrevalne prostore. Nekaj je porabi kurilna naprava za pokrivanje &Vi)jih i/gub» nekaj pa seje izgubi še pri transportu od kolla do grclccv v prostoru. Določen delež energije gre tudi na lažun upravljanja ozi/onia reguliranja ogreva Incgfii sistema. Da bi lahko izbrali pravo moč kurilne naprave, moramo vedeli lud: koliko od proizvedene energije bomo lahko korisl-n<^ uporabili za ogrevanje.
ISCcmo torej ogrevalni sistem, ki sćim manjšimi izgubami pretvori energijo goriva v toploto in jo prenese v bivalni prostor. Ogrevanj prostori stanovanja ali hiše so porabniki energije, kurilna naprava pa proizvajalec. PlaOnik energije pa je tisii. kiscgivje ill Ut bi rad i^luCalCini manj, samo toliko koliko se jc grel/lbpa negre. Plaèatije potrebno toliko kol je bd«-> pt^rab-
Ijcnega goriva.
Ra/hka med energijo dovedeno v ogrevalno napravo in za ogrevanje porabljeno energijo je odvisna od lehniine dovrSenasii celotnega ogrevalnega sistema. Po deťinieijije izkoristek razmerje red koristno energijo in energijo, ki smo jo dovedli v sistem. Pri ogrevanju ni nid drvigaCc. Koristna energija jc v ogrevalne prostore dovedena energija, vendar samoenergija txi ogrevalne naprave. Ocenjujemo tehnično popolnost o^cvalnegji sistema, na katero ne vplivajo energija sončnega sevanja ah energija notranjih virov» kot so ?arniec, razni gospodinjski aparati, itd. V ogrevalni sistem dovedena energija je energija, ki jo vsebuje porabljeno gorivo in električna energija za pogon strojev v sklopu ogrevalnega sistema. koi so obtoCne cipalkc» elektromotorni ventili, ventilatorji, gorilniki. Dcwedcna energija teh motorjev jc majhna v primerjavi z energjo goriva, zato jo lahko prezrcmo.
Pri ogrevalnem sistemu naletimo na več vrst izkoristkov. Najprej sc srečamo ?. Í/korísr-kum kurilne naprava. Ta izkcv ristck bi naj povedal koliki del energije goriva se je prenesel na ogrevalno vodo v kotlu. Nekateri proizvajalci si ta izkoristek povečajo tako» ca povedo ktiliki delvnergijc seje pivnesel na pline, ki nastanejo pri zgorevanju. 'Jb jc samo i/:kori-stek /Korevar^a. ki ne upaOeva
izgub pri prenosu toplote od plinov na vodo. Res pa jc, da pri sodobnih kurilnih napravah največ izgub odpade na izgube pri Zgorevanju in je izkoristek zgorevanja približno enak izkoristku kurilne naprave.V tem izkoristku je up<îj5tevana toplota , ki jo iz koila v dimnik odnesejo dimni plini in toplota zaradi nepopolnega zgorevanja, ki sc ugotavlja z merjenjem ogljikovega mc^noksida in saj v dimnih pjinih. Oboje je posledice nedokončanega zgorevanja.
'le podatke dobimo od proizvajalca kotla. Meritve so bile narejene v ustrezno opremljenem laboratoriju in veljajo pri kons t ant nem ob ca i ova nj u p r i p<ilnimoči kotla, Razmerevku-rilnici pri uporabniku so lahko prccej drugačne. Obratovanja pri p(ilni moči kotla jc zelo malo. saj Si") tudi projektne tempérât ure, za katere Sil izračunane toplotne izgube hiSe, bolj izjema kot pravilo v kurilni sc/oni. Kotel se prilagaja zunanjim temperaturam in večinoma obratuje z delno močjo. Izko-rLstcksezato meri tudi pri različnih delnih obremenitvah. 'Ic obremenitve so predpisane, da lahko kotle primerjamo. Izkoristek, ki ga tako dobimo sc imenuje normiran i/k<»rís(ťk in predstavlja povprečje izkoristkov pri delni obremenitvi.
Vsa toplota, ki jo ima vi 5>ča voda na izstopu i/ kolla, ne bo prispela do prostorov kamor jc namenjena. Nekaj je bo potrelv
no žrtvovali Se za ogrevanje prostorov, ki niso namenjeni za ogrevanje, skozi nje pa so napeljane dovodne in odvodne cevi do radiatorjev, le izgube prikazujemo kot izkoristek cevne-yu razvoda. ZmanjSamo jih lahko s toplotno izolacijo cevi in s primemo projektno rešitvijo ciigrevalnega sistema.
Kar nekaj toplotruh izgub lahko pripi^mo tudi slabi regulaciji- V bivalnih prostorih želimo doU>čeno temperaturo, a navadno nc v vseh enake. Ročno uravnavanje te temperature z zapiranjem radiator-skih in mešalnih ventilov aH ročno nastavljanje vrtljajev obtočne črpalke takrat» ko začutimo, daje prevroče, je slaba regulacija. Takrat je v prostoru lahko fe prevroče. Tudi, če nc odpremo okrni, .so se toplotne izgube zaradi višje temperature p<wcčaie za 6 čc je temperatura uJla samo za eno si.o-pinjo. 'Ibvrsinc izgul>c prikazujemo? i^korislkom regulacijc ogrevanj».
Tako smo prišli do i/kiiristk:) ogrevalnejja sistema, /množiti moramo izkori.stck kotla, izk<v ristck ccvovoda in izkorLstek regulacije. Taksen izkoristek bi ogrevalni sLsiem imel pri konstantnem obratovanju z imensko močjo. Iako obratovanje s polno izkori^nostjo kotla bi bilo potrebno pri projektnih tcjnpciatuiah, kar v na^cm <îkolju pomeni temperaturo 18 stopinj pod ničlo. Cas takega obratovanja je kratek, morda
le nekaj dni v kurilni sezoni. Večino ogrevalne sezone zato posegamo v delovanje kurilne naprave z regulacijo, ki zmanjša moč kotla in ga po potrebi tudi ustavi, V času zaustavitve sc kotel in ves sistem ohlaja, pri ponovnem zagonu pa se mora zopet ogreti na dekwno temperaturo. Toplota ohlajanja je za ogrcvjinje izgut^ljcna in ni prikazana v noixnem od prejsnjili izkoristkov. 11 izgube zajame 5c le letni izkoristek kurilne n«i* prave.
Pravo merilo za stroSke ogrevanja jc letni izkoristek, ki pokaže topiotnc izgube kota v dalj.^m časovnem obdobju, pri različnih obremenitvah in s prekinitvami ogrevanja.Ta izkoristek pokaže tudi usklajenost moči k'ùiia z dejanskimi potrebami- Kotel s preveliko močjo in z veliko maso, ki je slabo toploUio izolirana, ima lahko dober izkoristek zgorc^
vanja, a bo zaradi prcccj nižjega letnega izJcorisika porabil veliko goriva. Se posebej neracionalna sc pokaže priprava tople sanitarne vode s takim kotlom v poletnem času.
S časom sc naprave obrabljajo in spreminjajo svoje nastavitve in obratovalne karakteristike. Toplotne izgube se povečajo, če jc za zgorevanje na volj(5 preveč ali premalo zraka. Piîsledica pt^manjkanja zraka jc ogljikov monoksid, ki jc tudi zcio nevaren. Obloge nečistoč na grelnih površinah v kurišču poslabšajo njihovo top.otno prevodnost, posledica pa je zopet večja poraba goriva. íe posebej pri starejših kurilnih napravah jc potrebno vsiij enkrat letno napravo pregledati, očistiti, naredili meritve dimnih plinov in po potrebi nastaviti zgo-rcvatijc.
■ A. Jursnik, energetski svetovatec
ENSVET, brezplačno energetsko svetovanje
občanom na naslednjih strokovnih področjih:
-	toplotna izolacija stanovanjsich zgradb.
•	ogrevalne laprave, ogrevan|e stanovanj,
-	priprava tople sanilarne vode,
-	regulacija ogrevanja, obnovljivi viri energile,
-	toplotne črpalke, sončna energija,
•	stavbno pohišNo. gospodlnjsld aparati.
•	preprečevanje toplotnih mostov,
-	prezračevanje in klimatizacija stanovanjskih prostorov
In pri vseh tistih odloči^ah, ki vplivajo na rabo energile In na Klimatsko ugodje v vašRm domit.
Pokličete íaíiko 041 250 577 ali 587 06 08, Tone Jur^ik, energetđd svetovalec, 041 232 176, Robertšpegel, energetski svetovalec. Energetska svetovalna pisama Velenje, Salera 19 a
Bang Mega Vélenje
I.C.r Kdríceva 2b 03/897 58 33
Mega ugodni pogoji ob nokupu pomival
vreme - sončni
izjemno bogata ponudbo. Ob nokupu prolnego stroja je darilo Persil, ga strojo pa je darilo Somat. Pomlad je čos za novo!
BIG bhik;
www.bigbang.si
Televisor E>aewoo
26G7
• ekran 70 cm ' hi fi stereo zvok •TOP tfiletfikft •AV vhodi spredaj •2*SCART
samo
69.990.-
Mikrovolovno pečieo Somsung
M 171?
•	prostornina: 20 L
•	moč rrikfovalov: 800 W > ? stopenj moci
- nono^ljřv àiè do 35 min
Glosbent stolp Alwo
N$XR71
3 xCD menjalnik • moč r^roinikov jo 2 x aOW RMS •RDS rodijski sprsjemntk 2 32 spominskimi mesti kosetořoníAUTORCVERSEfl V řufikcijo	I'^IQ
lí!
Prolni stroj Blin
WA1010J
- možnost ožernanja 500/1000 obr / min • zmogljivost do 5 kg p«rila •energijski razr«d
pronjo« ožemonjatA, B 'V9liko vroto 30 cm in kol odpiranja vrst 160o
69.990.-
Whirlpool

Rasprodaja hlodilnlkov Whiripool -15%
Hlodllnikz somrsoralnikom
ARZ 9990 MÍLIEM UM
prostornina hladiimkq/xaniraavalniko: 247/73 I
•	energ^ski rozrod A, fteklen« police
•	hkijerjo zv^Ttiiatorjem
•	mere; v/Vfl: "6/59/64 cm
samo
119.990.-
Befes d.Q.o.,Smortinsko 152. Ijubljono. Ponudba veljo d» mzpn>daje 20 kiQ. Tiskarske nopok« nlM izkJjućeno.
24. aprila 2003
«"áíilíí
107,8 MHz
15
muva Iti asopiSMi mooik * mimi in asopism mozaik
[PcřdíníDdlhd
Komaj smo pod slrcho spravili ene, žc se nap<ivcdujcjo drugi. Pr<i/niki! Mnogi jih bo-sr^^ načeli žcjulri, sploh, čc vam jc u.spcio vzeti nekaj dopusta, ali pa so vam ga kar dodelili. Naslednja Šlevilka Nagega êasa bo izšla 8. maja, zalo je tokratna bolj obilna. Ves Čas bo nemoleno tekel program Radia Velenje. V njem bo, ob rednih rubrikah, tudi veliko prazničnih vsebin.
Časopisnemu uredniku Slanetu Vovku je zatajil računalnik ravno vćasu, koje bilo lo najmanj Ireba. Mi smo Irdili, da se mu je od prewlike vneme vi^gal, pa k sreči ni bilo lako. V lo-kralno Žtevilk(3 časopisa je pač hotel spravili vse, kar bo pomembno v naslednjih dneh, njegov računalnik pa takih količin ni vajen,/alo jih ni sprejel. Povečan ob-seh dela je naslulzato ludi v propagandi. k)ersw,|anja Košuta - Spe^el in Tom»/ Geršrtk včasih že kar malo pisano gledala.
Da je včasih res težko »pokrili« vse dogodke, ki se napovedujejo,ve ludi urednica Radia Velenje Mini Zákonek. Včasih bi bilo komaj,
ko bi lahko sledila dvema na različnih krajih naenkial. Pa lo ne gre. Trebaše je/najli kako drugače.
Ce ste spregledali ali preslii>ali razpis za nove mcxieralorje na Radiu Velenje, sie sami krivi. Do konca razpisnega roka, 22. aprila, je na na§ naslov prispelo res veliko prijav. Že 29. aprila bosle listi, ki sle se prijavil, vabljeni na avdicijo! Testirala in preizkusila vas bo (med drugim) ludi Ida hd^.
■ mkp
M9l9
NA KRATKO
KINGSTON
Naslov njihove nove uspešnice je »V soboto zvečer«. Lahkotna poletna skladbica v ska ritmu je ena redkih v kateri se kot pevec predstavlja bobnar skupine Klemen.
MIRAN RUDAN
Po dokaj dolgem premoru se na domače glasbene lestvice ponovno vrača Mi* ran Rudan. Skladba s katero tokrat poskuša ponoven pre bo) med najsvellejše zve2de domaćega pop neba nosi naslov »Hrepenenje«.
NUDE
Septembra bo celjska sku-pina Nude praznovala že svojo deselo obletnico de-lovanja in za to priložnosl že obljubljajo novi album in veliki koncert v domačem Celju.
BACKSTAGE
Pankerska skupina, ki je večini znana po uskidbi »Confused«« (z Videospot-nio) je podpisala pogodbo z založbo Nika Records. Sne-manje prvenca se začne že v maju, izid pa lahko pričakujemo v septembru.
KARMEN STAVEC
Časa za priprave na nastop na finalu evrovizijske popevke v Rigl ima vse manj. Pela bo v angleščini, za njeno zunanjo podobo pa bosta poskrbela stilist Emil Rebek in Petra Grrnek. ki bo oblikovala lekmovalno toalelo.
Tommy Lee oproščen
Tommy Lee. rocker in nekdanji mož Pamele Anderson, je bil spoznan za nedolžnega v primeru smrti dečka, ki je utonil na rojstnodnevni zabavi njegovega sina. Eden od goswjctčíh otrok, 4-letni Daniel, je utonil v bazenu, ob katerem se je zabava odvijala, njegova starša pa sta bivšega bobnarja skupine Motley Crue tožila za 10 milijonov dolarjev odškodnine. Tožbo sta izgubila, saj je so-disče ugotovilo, da Tommy Lee ni bil odgovoren za dečkovo smrt. Ne-
srečnega otroka je namreč na zabavo pripe« Ijala varuška, ki pa se je, namesto da bi nanj pazila, raje odpravila na koncert.
Se vedno TLC
25. aprila mineva točno leto dni od tragične prometne nesreče, ko je v Hondurasu življenje izgubila Usa »Left Eye« Lopes, članica slovitega tria
_ TLC. Preostali dekleti,
Tionne »T Boz« Wat-kins in Rozanda »Chilli« Thomas, bosta v začetku junija kot duo, prvič po smrti njune prijateljice nastopili na koncertu v Los Angele-
[MSO&DO^ mu)(DS] Msěéb [ŘDGĚ
Kol smo na teh siranch na kralko /c poročali, jc novi album skupine Linkin Rďk žc v prvem icdnu priîdajc presegel vsa pričakovanja. Album z naslovom »Meteora« je namreč že v prvem tednu po i/iJu osvojil vrhove najpomembnejših lestvic inje trenutno najbolje prodajani album na svetu. Podobno, a takrat je bilo to íc toliko bolj presenetljivo, saj so bili Se zeleni, je bilo znjihovimdcbitanLslUm albumom »I lybrid Theory«, ki je postal najbolje prodajčini album na svetu v novem mileniju. Prav zaradi takega neverjetnega uspeha prvega albuma, je bilo delo lega, za nekatere najbolj delovnega bcnda na svetu, zelo teřko,saj so bila pričakovanja velika. Sicer skrajno samozavestni Člani i^csterice z novim albumom želijo prepričati, da ni le eno stavno nadaljevanje prvenca, ampak popolnoma nova, na novo zasnovana in tudi dokončno izdelana umetniška celota. Za nekatere so Linkin Park kljub melalskim zvokom kitar in rapcrskim rimam klasičen art rock band Daje njihov pristop res umetniški niti ne čudi, saj sta se Joseph I lahn in Mike Shinoda spoznala
prav na Studiju umetnosli in se Se danes sama predstavljata kot vizualna umetnika. Toda za razliko od nekaterih njihovih predhodnikov na področju art riKka Linkin Park ne črpajo iz bogate zakladnice klasične glasbe, ampak so orientirani v sodobno Azijo, post m<idemi/em in glasbo, ki temelji na scmpliranju. NtM album se vsvojcm velikem delu na'danja na znani rapersko-rockerski vzorec, ki s<3 ga oblikovali na prvi ploSči in po mnenju nekaterih kritikov ne prinaša toliko novega. Nekateri ga obravnavajo celo kot remix njegovega predhodnika. Zares Ziiživijo Linkin Piirk i^le v skladbah, v katerih se od tega vzorca oddaljijo, laka je na primer skladba s simplomatičnim naslovom »Bre a-king The llabit«, po mnenju nekateri h najbííijía na albumu. Tudi sicer zbuja album pri ť a n i h
skupine različne občutke. Medtem, ko ga eni doživljajo kot popolnoma drugačnega od prvenca, na katerem je bilo več repanja, .so drugi razočarani. Priáikovanegít surovega rap metala z albuma ! lybrid Theory tukaj ni, ^c posebej ne v prvem sinj^u >»Somw-here [ Belong«. Zato naj ljubitelji skupine novega ccdeja nikar ne sodijo po tej skladbi. Sicer pa je prav raznolikost ena od kvalitet skupine Linkin Park. <>d albuma »1 lybrid Theory« zvSečním rap metalom, prcko »Reanimation«, na katerem so zveneli bolj kol hip hop band, ki včasih uporablja tudi kitare, do akiual-nega albuma »Meteora«, ki ponovno prinaáa preobrat. In to, kot kanejo Številke, ?elo uspeSen.
■ MiČ


su. Po navedbah predstavnika za tisk to naj ne bi bil njun poslovilni koncert saj namerava založa Arista Izdati aibum z največjimi uspešnicami skupine, na katerem bi bilo tudi nekaj novih skladb, Zadnji album skupine TLC s posnetki. ki so nastali še za časa življenja Lise Lopes, je izšel novembra lani.
Ponovno Lynard Skynord
Po dolgih dolgih letih se lahko skupina Lynard Skynard ponovno po-hvii z novo uspšenico. Bend, ki je zaslovel z uspešnico Sweet Home Alabama, se v tokratni aktualni skladbi z naslovom Red White And Blue ponovno dotika domovinskih čustev. Člani skupine, ki obstaja že 38 let in v kateri danes dduje le še eden od ustanovnih članov, se v novi skladbi odkrito postavljajo na stran ameriških voj<d<ov v vojni proti Iraku in obsojajo protestnike, ki tej vojni nasprotujejo. Skladba je na nekaterih ameriških radijskih postajah doživela velik uspeh, kar je skupino navdalo z novim upanjem pred izidom njihovega novega albuma 20. maja.
Student naj bo
studentarija na morju
Pretekli vikend smo SŠK-jevci preživeli na morju, kjer smo dokončno osnovali načri le-toi>njega festivala Dnevov mladih in kulture (DMK), Delovni vikend je potekal nekako takole: v petek srao se odpravili iz Velenja ob 9.00 in prispeli v Bernardin okoli 13.00. Vrgli smo sidro in se odpravili v kuhinjo ter si pripravili nekaj za pod /oh. Preostanek dneva je minil žportno, nakar je sledil dolgotrajen in naporen se.stanek, saj je ireba festival natančno planirati, porazdeliti delo in medsebojno dobro .sodelovati. Ko nam jc predsednik popil in nakravžlal vse živce, .se je nekaterim prilegel sprehod ob morju in kavica, preostali pa so se zgrnili ob kamina in pričeli peCi ter pripravljati veCerjo. Večer je minil
ob dobri glasbi, plesu in seveda ob kakSnem pivu ali dveh.
Naslednji dan je bil podoben prejSnjeniu, razen. da se je nekaterim sprehajal muc-muc po glavi. Fantje so se hitro zapodili na igriáCe, kjer so na veselje žensk igrali in brcali žogo skoraj celi ljubi dan. Dekleta pa smo se malo vozile z rolcrji in celo igrale tenis. Po tuširanju» nekateri ludi v mr/li vodi, saj veste, kdor prvi pride prvi melje, smo spet sklicali sestanek in sc pogovarjali dolgo v noč-
Bila je ?e nedelja. NajslaK^i dan. Takoj, ko si odprl oči, si že dobil colo pa metlo v roke pa gremo naši. Malo smo pospravili nasovilo in se odpravili proti domu. Na poti seveda nismo mo^i kaj, da si ne bi ogledali slavne letalonosilke.
Delovni vikend je bil 7€\o zanimiv in hkrati zelo produktiven. Nabrali smo si tudi novih moči za nadaljevanje uspcánega delovanja.
■ Mateja R.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročiliri ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1.	GMETH GATES-Spirit In The Sky
2.	CLAUDIA-Vlie nlsam tvoja
3.	MADONNA-AmerIcan Life
19*letni zmagovalec britanskega televizijskega šova »Pop Idol«, Gareth Gates, |e tokratni slavil v izboru pesmi tedna na Radiu Velenje. Priredba stare uspešnice Sprit In Ttie Sky, ki so jo prvić v slavo obudili Dr. & IhB Medics v osemdesetih, v njegovi Izvedbi doSvIja še drugi preporod. Ga> reth Gates je sicer že bil zmagovalec tega izbora s svojo prvo uspešnico Anyone Of Us.
F ■
■ LESTVICA
miEÊmm
n
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v ledniloj Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 20.04.2003:
1.R0SA: Koroške dečve 2.00RI: Zgubusem klarinet 3.G0TER: Naš slriček 4.80BRI: Šoferske muke 5.G0RŠÍČ: Zakonske težave
Predlogi za nedeljo, 27.04.2003:
1.ALPSKI:	Bodi zdrav in šegav
2.BAJUK:	Vince za pnjateije
3.RNK:	Na Dolenjskem luStno je
4.KLINC:	Prijatelja spoznaš v nesreči
5.ZAL02NIK:	Mestno dekle
■ VUi Grabner

Franjo Bobinac, man-datar za sestavo nove uprave Goren|a, se mora o tem, kakšna ta bo. odločili do 27. maja. Bo imela meslo v njej še naprej tudi dosedanja finančnic a Marija Mi h el jak? Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Di-movski jo že podpira. Pravi namreč, da je žensk v vrhovih vse premalo.
Zvonka Rogovnik. poslovodkinja neživilskega deia blagovnice Era Standard, živi s svojo trgovino. To se ji vidi. Ko omeniš Standard, se ji obraz spremeni v en sam nasmeh. Da o tem, kako prepričljiva zna biti pri ponujanju tistega. kar je na njihovih policah, sploh ne govorimo! Ta bi še Esikme znaJa prepričati, da nujno potrebujejo hladilnik. In to ne kateregakoli, se ve.
Grega Svitlica je natakar v hotelu Paka. Priljubljen med gosti. le eden tistih ljudi, ki opravljajo svoj poklic z velikim veseljem. Vedno je dobre voije, ustrežljiv in hiter, vedno s kako šalo v rokavu. Ta bi res zgrešil. Če bi bil kaj drugega kot to, kar jet
aninii V0

Preutrujeni delavci
Scsi od desetih brilan.skih de-lavccv je priznalo da prcspijo kakSno minuto na delovnem mcslu. Nnjbolj priljubljeni prostori za lakSno dejaitje so stranišče. parkirišče, pa ludi konkretna delovna mesta. Anketa, narejena na v/orcu 19()0 delavcev, je ludi poka/ala. da 41% ankciir^nih ponoći spi do sedem ur, kar je /a eno uro prcmak") in skušajo lo nadoknadili podne-
vi.
Maxi Jena
Prva slovenska regal na velikanka razreda maxi, 23,99 metra dolga koprska Maxi Jena, splovljena ilk pred lansko tržaško Barcolano, na kateri ji je italijanska Idea v zaključku speljala zmago, je v zadnjih dveh mesecih "doživela" temeljito obnovo v ladjedelnici v Miljah. Skoraj dva milijona cvrov vredni regainikje dobil ,5e za meter daljno nagibno kobi lic o Jadrnica ima ?rdaj 5,5 meira vgreza, s finančno pomočjo niwega irali-janskega sponzorja jadralskega konzorcija Magie Sailing lêam Padiwa, ki je na Biireolani z Ideo
ugnHl prav Maxi Teno, pa je doslej najbolj ambiciozno zasnovan slovenski jadralski projekt doživel §c nekaj nujnih izboljfviv na palubi in na irupu.
Velika športna afera
NEW YORK - Najuspešnejši atlet vseh iasov^ Američan Carl Lewis, je v sredinu díipln^ke afere, ki je izbruhnila v ZDA in bi lahko poslala največji .škandal v zgodovini Sporta. Po podatkih nekdanjega glavnega kontrolorja ameriškega nacionalnega olimpij.skega komiteja (USOC), Wada Exuma, sodi devetkraini
oiimpijski prvak v krog več kol 100 ameriških Športnikov, ki so bili po/itivni na doping kontroli in so kljub temu lahko nemoteno niistopali naprej.
Svet ameriških modnih
obliltovaicev za Nicole Kidman
New York (STA/AP) - Svet amehSkih m(xlnih oblikovalcev je (îdU^il, da bo lela^iijo nagrado Fashion Icone Award prejela igralka Nicole KiJman. Nagrado ji bodo podelili na gala slovesnosti 2. junija. Nicole ÍCid-man» tudi dobitnico prestižne filmske nagrade oskarJe Izbral
nominacijski odbor omenjenega s-veia, v katerem je bilo kar 450 mezdnih krealorjev, trgovcev In predstavnikov sedme sile. Igralkin stil, tako na platnu kot tudi izven soja žarometov, je Imel nesporen vpliv na modo, je odločitev sveta ameriških modnili oblikovalcev utemeljil njegov izvršni direktor Peter Arnold. Kot igralka je celo vrsto svojih v log zgradila na svojstven način razumevanja umetnosti oblačenja, obenem pa seje uveljavila tudi z elegantnim osebnim stilom.
Casanova Iz Srbije se Je poročil kar 30«i(rat
Sjenica (STA/Fena) - Bedro i'alovič Iz Sjenice, približno 180 kilometrov južno od Beograda, v 65 letih svojega življenja poročil kar .^O-kral, Iz svojih zakonskih in izvenzakonskih skupna«;tl pa Ima l7sinov In tri hčerke. "Balkanski C^asanova" sc je zadnjič poročil leta 1974, njegovi otroci pa živijo na območju od BiH, Srbije in Črne gore, Slovenije 1er Makedonije pa vse do Nemčije. "Ne morem se naenkrat spomniti imen vseh 20 oirok, vedno koga pozabim ali preskočim» vendar vem, da so vsi zdravi," je povedal Bedro. •'Rad sem imel ženske in sem se hitro zaljubil, vendar sem jih ludi hitro zapustil, od vseh mojih velikih in malih ljubezni oďlVIglava do I>?evdžell-je pa so mi ostali otroci, ki so največje lx)gaslvo,''jei^ dodal.
Gladiatorji proslavili obletnico Rima
Na stotine gladiatorjev, ki so bili oblečeni v verižne srajce, Čelade in krzna, opremljeni pa so bili z verigami se je 21. aprila udeležilo pohoda po rtóevl-nahantičnega Rima.skaterim so počastili obletnico ustanovitve večnega mesia, ki je bilo po legendi ustanovljeno pred 2756 leti.
Trajno vprašanje
Velika noč je mimo. Bomo /daj po približevanju Cvropi Slovenci vendarle do?ivell 5e sv(3j veliki dan!
Problem parkirišč
v Velenju ježe stalen prolv lem iwkiri^. Zaradi tega tu* di mnoge krâitve in zato tudi novi ukrep - ludi odvoz vtviL A lega ne bo, dokler ne bodo uredili parkirišča. Za laka odvožena vozila.
Knjige in knjižice
Tudi pri nas smo na veliko proslavili včerajšnji svetovni dan knjige. Ob tem so nekateri knjigo ".spravili*' na ceste in ulice. Tudi knjige, ali vsaj knjižice, imajo tako moč. Da ljudi spravijo na cesiel
Dražji otroci
Naši oiriïcl nam niso le dragi, zadnji čas so za skoraj petino dražji. Vsaj tístl, ki obiskujejo vrice.
Pri glavobolu
Lastnik novega hotela v MLWirju je v prostorih uredil tudi ordinacijo za (iste. ki jih muči zobobo!. ře se stvari v turizmu v /gornji Savinjski
dolini lie bodosprcmemle.ln v njem potreboval ordinacijo prol! glavobolu.
Prepoznavnost
Po Medvedih, Vovkih bo Velenje zdaj poslalo znano Ae po lisicah.
Za zdravo telo
Pixlhtkj govorijo, da tudi na na.šem območju vse več ljudi obiskuje telovadnice. Za zdravo iclo. Nekateri oblnku-jejo vsaj garderolïe telovadnic. Tudi ti krepijo telo. Po Tokohitrskih" akcijah hilro
Zmaga brez zmage
v Ljubljani sta se spopadla Oblaka: Brane in Franc, ťlepravni bilozmagwalcaje bilo !iad vclenjsldm Oblakom bolj vedro.
Narazen
Pravijo, da krajevna skup-ncï^t Pixîkraj- Kavče povezu^ je dva precej k'JČena zaselka. Očitno ju povezuje le "administrativno", saj želijo oboji na svoje.
A ludi v lem primeru velja, da ljudje odločajo, država dokončno odk>či.
ma/f OGLASI in ZAHVALE
8: 898 17 51
24. aprila 2003

v SREDISCU
17
Letos nadaljevanje obnove Sončnega parka
Nove tlakovane poti, klopi In še kaj
Poleni, ko jf mest« Velenje l:inl prICelo ohniivo i»)/:)-bljene^;» SonCnei>a parka, seho ia letos nadiiljeviihi. Ko so se n;i MO Velenje (kIločili za ta (tudi) flni^nćno velik projekt, soobncN vo n«frtt»vali vobilc^iju treh tlo stíríh let. Umi obnovljeno ko-lalkHli^e Sit meščani in mešám-ke /elo loplo sprejeli, žul pa s|>f)' mliitiiinsk«! podoha oshile^si predeli! p»rkj4 odkriva žalostno ptxJolM», polno ^hûevine in vedno nouck'diiih snfétí. Zato nas je /animaUi, kdaj se l>o ohnova parka nadaljevala in k;ij naj h\ v fýem postorili letos.
Tone KnHinik. prcJsiojnik urada za javne g<"«podarskc zadeve pri MO Velenje mim je o nadaljevanju obniîve Sončeva parka povedal; *'Ze ko smo se «Ki-ločili /a temeljilo olmovo nuj« večjega mestnefia parka, snit»
(»1)nov4» /asiavill večletno, zaradi velikili fínanénih slroî^kov Ihj trajala od tri do ^tlri leta. Vsa* ko leloimolièinskj pn>n)L'un /á)-^otovil /ii o4)nov(» prihli/no M^ milijonov lolai^jev 'ťudi letos Ihi to proračunska vsola, s katero bomo poskušali naredili êim več. S lem denarjem smo letos /e pridobili projekt javne razsvetljave, nar<»čili sm<» pn»jekl /.a dodatna parkirišča v sončnem p^irku. í*re<h'idevamo, da bomo letos obno>ili <lel dotrajanih tlakovanih poti. Računamo, da bomo lahko letos obnovili od ^ do 4 tis4»č kvadratnih metrov poti. Namestili pa bomo tudi iu»ve klopi > vsaj 30 naj bi jih bile» • in ko<e /a smeti. I^los naj bi iire<lili tudi veĆjo |K>vrsino /xi vilo Ko/le, kjer jebi! včasih t»der. na kjiteremje bila pideti žtva ^bi.sba. lit naj bi
kasneje uredili prostor. Iger se IhkIo Ifudje lahko ponovno y!bi* rali in dni/ih "
Lcioi>nja dela naj bi slekla à^le poleii, saj mora t>l)cina najprej objaviti javne ra/pLse in izbrali izvajalce za naštela dela. Zato bodo ve rje I no delavci zaCeli z obnovo v mesecu juniju, končali pa v avgustu ali .septembru.
Ob lom nas je zanimalo, kako računajo park oživili pa opravljeni t>hnovi, kako bodo parku vrnili nekdanji živžav. Bodo morda s kt^nce.^ijo oddali obnovljen proslor za vilo Ro/le'i
res ni>:mišlJani<»o tem, da bi v polenih n>eseclh tuk^ «u^iv-ci nekiticsen sončen bire> ki bi p<K nujalbre/alkoMnepUaCe, moi^ da ^e sladoled in pmlobm». Potem bi to /a^otovo postido tudi /J>iralisće mladih družin in dru-{■ih. ki si želij<»oddiha v naravi.**
Na tej ploščadi je včasih staf oder, ki so ga pogosto oživtjali giasbeniki in pod njim plesalci Letos naj bi to pfoščad obnovili, v prihodnosti pa namenili za letni gostinski vrt, ki bi ponujal
brezalkoholne pijače, sladoled...

www.era«si
Včflsu od 24. oprikdo 22.mio2Q03vQmpri ciokupu v&likego gospodinjskego oporQlQ Gorenje, rte glede no vrednost in noiinplotilo oporola, povrnemo del kupnine v obliki 'irednostnego bono zo
5000 SIL
[K fvhpv I fc/OMO oli X ifíéjf.	^
t^Alin«; fM wJ}0 20 izrfř/l;» v BlvipJ ^
želimo vam prijetne prvomajske praznike!

Pomlad je spet
Bodo novi pazniki pregnali vandaie?
/al se na občini lahko upravičenih že vnaprej bojijo vandalizma, ki je v mest u moOno prisoten. Vročeglavi mladci uničujejo vse, kar ni priirjeno in kar se da razbili. Žal je lo realnost.'^Poskušali lHjm<MKsvešćati ljudi, da bodo obnovljen park
razkfHa kiaverno podobo neobnovljenega dela Sončnega parka.
/nali očuvati. Zagotovo pa to ne bo dovay. Računamo, da bomo novi mestni pa/niki lahko na* redili več reda. V itistetliijih mesecih jih bomo zaposlili še 20« zato mislim, da bomo uspeli omejili vandali/em.*'
Kol rečeno, se bo obn<>va zagotovo nadaljevala vsaj še v Iclu 2i)(H. 'lakral naj bi obnovi-
li javno razsvetljavo in do kcmca obnovili javne poti. O lem. ali park zaAčilili / ograjo ali ne, pa se bodo na občini odIc>čali i^le po končani obnovi. Vseje odvisno od vandalizma. Ce ga drugače ne bo mogoče omejili, se lahko/godi ludi lo.
■ Bojana Špegei foto: vos
Park v lepih dneh ni slabo obiskan, vendar obiskovalce moti glaževina In smeti. Kdo je
odgovoren za čiščenje?
V 20 letih gibanja mladi Izdelali 688 raziskovalnih nalog!
Javne predstavitve še danes
VEi.li)NJC, 17. aprila - Danes leden seje na šolskem centru vVelenju pričela javna predsta* vitev niziskovalnih nalou, ki sojih mladi i/dela-li vjubilejnem. že 20. gilKinju Mladi raziskoval* ci za razvoj Šaleške doline. Najprej je prišlo na vrsto 54 osnovntwolcev; kí so v d>'eli dneh. v četrtek in petek« predstav ili 30 nalo^, ta teden, včeraj (23. aprila) in danes (24. aprila), pa pride na vrsto i>e 50 sredr\|ei>olcev in I študent, ki so izde* la I i 27 nalog.
Mlade raziskovalce je pri delu vodilo 61 mentorjev. Naloge so '/ različnih področij, največ, kar 31), jih jc s področja družboslovja. Irena Pi« lih. kije na začetku predstavitev nagovorila pri-
sotne v imenu programskega sveta ter Šolskega centra Velenje kot gosiitcljn, je povedala, da so mladi v vseh teh leiih izdelali kar 688 raziskovalnih nalo^! V njih je sodelovalo 1.426 osnovnošolcev, srednješolcev in študentov. Mag. Emil Sterhenk z ERICa, ki sije naloge s podn'>čja turizma in leposlovja ogledal že prej, je eden listih, ki sodeluje v komisijah za occno raziskovalnega dela, pa je pred predstavil vij o rekel, da so naloge tudi Icios i/vrsine.
Zaključna slovesnost bo 8. maja. ob 18. uri, v hotelu Paka. ko bodo t ako kol vsa [eiadkWlej razglasili in nagradili najboljše raziskovalne nalogp.
■ Milena Hrstič - PlanirK
Za javne prestavitve je vedno veliko zanimanja. Dvorana je bila polna.
18
MODROIBEILA KRONIKA
»«'«ÉAS
24. aprila 2003
Čez praznike ni bilo miru
Vlomilci bodo praznovali drugič
MOZIRJE - Na novogradnji v Lokah je neznanec namerno poškodoval stekla in povzročil za 240.000 tolarjev škode.
VELENJE - Iz jakne v lokalu Max je neznanec ukradel ključe osebnega avtomobila. Spreten tatičje nato avto odklenil iz njega pa vzel CD player ter dve denarnici z osebnimi dokumenti. Lastnika S. Š. in njegovega prijatelja J. Rje oškodoval za 70.000 tolarjev.
LJUBNO OB SAVINJI - Iz trgovine Železnina je neznanec kljub paničnemu alarmu, ki seje sprožil ob njegovem obisku, uspel odnesti tri motorne žage in motorno olje, v skupni vrednosti preko 360.000 tolarjev.
JUVANJE - Neznanec je vlomil v prostore gostišča Prodnik. Iz njih je odnesel prenosni CD player.
Utopljenec v jezeru
VELENJE, 17. aprila-Velenjski poklicni gasilci so prejšnji četrtek iz Škalskega jezera potegnili utopljenca. O najdbi trupla so policiste obvestili ribiški čuvaji. Ogled so opravili kriminalisti Policijske uprave Celje. Po doslej znanih podatkih ne kaže, da bi bilo posredi nasilno dejanje.
Odnesel kipec Marije
MIOZIRJE, 17. aprila - Iz kapelice v Radegundi je nekdo odnesel lesen kipec Marije, vreden okoli 300.000 tolarjev.
V intervenciji poškodovana policista
BREG PRI POLZELI, 19. aprila - V soboto okoli 19.20 so policisti zaradi kršitev javnega reda in miru morali posredovati v zasebnem prostoru na Bregu pri Polzeli. Kršitelj B. H. jih je ob prihodu verbalno »pozdravi!« in jim takoj dal vedeti, da s kršitvami ne misli kar tako nehati. Ko so ga hoteli obvladati, se je v postopek vmešal J. B. Ta je policista udaril po obrazu. Ob pomoči patrulj, sta bila oba kršitelja obvladana, J. B. pa so policisti pridržali. Zoper oba sledi kazenska ovadba zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Policista sta ob intervenciji utrpela lažje telesni poškodbe.
Konec so naredili policisti
VELENJE, 20. aprila - V nedeljo okoli 16. ure so policisti posredovali pri Mix marketu v Velenju. Tam sta moška, ki sta nekoliko globlje pogledala v kozarec, razbila nekaj steklenic in urinirala po zidu. Policisti so z njima opravili prvi razgovor, drugi pa ju čaka pri sodniku za prekrške, kamor bo romala prijava zaradi njunega nedostojnega vedenja na javnem kraju.
Šla na sprehod in padla
VELENJE, 20. aprila - V soboto se je na sprehod ob jezeru podala Velenjčanka. Pri stadionu je tako nesrečno padla, da se sama ni mogla pobrati. Nesrečno žensko je šele naslednje jutro našel sprehajalec. V Zdravstvenem domu Velenje soji nudili zdravniško pomoč.
Vlom v metadonsko ambulanto
VELENJE, 21. aprila - Neznanec je v ponedeljek vlomil v metadonsko ambulanto Zdravstvenega doma Velenje. Od tam je odnesel nekaj metadona.
Cvetke iz policistove beležiie
Prebira voscilnice?
Neznanec je prejšnji torek iz hodnika na Šercerjevi v Velenju odnesel poštarjev paket. V njej je imel ta pošto, ki jo je nameraval še raznositi. Mu je neznanec hotel pomagati?
V	Sembricu pa je nekdo iz zaklenjene omare v hiši odnesel prenosno blagajno. Najbrž je cele praznike štel in se čudil. V njej je bilo 450.000 tolarjev.
Kakšen vtis so iz Velenja odnesli potniki iz Pivke ni znano. Znano pa je, daje iz njihovega avtobusa parkiranega pred restavracijo Jezero nekdo odnesel 8 nahrbtnikov. V njih je bila malica, brezalkoholna pijača, nekaj denaija in dva mobilna telefona.
V	četrtek si je v nočnem baru Domino Velenjčan privoščil za 6.500 tolarjev pijač, potem pa jih ni plačal, ker jih ni imel s čim. Jih bo potem, ko mu bo račun izstavil sodnik?

Ěmí®
041/ 636 434,03/ 5865 477
Tečaj COP 8. 5. ob 8. in 17. uri.
Mnenja in odmevi
Kdo prodaja NK Šmartno?
Šmarški nogomet ima tradicijo že od leta 1928. Skozi vsa ta leta se je »na zeleni trati« zvrstilo in vzgojilo kar veliko število dobrih kakovostnih nogometašev, prav tako vodilnih delavcev nogometa. Do izraza pa smo prišli tudi mi ljubitelji lepe in odlične igre -12 in 13 igralci po besedah trenerja in uprave kluba. Ob menjavi generacij nogometašev, simpa-tizerjev in seveda nas navijačev smo bili izredno veseli, ko seje naš klub pred dvema letoma uvrstil v prvo Si.mobil ligo - krona želja vseh nas, v slovenskem prostoru pa so to označili kot veliko presenečenje. Ne smemo pozabiti, da so se medtem časom v šmarškem klubu kalili sedanji člani uprave in selektor državne reprezentance, ki ima - po našem mnenju - prevelik vpliv pri vodenju kluba, bodisi finančni bodisi operativni, kar je bilo vidno pri menjavi trenerjev v pretekli sezoni (5 trenerjev).
Sedaj pa k bistvu našega pisanja. Glavni sponzor - Era, d.d. iz Velenja - je čista trgovska organizacija. Po informacijah, ki smo jih dobili iz časopisa Ekipa in radijskega intervjuja novinarja Staneta Vovka in direktorja NK Era Šmartno Jožeta Ki^ajnca, je razbrati, da trguje z NK Šmartno kot lastnik oziroma ga prodaja, kajti novice o združitvi z NK Rudar krožijo že od vsega začetka igranja spomladanskega dela 1. lige Si.mobil. Verjamemo, da se je finančni sindrom lige dotaknil tudi našega kluba, vendar odgovorni za ta problem si morajo naliti čistega vina, saj za stanje, takšno kot je, odgovarja samo uprava. Ob prikazanih rezultatih se sprašujemo, kaj bi bilo v primeru, če bi bil NK Era na 11. mestu, na pragu izpada, NK Rudar pa na 4. mestu.
Vsi ljubitelji NK Era v Šmart-nem ob Paki smo enotnega mnenja, da se kljub finačnim težavam ime kluba, ki je visoko v prvem delu lestvice Si.mobil lige, ne sme izbrisati kar tako v interesu me-nendžerjev - visokih samopašnih funkcionarjev, ki vidijo samo svoj interes. Prikrivanje informacij ljubiteljem nogometa je nekorektno, za kar se jim z razočaranjem zahvaljujemo.
Pridružujemo se igralcem in odličnemu ternerju gospodu Borutu Jarcu, ki vedno poudarja, da gremo v boj do maksimuma s stisnjeno pestjo. Upravo zato naprošamo, da nas o zadevi informirajo, kakor tudi širšo javnost.
Poglejmo si še s kakšnim namenom se je v Šmartnem urejal mladinski klub. Vsi vemo, v kakšne težave lahko mladina zaide v takih klubih. Sprašujemo se, ali se je klub urejal morda zato, da se sedaj prodaja NK Šmartno. Zavedamo se, da bomo mladim in starejšim nogometašem v Šmartnem s prodajo NK Šmartno odvzeli lepa prijateljska srečanja Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter Šaleške doline, na katerih travnatih površinah se odvija veselo in športno življenje. Zato ne dovolite, da jim globoko v srcu ostane velika praznina po igranju nogometa. Zgradite jim večje in bolj urejene garderobe in ne dovolite prodaje NK Šmartno. V Velenju naj imajo atletiko, nam pa naj ostane NK Šmartno!
■ Šmarški Martini P.S.
Če Ero Šmartno kdo bi rad prodajal,
to je domišljija, Šmarčani vam pokažejo, kako se gol zabija ...
Vodovod Vinsiia Gora
Takšen je naslov objave v Našem Času, dne 17. aprila 2003, na strani 15. Ker jev njem veliko neresnice, netočnih podatkov in zavajanja sem, se odločil, da napišem in seznanim bralce Našega Časa z resnico, do katere so upravičeni, ker se takšne objave, če so plačane, plačajo iz sredstev vseh uporabnikov komunalnih dobrin občine Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenja. Pisal bom po vrstnem redu kot je bilo zapisano.
Splošno
Krajevno skupnost Vinska Gora ne tvorijo del Bevč, ker je samostojna KS, ampak veliko naselje Lipje, ki ni omenjeno. Ožje območje Vinske Gore ima rešen vodovod in upravlja z njim KP Velenje, saj je bil izvršen prenos iz KP Žalec in za to območje KP Velenje vzorno skj bi. Problem vode je na Janškovem selu, del Prelske, komplet spodnje Črnove, Lopat-nika kot je zapisano, del Lipja in del naselja Vinske Gore. Do leta 2000 so krajani sami zgradili dovodni cevovod Trebuša - Lipje, ki je v začasnem upravljanju KP Velenje. VLetu 2000 je bilo izvedeno omrežje Zgornje Črnove in kvalitetna ureditev v Prelski, ki jo je izvedlo KP Velenje. Janškovo selo je vezano na več virov in ne samo dva kot se želi prikazati, saj jih je mislim, da celo pet, so pa oporečni kot je navedeno.
Dosedanji potek
Trase pri projektiranju se niso določale na osnovi predlogov KS in ni bilo zakoličb na terenu, možno je da so bile zaračunane in plačane. To tudi potrjuje četrti odstavek sporočila KP Velenje. Projektantka seje odločila, da bo omrežje potekalo v cestnem telesu in ko je to utemeljila z nadaljnjim vzdrževanjem sem se tudi s tem strinjal s pripombo, da se tam kjer je cesta na novo urejena določi druga trasa. Na Janškovem selu seje to upoštevalo. Ni res, da so v letu 2001 ampak v mesecu maju leta 2000 že zahtevali na osnovi pojasnila ministrstva za okolje RS služnostne pogodbe. Ker se niso upoštevala določila iz pogodbe seje projektiranje izvajalo toliko časa kot je navedeno. Večkrat sem opozarjal, da bi morali biti projekti že končani, a seje zato odnos med menoj in direktorjem KP začel krhati. Ko je KP pripravilo po mojem mnenju ustavno pravno sporne služnostne pogodbe sem v sled do takrat dobrega sodelovanja pripravil te pogodbe sam in izvod posredoval na KP in občino Velenje. Pred tem sem seveda želel imeti tudi pozitivno mnenje UE Žalec, ki je pristojno za izdajo dovoljenj na po-
dročju Vinske Gore. To sem tudi dobil. Zakaj noče KP javnost seznaniti z dejanskimi problemi, to je, da večina cest ni odmerjena in ceste potekajo še vedno po privatni lastnini ter da želi imeti KP služnostno pravico v širini štirih metrov, zato boš na svoji parceli, za katero plačuješ obveznosti, omejen. Kakšen je bil odnos pro-jektantke do krajanov, ko jih je obiskala, vprašajte njih. Da seje krajanom ob podpisu pogodb govorilo, da sem jaz predlagal traso preko objekta Petek v Litju, in še bi lahko pisal. Resnica je povsem drugačna. KP Velenje bi rado izsililo od krajanov podpis služnostnih pogodb obstoječega omrežja, ki se ne bo izvajalo, saj je že v začasnem upravljanju KP, in ker ni bilo sredstev za izvajanje, je preko projektante zavlačevalo in pridobivalo čas. Tisti, ki so slišali izjavo direktorja v letu 2001, se bodo spomnili, da se je moja napoved uresničila. Pri vseh nadaljnjih postopkih sem bil izločen, ker sem moteč element za direktorja. Vesel sem, da so dela pričeli in da Vegrad izvaja vodne zbiralnike.
Tehnični podatki vodovod - I. faza
V drugem odstavku se prične zopet zavajanje. Vodni zbiralnik 1 s črpališčem ( volumen 110 m3). Čista laž, saj je že zgrajeni 60 m3 ter je last KS in se izvede samo dodatni zbiralnik 50 m3. Zanimivost je zbiralnik 4 s hid-roforno postajo, ki bi napajala vejo 14 in 15 na kateri so narisani hidranti na cevi dve coli. To je v nasprotju s predpisi, zato sem se dogovoril z lastnikom zemljišča, da bi dovolil izgradnjo še zbiralnika 5, ker je v Lopatniku ob vetru, neurju in podobno izpad električne energije. Na to sem opozoril projektantko, KP in MOV. Na koordinaciji tudi nadzornega. Zagotovila strokovnjakov na tem področju so, da je rešitev, ki jo zagovarjamo določeni prava, le direktorje proti. Upam, da bo župan končno reagiral in sklical sestanek, da se nebo delala prevelika škoda na tem projektu. Za odsek 1 v dolžini 309m ni res, da poteka v cesti, ampak v pločniku in prečka cesto pri odcepu za šolo, delno pa v zelenici. Vsi, ki stanujejo v bližini, se bodo strinjali z menoj, da tudi strošek hidrantov, ki bodo nameščeni na tej veji, niso strošek vodovoda Vinska Gora. Se pa popolnoma strinjam, da se tam, kjer je potrebno, postavijo. Mislim, da bo tudi kakšen postavljen zaradi stroškov in ne učinka, kot sem ugotovil iz projekta.
Finaciranje
Zakaj je investicija več kot 1 mi-Ijardo dmgič, nekaj ste pa lahko že v tem članku zasledili.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo
V tem odstavku je zapisano sprenevedanje in zavajanje. Investitor ne želi dobrega sodelovanja s krajani, saj ni upošteval 8. odstavka 2. člena, 1. odstavka 27. člena, 32. člen, drugič 2. odstavek 62. člena, 1., 2., in 3. odstavek 82.člena, 4. odstavek SS.Člena zakona o graditvi objektov. Res je da zakon velja od 1.1.2003 in ga še tisti, ki bi ga morali prvi poznati, šele spoznavajo, pa vendar naj prepišem 4. odstavek 88. člena, kjer je možno največ prihraniti ali zapraviti pri investiciji. Odgovorni nadzornik mora svoje ugotovitve iz prejšnjih odstavkov tega člena VSAKODNEVNO vpisovati v gradbeni dnevnik. Kaj to pomeni je vsakomur znano. KP je izbralo nadzor od drugod, ali vpisuje vsak dan v dnevni ali ne, si razsodite sami. V nadaljevanju je zapisano, da krajani nastopajo v dvojni vlogi. Namerna laž. V prvi fazi, ki se trenutno izvaja, krajani v večini nastopajo kot oškodovanci, ker se dela izvajajo po njihovi lastnini in že imajo zgrajeno vodovodno omrežje. Od zbiralnika tri dalje pa krajani nastopajo, kot investitorji, saj morajo plačati veliki finančni delež, kot lastniki zemljišč in bodoči uporabniki. Popolnoma pa se strinjam z navedenim, da bo potrebno tvorno sodelovanje, ker je potrebno še podpisati veliko ali skoraj večino služnostnih pogodb na preostali trasi. In seveda Še vedno zapisani žalostni zadnji stavek. Prepis: «Krajani lahko pridobijo vse informacije v zvezi z vodovodom na sedežu Komunalnega podjetja Velenje - Služba za investicije«. To je tisto kar nas najbolj v Vinski Gori moti in mislim, da vsakega, ki naj bi z posegom na njegovo lastnino bil oškodovan, da lahko dobi informacije na KP Velenje. Žal je v Vinski Gori lastnina razdeljena na vsaj trikrat več lastnikov, kot bo bodočih uporabnikov, ker nimajo objektov, ampak samo zemljišče. Tega nočejo na KP razumeti. Da o organizaciji ne govorim, saj so prvo pričeli z izvajanjem v Velenju, namesto, da bi na trasi, ki poteka po rodovitnem zemljišču. In zakaj tako? Da bodo zopet skregali krajane. V zagovor bodo rekli saj je Sever tako zahteval!
Bralci Našega Časa si bodo ustvarili svoj pogled na moj članek. Nekaj pa bo vendar vsem jasno, kako čudno, da KP daje netočne informacije in da res nekaj na KP Velenje ni dobro.
■ Predsednik KS Vinska Gora Franc Sever
3

If
SOLSKI CENTER VELENJE
Trg mladosti 3, 3320 Velenje, tel.: 03/896-06-00
........... ......••
J;	Šoúij^šoíal
*	Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola
*	Poklicna in tehniška strojna šola
*	Poklicna in tehniška rudarska šola
*	Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti
*	Splošna in strokovna gimnazija
*	Višja strokovna šola
*	Dijaški in študentski dom
*	Izobraževanje odraslih
y*Odg(ave. do pt in od ena do péti'u, . nas je prijazno že štirideset (et ,
\	.. A :.......i
Dijaki, študenti in delavci ŠC Velenje vam želimo prijetne prvomajske praznike!
24. aprila 2003

PRAZNIČNE ČESTITKE
19
^ELENlt'
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Območni odbor VELENJE
V slogi je moč.
Če bomo enotni - povezani, bomo uresničili naše cilje.
Svetniki DeSUS MO Velenje Roza Ana Hribar, Majda Gaberšek, Marjan Hiršelj
^ PEČOVNIK do.
KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV
Koroâka 31/A, VELENJE Tel.: 896-42-50 Fax: 696-42-54 E-mail: pecovnik.horvat@siol.net
O,
„ Pimm sms
TiEwmm

/J ^^^
é
mmomRWma
momViODmMi
il
W
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d-d.
PE ŠOŠTANJ, T^g svobode 12
Tfel.: 897-27-50 h ttp://www .szkbanka.si e-pošta: inf0@s2kbanka.si
Pomlad prinaša deželi novo podobo. Tudi v naši banki smo za vas pripravili naslednje novosti:
-	ODPIRANJE TRANSAKCUSKIH RAČUNOV,
-	KMETOM NUDIMO UGODNE KREDITE
PRIDRUŽITE SE NAM!
v
Želimo vam prijetne prvomajske praznike!
PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE!
Sindikat pridobivanja energetskih surovin
Slovenije
v
Čestitamo ob L maju, mednarodnemu delavskemu prazniku^
^^^dsfd^ro SI>ESS m livrsihii íw/Mír ví/řdřA/řto PreiHCgf^vnika lêlcnje
Imvnt mimt
POmIAP-POIHvIC VAeivlO!
VAM v
PNÛmAvJSW i
A
nama
av^S
O
0	^^KASELSKO RAZD6ULNI SISTEM VeiENJ^d^
5	O- €£■
EP.	Mam^fi
O
Želimo^ m|pRij€tn€|pRvqrnaJsj4:€,^p
Prva spomladanska točka rudarjev
Včeraj s Publikumom
KudiirjH sÍ v 25. kn>&u lîgl> Si.niohil príigruií pr->Y> sponiia<lansko toťko. Za Bežigradom so 7A'«ga Olimpijt» ígmlí 1:1 in s km prekinili ni/, i^stth s pom hid unskih por.i»>v po vrsti. 'Vaí nogtïmeînc poynavalcc je n«jbr/ hiia la u>Cka nepričakovana. R^da mi smo siže v nekaitírihprojsnjílUtíkmahzJgro zaslužili kakšno točko, vendar je nI biio. TudisrcOfl ni nam bila naklonjena. Upam, da bolo prava motivacija za vse nas v nadaljevanju prvenstva," je pci lekmi »»dovoljen ptwedal irener Franci Oblak,
Rudarjeva točka ima poj5cbno težo ludi zato, ker zaradi kartonov nist^ smeli igrali JesenlCnik. Kamberovilč in IbrahimoviC. domaći Irener Brane Oblak pa je imel nn voljo vse igralce, ludi Roberta Pm-sencčkega. "Rudarji" so Igrali obrambno in na svoji poloviei čakali na pnIo?nosi, da iz hilrcga nasprcHncga napada prcsc^nelijo Olimpijinega vralarja, 'lakSna takiika sem jim je obre.'>tovalA že v 25. minuli, ko je po SprečakoviCevi podaji Mujanovičzglavn pc»-slal žogo v mrežo, /a domače je bil lo prcccjšcn slrcs. zaradi ka« lerega si nisi> povsem opv^moglido konea lekme. Čeprav sov nadaljevanju več napadali, pt>pti!noga/asuka niso zmogli, 'ločko so si zagotovili v 59, minuli, potem ko je po strelu iz kota Žlogar / glavo premagal tudi na tej leknii zelo dobrega vratarja Šribarja.
Kljub osvojeni točki stí Rudarji ostali na II. mestu. Mesto pred njimi ins loíko več je bila do včeraj, kos« prvoiigaši igrali ickme kroga. Mura. kije izgubDaz Mariboromz2: 4, C/orica na devetem mestu (z dvema ločkamaveč) pa jepresenelila v Celju, kjer je pravtakoiztržila ločko((J:0).
V včerajšnjem 26, krogu je Rudar gfstil CMC Publikum, konec tednu, v 27, Krogu, pa bo gostoval pri Ljubljani.
v05
NViiu Olimpijii - Rudar I : I Slrvlcrt: Mujanovič (29) in Žlagar {5^). Rudar: l^ribar.Šmon (Adam), Al. Mujekovič« Mernik, Ribiř, So-fiič. Ilojnik. Spa&sojevič. Am. Mujakovíé. Mujanovič (Zager), Sprečakovič
Prva spomladanska zmaga Šoštanja
Spet na drugem mestu
Prvo spimiladansko zmaKo na <toinaCeni igrii>ču so si v 19, kro* gu prii^nili nogom^tiiši Šoštanja, ki tckmujcjej» v 3. ti^i- suvct. Gostili so zad njcu vročen i Mont Claudius iz Rogatca in si obilno ûiKijjûli ni/liko VTiidetkih. Zailr\jcuvrsccno moštvo so ptrvsem nadigrali in 2ni»gali karzK:!.
Za Št^štanjso dosegli zadetke: Žvarc iri. Malijovlč dva, Kovačič, fus in I ludarin po enega, strelec za gosle pa je bil Bele.
/drugo spomladansko zmago se Šc^štanjČaniptwzpel i na drugo mesto. Za vodilnim Pohorjem, ki sti ga v preji>njem krogu premagali na njegovem igrišču, zaostajajo le še za dve I očki. Prehiteli pa soBisiria). ki jevgosleh i/gubilaz Maiečnikom. Bisiričaniza SoStanjcm zat«iaja]o za ločko. prav toliko tudi Pak^ma na četrtem mestu.
V naslednjem krogu, v sc^boto» bo<J(î nogometaši gostovali pri I lajdini. ki jc Irenulno na enajstem mestu, vodilno Pol-Kiije pa bi^ cost il o Kozjak.
Atletika
Nov državni rekord atletinj Veienja
Korusiki atletski klub Ravne Jc v .soboto. 19. aprila, priredil drna\7in prvenstvo v teko na lO.tMMt ni tvrv j^tafctncm teku na 4k HOti m za cianc in članicc,
Vstafeinem teku 4 x XtMi m so člania* AK Velenje na čelu z.|i»lan-doĆeplak (leklesoseAi\ja R^ikov, Špela Arzen^ck in ^pvla ,lan' drokj s časom 9:12.76 skoraj za sedem sekund {zbolji>ale stari državni rekord. Vteku na lO.urjOsta pričakovano zmagala Helena Javonii k s časom 33:24,(M (Zreče) in Roman Kcjžar (30:15,67), ki teče za AK Velenje; (retji je bil njegov klubski tovariŽ Ione Ki^s-mac (31:24,36); starcjse mladinke: I. Mirjana Kaiajdjić (AK Velenje)	mlajši člani: 2. IgorCVikl (Velenje) 35:25.97.
BoSje od starBga rekorda (foto: hj)
Nk Era Šmartno
Nepotreben poraz
Ni^^ometa^i Crcsodo>.ivvli dru^i poruz doma. vendar po ncpi>-trebnem, Za velikonočne praznike so razočarali navlače, ki so pričakovali zrnato, a so Jo tokrat zapravili v drugem polčasu. Ziičeivk tekme je bil dober. V H. minuti je Kovačič iHidal v kazenski prostor. Javorník Jc stekel na 10 ni odj^ola, kJerstii^azruSila l^trut in Mlakar in z M m je bil iispci^en SmaJlovič (I : 0).
Drugi polčas so gostje začeli bolj agresivno in s prihodom Vidmarja so prevzeli pobudo, V 45. minuli je Jolič izvajal kot z desne strani. Gregorič, kije bil nepokrit, je z glavo izenačil na 1 : 1. Napake v domači ekipi so se nadaljevale, v 51. minuli so je Barui sam zna^l pred Srago, ki pa je zadržal njegov udarec. Gostje so bili bolj agresivni, loda v 58. Minuti jcArliČ lepo podal RIsliču, kije prodrl vgoslujc^Či kazenski pn^sl or. p(>dal pred vrata Smajloviču, ta pa je z dveh treh metrov poslal iogo visoko čez prečko, V 66. minut i so gostje izvedli hiter na.sprotni napad. ki ga je zaključil Jolič. S strelom s 25 m je presenetil Srago in povedci goste v vodstvo. Nato je trener domačih Borul .larc poslai na igrišče Aiibabiča, Amarala in malo pi>zneje še Simundžo. Domačini so načeli s pritiskom na gostujoča vrata. V 82. minuti je Pokleká poslal predloî^ek na drugo vratniœ, Smajlíívič je vrnil žogo z glavo v sredinih Alibabiču. ki pa ni znal poriniti žoge v mrežo. Napadi sose nadaljevali in lik pred koncem je imel ponovno priložnost Smajlovič. a je strelja) mimo leve vratnice. V sodniškem podaljšku je Smajlovič prestregel podajo gostujočega hranilca, sel vka/enski prostor in ko so vsi pričakovali gol, je žogo poslal čez vra la in tri ločkeso odšle na Primorsko.
V soboto bo Era gostovala v Kc^pr^
Era Šmartno - Primorje I : 2 (I : ti)
Kra Šnmrtno: Sraga. Mil jalovic. Slefanovič, Prednik. Ristič. Re-povž, Kovačič (AlibabiČ)..ravorn)k(Amaral), Pokleká. Smajlovič, Arlič (Šimundža)
Strelci: 1:0Smajlovič llm). 1:1 Gregorič (48), 1:2 Jolič (55)
■ Janko Goriénik
KK Elektra
Dve zaporedni zmagi
Ko.sarkarJl EIcktrc so v li^i za prvaka doscjjll dve za|H)redni odmevni zrnati, S (cm so dvom pivcem dokstzali. da se v/gornji del lestvicc niso uvrstili po naključju.
V taboru Elektre so se zavedali, da morajo na priložnost na prvo zmago v močni konkurenci počakali do petega kroga, ko je v Šoštanj prijela Rogla. ŠoStanjčani so celoino srečanje odigrali zelo dobro in siže v drugi čelrlini priigrali prednost dvajsetih točk. ki sojo usptíí>no zadržali do konca tekme. Neustavljiv je bií Cuslič. kije di'wegel 28 tc«5k. seveda pa Je imel odlično pomoč soigralcev, predvsem Latoviča. Belanoviča in Nuhanoviča. Cleklra je tako drugič v sezoni (prvo lekmo v Št^štanju je dobila Rogla, tekmo v Zrcčah pa EElektra) premagala Roglo, končni izid je bil 85 : 75.
v naslednjem krogu je EIckira dosegla novo pi^membno zma-jR>, in .sicer v Ckimžal ah. B;> slabem začetku 50 Šoštanjčani zaigral i veliko bolje in sipc^dobno kot na tekmi z Ro^ože do polčasa priigrali visoko prednost. Znova so bili odlič'ni Bdanovič. C!\istič in Nuhamwič, ki so največ pripomogli k l retji letošnji zmagi Elektre nad Heliostïm, Elektra se je lako iz zadnjega povzpela celo na peto mesto . Sinoči jev Šoštanju gostoval Koper, gostitelji bodo tudi v soboto. Njihov nasprotnik (ob2U.uri) bo v letošnji sezoni odlični Slovan ki je v zadnjem krogu dodobra namučil Krko. IClektra - Kogla H5 : 75 (62 ; 49, 52 : 31. 21 :12) Llektnj: Čustič 28. Latovič ll.RuprehtRučigaj ll.lajnik. Ko-vačcvič. Divjak 6, Sagadin 5. Goršek 2, Dražovič 6, NuhanoviČ 3. Belanovič lU Helios - Elektra 61 : 76 (46: 54, 29 : 54, 21 r 14) Elektra; řustič 15. Latovič4, Ručigaj Tajnik 5,.lutič.Divjak. Sagadin 3. Dražovič 9. NuhanoviČ 12, Belanovič 19.
■ Tjâsa Rehar
Lahka zmaga Gorenja
v Icončnico s tretjega mesta
Rokonieta.<l (ioranja nadaljujejo dobre predstave. V 21. krogu lige Siol so karz20-inii točkami razlike premagali Slovan. Izid Jc bil 42:22.
TVener Jvan V^jdl jc proti slalvmu Slovanu dal priložncxst za igro vserm igralcem.Začel je z igralci, ki sicer ne nosiji"» glavnega bremen. Z dobro i^K) so si do ixlmora priigrali deset zadctckov prednost i, pni v toliko pajih je dodalo tistih oziroma sedem, ki »Jzaigrali v nadaljevanju. Skratka, za Velenjčane je bila tolažja trening tekma.
Siozmago so si rokometaSi Ciorenjaže kn^gprvd koncem rednega dela prvenstva zagotovili tretje mesto, zadnjem krogu bodo v sobolu gostovali v Celju, nato pa bodo v Siol ligi takoj nadaljevali tekme v tako imenovanem razigravanju za uvrstitev od prvega iio iwmega mesta in za obstanek v ligi,
■ v05
(iorenjc- Slovan 42 : 22 (22 :12)
G<îrenje; Lainšček, Taamse 5, J. Dobelsek 2, Peterlin.Bedeko-Vič 3. Kaviičnik Mlakar 2, Oštir 3. Sovič 8. Sirk 3, Gajšek 4. Šte-fanič 4. L, EX^belšek, Skok.
Konec odbojkarske sezone
Šoštanj solidno sedmo mesto
Končano Je tudi zadrge dejanje odiHijkarske sezone 2(K)2/2(H)3, tojc tekmovanje za naslov pokalncj^a /nuigovalca, S tem scodbo' jka poslavlja od dvonmskega blišča in počasi .seli na pesek in sonce.
Naslov pokalnega pivaka je letos pt» razburljivem vikendu pripadel ekipi Salonha iz Kanala, ki jev polfinalnem obračunu odpravila ekipo Bleda, v res pravem finalu pa pt» ogorčenem boju porazila državne prvake ekipo Kamnika, ki je bila v polfmalu boljša od ekipe Marilwa,
leden pred tem pa smo doljili tudi novega in starega državnega prvaka. Ekipi Kalcita Kamnika je to uspelo tretjič zapored. V finalu, ki je zahteval kar pot tekem. v pravih poslasticah za gledalce premagali Maribtu iGM.la seje kljub vodstvu Kamnika z 2 : O, v zmagah vrnil v velikem slogu, izenačil na 2: 2. v zadnji tekmi pa st^ bili dmvni prvaki spretnejsi in srečnejši in so se zaslužer^o veselili uspeha.
Žal pav tem dejanju nrsosi^delovaliodbi^jkarji Šoštanja lopolšice; pa zaradi tega niso razočarani. Na.^î odbojkarji so pt^kazali nekaj odličnih predstav, tudi. koje bilo najbolj pcUrebno. končanem rednem delu so zasedli solidno sedmo mesto in bodo tako ludi v prihodnji sezoni nastopili v elitni 1. DOL. V razigravanju so se pomerili s favorizirano ekipo ravenskega Fužinarja in izgubili, čeprav so v svoji dvorani v Šoštanju pirkazaii odlično igro in imeli celo priložnost zmagati.
S tem se ludi piislavljamo do naslednje sezone, vsem ljubiteljem odbojke zahvala za sp^>dbujanje in kmalu na snidenje,
■ R. HugovniČ
Ženski kegljaški klub Šoštanj
Največji uspeli šoštanjskega kegljanja
Minulo soboto so ŠoŠtanjske kegljačicc z redno letno sku|M^čino ob zaključku se7X)nc potegnile črto pi»d sezono 20U2/2t)03, kije bila zanje nadvse us|)«§na. 7, gladko zmago (6:2 ) na zadnji lekmi na Ravnah na Kon>.^kem. kjer so go^ovale pri ekipi Tužinarja.sosi namreč priborile I. mesto v skupni razvrstin/i 2. lige - vzhod in si tako zagotovile napredovanje v 1. B ligo. Zadnja tekma je bila daleč najboljša predstava Šoštanjčank v letošnji sezoni, pi^lcg omenjenega prvega mesta so dosegle tudi najboljši pt^samični (Križan 570) in najbt^ljši ekipni rezultat (3ÍJ68 kegljev) sezone. Izkupiček Križanoveje tudi novi rekord ravenskega kegljišča.
lakcga uspeha pred začctkc^m sezone v klubu niso pricikovali. Njihov cilj je bil i^bslanekv ligi oziroma čim višja uvrstitev na lestvici, Končno 1. mesto jc vsekakor izjemen u.speh za ?KKŠ in sploh za kegljanje v .Šalesski dolini, saj i a ko daleč ni se^ a še nol)e-na kcgljaška ekipa. Ta uspeh pa je za setxij p<^legnil nove težave. Klubse bo moral okrepiti, predvsem l inančno, saj jim primanjkuje denarja. Nimajo sponzorja, financirajo pa se predvsem iz lastnih sredstev, del denarja jim nameni Šptirtna zveza íc^tanj,
Kegljačice Šolala nja kljub uspehu ne pt^čivajo. ampak se z igranjem ptf različnih turnirjih v Sloveniji intenzivno pripravljajo na naslednjo seziino. Poleg tega iščejo igralke, ki bi okrepile njihtwe vrste in .spc^nzorja s katerim bi laliko v sezoni 21XJ3/2IK)4 uspein(» nastopale na višji tekmovalni ravni,
■ Urška Prehg
Na siiki (ptva vrsta): Marica iozič, Marica Poktaka, M Hena Prehg: druga vrsta: Romana Borovnik, Smiija Cverfin, Vida Kr9jnç, UUjana Hrižan, Dragica Premete, Vida Brgfez: manjka
Erika Lesnik.
24. aprila 2003
"»H^AS
SPORT IN REKREACIJA
21
Košarkarji velenjskega šolskega centra najboljši
Končno je padla bežigraiska trdnjava
Po i/p«tdn hvjiiunijskjh <it;klet v čelrifinalii Šolske košarkarske lige, so na čelrtkavent tlna-\ii LJiibJjan6ini doživeli en<»
Ilniila. tekma prvi^ meslo med dijakinjami. Gimnai'ijkc i/ I, Ciimna/ijc Celje so se spopadk z ekipen <iimnii/ijc Ákoťja Loka.
dui>jc je bilo cnkralno in Ickma se jc lahko pričela. Po /ačciki ircmi sosc VcIcnjCani /brali in na zaCctku ptwcdli /rezuUa-
lekakn'sc Cisti lakoknt je trebit Nckalcre sodníj^kc odločaj tvc so bile skorajda nesmiselne. Predvsem nekaj sumljivih osebnih napiikv napadu storjenih Sali-h u Nuhanoviću, saj gre /a igralca, ki ponavadi ne slori veliko osebnih napak. lidkosmovcasili imeli občulek, da so hoteli .«ito-rili vse, da bi Be?igrajćani f.c peiiC zapored odnesli pokal s seboj v Ljubljano. Tudi gledalci, ki so si tekmo ogledali preko lelevizijskih zasl(5ni>v, so bili razočarani nad komeniira-njem lekme znanega Športnega novinarja kanala A (taSperja Bolharja, ki je već kol očlino navijal /a Be^igrajCane. Osebno siecr lahko navija za kogar '/.cVu vendar pa bi moral lako izkušen
Vse skupaj sc jc v Čcirlek zaOelo že v zgodnjih dopoldanskih urali. Najprej s(j bile cxligra-ne lekme za 3, mcio, Pri dekle-lih so sc zii lo meslo poicgovala dekleta iz 11. Oimnazije Maribor in SŠ .Srećka Kow'iwla iz Se^íine. Zii njimi so na parkei stopili dijaki iz Še Novo mesto in dijaki iz Gimnazije Piran. Nato pa je bil na vrsii že prvi del velikega
I C a m « ŠKL-ja. Vendar na ickmi ni potekalo vse tako lahko. Dijakinje iz ikofje Lo-ke so se do-i^ro upirale, nalo pa je igro v svoje roke prevzela Ce-l j a n k a U r 5 k a Kvas. Z njeno od-liCno 1^0 in pomiîCjt) ostalih deklet so tekmo pripeljale do konca in osvojile L meslo.
Nastopil je trenutek, ki smo ga VcIcnjCani dolgo Čakali, finalni obraCun med Šolskim centrom Velenje in Gimnazijo Beži^ad, Ze med fimilno tekmo dijakinj sc je RdeCa dvorana polnila in gledalci so zasedli vse do zadnjega koliCka. Vz-
obrambi, siij ses u-spešno zaustavili enega izmed njihovih najboljših strelcev Jureta MoCni-ka, kije na konci dosegel le Iri toCke. Pohvalili je treba \'se igralce. ki so stopili na igrt^^c; Nik Ivan^wiC, Miroslav Petrovič, Salih NuhanoviC, Igor Stjepano-viC, Dejan Sipora. loma? Vau-potiCinTit lludarin. Pred\'sem je s svojo odliCno igro iz.slopal Nik Ivanovic» ki je dosegel 23 lock- Na koncu jc bil izbran tudi za najboljšega strelca finala. Po petih osebnih napakah je moral parket zapiisilti prvi center ekipe Sahh NuhanovIC. VeC kol uspesnoje njegovo vlogo prev/cl Miroslav PetroviC (13) in bil na koncu izbran za najboljšega igralca. Veliko zaslug za mago ima tudi trener ekipe profesor Anton De Costa, ki je uspešno vodil ekipo skozi vso sezono In jih ludi pred finalom znal dodatno motivirati.
Vendar pa kljub zmagi ni po-
re po rier vedeli, daje treba tekmo voditi objektivno in nepristranski', še posebej na takšni prireditvi kol je finale ŠKL-ja. Vseeno so na koncu zasluzeno slavili VelcnjCani in pokal bo za eno leto ostal tu.
Se pi'isel'jej smo veseli dvojne
Štajerske zmage. Tako smo prekinili prevlado Ljubljane po dveh neuspelih poskusih Šolskega centra Celje.
Na koncu te veC kot uspešne .sezone seje ireba zahvaliti velikemu številu ljudi, ki so tako ali drugaCe pomagali dijakom, da osvojijo ta i^clcni pokal. V prvi vrsti gre zahvala trenerjem matiCnih klubov (KK Elekira, KK Velenje), ki so jim dovoljevali in jih spodbujali k boljši igri v ŠKL-ju. Navsezadnje gre za priložnost, v kateri se lahko igralci dodatno kalijo in izboljšujejo svojo Igro. Zahvahli .seje Ireba ludi direktorju ŠCV-ja, ravnaieljem in profesorjem, ki so Igralce in ekipo podpirah lako moralno kot finanCno. Znali so razumeli njihovo obremenjenost, ker so trenirali po dvakrat na dan in jim pomagali pri reševanju različnih ležav. Pohvalili jc treba ludi organizatorja, direktorja RD in :^upana, ki sla omogoCila in uspešno Izpeljala llnalno pri red i lev.
Seveda pa se je treba zahvalili vsem navijačem, ki so ekipo podpirali skozi vso sezono in ludi na finalni prireditvi. V dvt^ra-ni so ustvarili peklensko v/dušjc In pomagali fantom do naslova prvaka šolske košarkarske lige. Navijanje je bilo vi^činomu športno, scvcdajevCa.sih navijače malo zaneslo, a v mejah zdravega
športnega duha. Tudi ljubljanski navijaCi in igralci so na koncu priznali premoC VelenjCanom in zaploskali zmagovalcem. Na prireditvi so nastopile tudi velenjske nuvijaCice Zvezdice in pokazale velikcj po^ma. Dokazale so,da bi se lahko skoraj enakovredno kosale s skupinami uvršCcnimi v finale. Kar so dekleta dasegla v enem letuje ire-ba pohvaliti. Le tako naprej!
T(5rej konCna ocena letošnje sezone in finala je odliCna. Vsi smo navdu.seni nad igro fanlov in prepričani, da bodo naslednje leto prav lako dobro za.su>-pali Velenje. Vsem košarkarjem, ki leio.s zapuščajo ekipo, ?elim veliko sreče v nadaljnji karieri. Še enkrat: »Fantje kapo dol. V letošnji sezoni ste dosegli neverjetne rezultate in nam tako polepšali marsikateri dan!«
■ iMcija Pritržnik foto: Rok Vovk
Med osnovnimi soiami Žiri
v finalu osmwnih .Šol jc ekipa OS Žiri premagala ekipo OSSmai]epriJelšali s : V skupnem seštevku vseh dejavnosti šolske košiirkarske h^e jebila najuspešnejša OS Domžale.
Imeniten uspe/t Rudarjevih upov
Odšli bodo na kvalifikacije v Švico
VSIoveniji.|«billelosžť osmic zapored tako imenovsini turnir Nikv Premier Ctip. /Jidnja 1H k» la pcKi okiiljeni Nik« Slov^Miija. Namenjeni so nogomet«).starim pelnnjst lel in manj.
LettKje na njem sodelovala kar 40 ekip (720 nogometašev), v ii-nalu v Mariboru so nastopili Štirje zmagiwalci k'vallfikacijskih tur-uíjjcv, in to nogometaši Rudarja, Železničarja (Maribor), Fac-lorja Jezice in hlfr Ciorice.
V krogu Štirih so najbolje zaigrali mladi VelenjCani pod vodstvom trenerja Dragana Ko-vaCevica, bodo nastopili na evropskih kvalifikacijah od U). do
U.maja prihodnji mesec v Das-lu v SvicL
O tem imenit nem uspehu je trener povedal: ''Zelo smo ve-seh, da imamo najbolji^o ekipo siarejîvih dečkov v dr;^avi. Moram povedati, da smo se ludi z lansko ekipo uvrstili na zaključno finale - bilo je v Mariboru-.vendar smo v konkurenci Kopra. Maribora in Olimpi-je osvojili drugo mesto, kar je bilo na5^ala.sl premalo, zalo smo lelos Še toliko bolj veseli, Pot v Švico bo za na^ dečke gotovo veliko doživetje. Zavedamo se, da bo konkurenca "sira-ína". Po zadnjih podatkih je prijavalje-
nih že 25 zmagovalcev posameznih držav. Storili bomo vse, da bomo Čim bolj pripravljeni odšli na pot in da bomo dostojno zastopali na.^ klub in seveda našo državo. Najboljši Šiirije v Švici se bodo jmto uvrstili na za-kljuCno svetovno finale: to pa bo v amcrli^ki zvezni državi Oregon."
i/idi lliml^: Rudar- ŽelczjiiCar 1 : O, Rudar - Gorica 1 : 1. Tac-tor-Rudari: l.Factor-Crori-ca 0 : i)» Železničar - Factor O : 1 in Ciorica - ZelczjiICar i : 3.
Vrstni red: 1. Rudar, 2. Fac-lor, X Železničar, 4. (»orica.
■ vos
HOROSKOP
Oven od 21.3« do 20.4.
Zelo napc^n leden je pred vami. preOvsem mo. kei bosle naenkrat imeli prevedćasa Tudi zalo bosla vse bolj n^irni in raz-dradjivi Predvsem pa prepirljivi Fariner bo to te^oprends^l. č^rav ÛC i^une velikokrat preslišal Rijaieljica bo vse paj mo(£e opa2avala le ht neioj dni, polem pa vam t>a odprla OČI. Morda bi v^m konstllo. £e bi se vsak dan po malem pripravljali na nove napore m czzive Za lo boste potrebovali predvsem kondicijo in mirnejše živce Pa nekai več volje Irt spoznanje, da vedno ne gre vse talco. kol bi i\ želeli.
Bik od 21.4. do 21.5«
ambiciozni načrti se bodo počasi pričeli sesipati, a kar krivite vse okolt vas. le sebe ne Čas |e, da se zamislite nad svo-|iml dejanji in poskušale ludi vi odpraviti kakšno svojo napako. To, da jih imate, dobro veste, a se jih včasih premalo zavedale. Ljudem, ki so vam naibližie. ravno 2to včasih m lahko živeli z ssmi PotreDni sleaklivnega počitka, ne le pole^\eni3 it prekladania iz enega kavia na drugega Ko si boste prišir na lasno, kaj 2eli(e na čustvenem področju, se bodo začele siva/l postavljati na svoje mesto.
Dvo|čka od 22.5 do 21.6.
Več kot všeč vam bo, ko vas bodo v strokovnih krogih krepko po-hvsfili. A k3|. ko se bodo vaši načii vseeno uresničevali počasneje kol si želile in kot ra&inate. Precej nasprotovanja boste deležni od ljudi, ki sle jim do^ej povsem &upaii. f^ec^nrala vos bo preteklost zato bosle tudi prihodnost videii precej sivo Rxr>oč diiân-skemu Članu bo več kot potrebna, prt tem pa poskušajle poabilr na to, kat si ozadevi mislijo drugi. Tokiat javnosl res m važna pazile predvsem nase in na svoje zdravje
Rak od 22.«. do 22.7.
Nekalera poznanja v řivltenju presenetijo mnogo Dol|. kol bi človek pričakovat. Najhuje je Vezavami, vseeno pa bosle veliko razmišljali o svojili željah in možnosbh. da o njih ne Je sanjale, ampak jih tudi izpeljete. Dobili bosle neverjetno energijo In voljo, da se spoprimeie z novim izzivom živtjenje. Ob tem pa ne smete pozabiti, da niste več sami Ooržinase bo marala z vašimi odločitvami, ^ znajo biti tvegane, striniati Fariner bo ludi lokrat razumevajoč, pa čeprav ga bo nial-ce strah. Nikar pa ne mislite, da bo lo irajalo večno.
Lov od 23.7. do 22.8.
Vâsih slvan lahko predvidite tudi vnaprej, pri tem pase pona-vadi ne zmotile Tudi lokrat bo lako. Čefvav lega ne boste boleli pokazali, se bosle počutili nemočne m to se vam bo videlo že rta obrazu. Najn^nj. kar bosie potr^ovali, je pomilovanje Bežite od ljudi, ki vas spravljajo v slabo voljo in z nerganjem povzročalo, da se počutile še slabše kol sicer. Energijo vsm bo vračala ljubezen, ki bo šele v teh že po mesecu maju dišečih dneh dobila pravi žar Nek dogodek s^s bo U posebej spomnil, kako hilro vse mine.
Devica od 23.8. do 22.9.
Zve2dev0mbodovnaslednjihđne^ več koinajdoHjene, zato izkoristile vse proste potenciale rn vsako minutosvojega časa. Že kmalu se bo ustavilo, c^rav bo šlo še naprej vse Qko, kot si želile. U sunkovilih sprememb ne boste mog h več pričakovati Ob koncu tedna bo do vas prišla zelo dobra novica, ki vas bo spravila vdobro voljo F^še denarja bovsč,kol steprirâkovaii Predvsem aio, ker izdatek, ki ste sa nekaj čsa načrtovati, ne bo tako visok kol ste sprve mislili. Kar vas bo kar malo pomirilo.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Dnevi se vam bodo zdeli prijazni, lega pa ne bosle mogfi irdili za ijudi. ki vas obkrožajo. Obnovili ste zaloge svoje energije, s lem pa bosle presenetili marsikoga. Ko si bosie kaj resnično želeli, povejle lo na glas, listemu, ki vam lahkoželjo ludi uresniči. Prav nič ne bo pomagalo, če boste o tem. Kaj vas moti govorili le prijateljem in sodelavcem, ki nimajo vpliva na tok dogodkov. Izmrive točke boste prer^aknili neko delo. ki vam le dolgo ne da mirno spati
$korpl|on od 23.10. do 22.11.
Kot kaže, ^loh ne boste več vedeli, kaj si želite. Živeli boste iz dne« v dan, kot da bo prišla rešitev sama od sebe. Vprašanje je. če si je sploh želile. Kaj Lahko se zgodi, da boste ugotovili, da se morate maiosmiliti sami sebi. sicer se ne počulite tako. kot se zr)3le. Sorodniki bodo od m zahledli nemogoče, vi pa se bosie nekaj časa še trudili, da bi usiregli njihovim mukam A ne dolgo. Kmalu boste spoznali, da izkoriščajo vašo dobrolo in čut za socialnost, vračajo pa ne z ničemef. Bosle lemu znaii na/editi konec'?
Strelec od 23.11. do 21.12.
Za&etekpcmladi nebo Qko r^cren, kot vas je bilo strah, čeprav bo ludi a vas to zelo razgibano, spremerrt polno ctdcbje. Seveda se vam bo<Jodoga]aleiudinepjedvide^stvari,kipavQm nebodo(b-lemimospQti éia od njih bo spoznanie. da se s partnerjem močno odtujuiela In da si skcojda nirriata več povedati Stociti Dosle morali §e Isj več, kot strpno prenašati njegove muhe Z dejanji vam boremreč dokazoval. Oa ^ rahlo izkcfišča Čeprav se tega zavedale, bosle skušali rešiti vaiino zvezo
Kotorog od 22.12. do 20.1.
Izkazalose bo. da sle lokrat izbrali pravo pol, saj se boste Že v nete) dneh počutili veliko boljše, kot sle se kar n^j lednov r^zaj Pri tem ne pozabile, da je pretiravanje s Ikodljivimi razvadami zadnje, kar trenutno potrebujete. Dokažile, da imate trdno voljO in opravile z njimi vsaj za nekaj časa Vsetekor pa si privoščite vse tisto, kar vsm koristi in to v izdatni meri. F^ naj slane kolikor hoče. Brez zdravja nI sreče in vi lo predobro veste Vse boste nadoknadili, ko si bosle povrnili nekdanjo energijo Začnite takoj, pomlad je že lu.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zavedale se, da je čas a počitek in lenajjenjemimo Do poletnega dopusta boslegaiali.zakarsteprav^pravsamileivi Če bi si zidli cilje postaviti bolj realno, nebi bilo lako. in če bi znali nehati lekmovatrz nekom od sorodnikov ali pnialeljev, bi vam biio še lažje Že res. da [e bolje listo, kar lahko postoriš danes, naredili takoj Velikokrat se obnalale. kot da ima dan najmanj 30 ur. Izčrpanost In napetost se znala pojaviti že v nekaj dneh. Poskrbite vsaj za sprostitev duše. za lelo boste boij ležko tako na hitro, čeprav bi se morali potruditi.
IKIbl od 20.2. do 20.3.
Pravzaprav se spich ne bosle imeli nad Čim pritože^li. saj vam bo česar se boste lotili, leklo kot si želite. V naslednjih dnâi bosle okrepili tudi svoj finančni položaj m po n^j mesečnem stiskanju spel lažje zadihali. A rameslo. da bi užissli. bosle že razmišljali o večjr inveslioiii. Krepko premislite, preden se zaletite, saj v^m zvezde m tem področju do konca poletja, lorej vsaj še itiri mesece, še ne bodo najbolj naklonjene. Kar pa se ljubezni tiče. se ne boste mogli pritoževali, čeprav se boste nekega dogodka bali, se bo izkazalo, da vss ima parlner še vedno močno rad
Zdravniški kotiček
Antioksidanti
7. anlioksidanli poimenujemo močno kombinacijo hra-niv in encimov, ki pomat»ajo ščit i U naác Iclo pred kvarnim vplivom p rasi i h radikalov. Šle-vilno raziskave ptiiijujejo, da imajo anliok-Mdanii pomembno aktivno vlogo pri preprečevanju preko 2tX) liolezni . Med njimi so degenerativne bolezni, kile/ni srca in rakaste novotvorbe. Mnojd si> prepričani, da so antioksidanli danes povsem enako pomembni, kol je bil penicilin v lelu UMO. Antioksidanti namreC izboljšajo celično obrambo proti škodljivim prostim radikalom, s tem pa preprečijo nastanek cele vrste bolezni.
Ste kdaj opazovali, kako postane jabolki) rjavo, ko mu odstranimo olupek? Ali kako za-rjavi železen ?ebelj?'ra proces staranja ali spreminjanja stvari na slaK^c je posledica oksidacije. Odvija se v trenutkih, ko visoka količina kisika reagira 7. izpostavljeno površino. Povsem cnakprocesse neprekinjeno odvija tudi v na^em telesu. Z vsakim vdihom vnesemo v lelo za življenje nujno ptv treben kisik, ta pa poslane del oksidativnega procesa, ob katerem kol stranski produkt nastajajo pr(xs(i radikali.
Prosti radikali so molekule kisika 7 neparnimi elektroni, ki prosto plavajo po nai5em telesu. Vželji, da bi dosegli lastno stabilnost, želijo ukrasti manjkajoče elektrone zdravim celicam. Ta proces laliko sproži nevarno verižno reakcijo, ki povzroči pomor zdravih cclic ter poškodbo tkiva. Pospešuje ludi procese staranja, kar se kaže v izgubi elastičnosti kože, utrujenasli m Sic, tanjšam ju las, slabšem vidu in izgubi sluha, izpadanju zob, oslabljeni imunski «odpornosti ter pogostejšemu pojavljanju degenerativnih bolezni.
Proste radikale nastale ob oksidaciji imenujemo supe rok-side. OslaU tipi prostih radikalov naslajajo zaradi vpliva onesnaženega ozračja, kajenja cigaret, pretiranega uživanja alkohola, ionizirajočega sevanja, fizične in psihične travme, bolezni, vnetij in določene hrane, kadar ni povsem sveža.
Antioksidanti varujejo zdrave celico pred škodljivimi prostimi radikali. Še predno bi lahko napravili kakršnokoli Škodo jih onesposobijo. Anti-oksidantni encimi nastajajo v telesu. Neustrezna prehrana, siromašna z nujno potrebnimi živili vodi do nezadostne tvorbe teh važnih spojin.
Antioksidanti lahko pomagajo pri zdravljenju nekaterih primerov revmatoidnega artritisa. Nezadostna prisotnost antioksidantov omogoča prostim radikalom oksidacijo maščob v sklepni tekočini, ki tako postane kot mazivo neustrezna. Posledica je boleče vnetje in zmanjšana funkcija prizadetega sklepa. Pravočasno zdravo dodajanja antioksidantov lahko prepreči pojav takšne poškodbe. Če pa je do nje že prišlo, bodo ob dodajanju
antioksidantov bolečine in posledice manjše.
Raziskave kažejo, dase v industrijskih deželah, predvsem pa v velemestih, javljajo rakasta obi'ïlcnja v večjem številu. Onesnaženo o/račje, revna prehrana in stres so glavni razlogi /a pojav prostih radikalov v takšnih količinah, da jih telo z lastno proizvt)dnjo antioksidantov ne more nevtralizirati. Znanstveniki zaključujejo, da je kar 80-90% rakastih novotvorb pri človeku posledica rakotvornih snovi iz okolja.
Napad prostih radikalov na naše telojesralen, zalo bi mo-
dovih nujno potreben za ohranjanje človekovega imunskega .sistema. Predstavlja del encima, ki varuje celico pred poškodbe {oksidalivni stres), ki jo p<ivzročajo prosti radikali. Učinek selena se poveča ob kombinaciji z vitamini A, B6, C in E ter cinkom. Skupaj tvorijo antioksidanini kompleks. Člani kompleksa ne delujejo neodvisno, ampak .si med seboj pomagajo ter tako dosežejo učinkovito obrambo pred prostimi radikali. Človeška celica potrebuje minimalne količine selena in cinka za normalne presnovne pro-
renju, špinači in brokoliju. Je eden najmočnejših antioksidantov. Pogosto je shranjen v koži, kiji daje tudi specifično rumeno rjavo barv<o. Raziskave potrjujejo, da poveča odpornost kože na sončne žarke in preprečuje sončne opekline.
Vitamin C je pomemben antioksidant, ki v celični mem-brani ščiti poliacnasičene maščobne kisline. Pomanjkanje vodi k hitrejši oksidaciji maščobnih kislin. Poleg tega vitamin E ščiti pred t>ksidaci-jo ludi ostale prehrambene produkte. Njegovo delovanje
m.
M


L -


r

"V
rali imeli vedno na razpolago dovolj veliko količino antioksidantov. V določenih pogojih je vnos antioksidantov s hrano žal premajhen.
Očitno pomanjkanje je prisotno pri starejših ljudeh, ki ne jedo dovolj; pri mladini, ki ne uživa dovolj raznovrstne hrane: pri bolnikih, ki se zdravijo za kroničnimi boleznimi; pri športnikih in ženah v rodnem obdobju. MaŠČobna dieta, kajenje. alkohol, onesnaženost ozračja, stres, telesna aktivnost, intenzivno sončenje ter nekatera zdravilapa povečajo potrebo po antioksidant ih.
Antioksidanti lahko preprečijo tudi razvoj ateroskle-roze. Ze dalj časa poznamo glavne dejavnike tveganja : kajenje, visoka raven holesterola, debelost, povišan krvni llak, sladkorna bolezen. Oseba z nizkim vnosom selena lahko štirikrat pogosteje dobi koronarno trombozo oz. srčni infarkt. Dokazano je, da prosti radikali spremenijo LDL- holesterol v žarkega. S krvnim tokom nato potuje po telesu in se nalaga v žilno oblogo. Proces nastanka strdka je močno pospešen in posledična žilna tromboza je neizbežna.
Vitamini E, A, C, belakaro-ten, cink, mangan, selen, ko-encim Q-10 ter amino klslmi metionin in cistein so najvažnejši antioksidanini elementi. ki jih lahko vnesemo v lelo, da bi preprečili negaliv-nt učinke prostih radikalov.
Selen je element, ki je v sle-
J
cese. Veliko selena lahkih v lelo vnesemo z uživanjem rib, jeter, ledvic in žit.
Pt)memben antioksidant so ludi Ilavonoidi. Najdemo jih v listih nekaterih rastlin, v rdečem vinu in rdeči pesi. izboljšajo pretok krvi preko možganov, povečajo atóivnosl živčnih celic, izboljšajo funkcijo pomnjenja in ščitijo možganske celice pred poškodbami. Dokazano izboljšajo ludi pretok krvi preko okončin. Ob rednem uživanju .se redkeje pojavljajo utrujenost. pozabljivost, depresije, glavoboli inšumenjevušesih.
Vilamin C je močan antioksidant, ki preprečuje spremembo nitratovv rakotvorne nitroziimine. Kadilci potrebujejo približno dvakrat več vitamina C kot nekadilci. Vse rastline so sposobne tvoriti vitamin C.
Belakaroten je pomemben antioksidant in predstopnja vitamina A. Najdemo ga v ko-
podpirajo selen, vilamin C in koencim Q 10.
Q 10 je spojina podobna vitaminom, ki ima v celici ključno vlogo pri proizvodnji energije in je tako nepogrešljiv za dobro počutje. Q !Oje univerzalen energelski dodatek, ki izboljša moč in vilalnost.
Ob njegovi prisotnosti je presnova v celici učinkovitejša. Vpliva na zdravljenje perio-dontitisa, bolezni krvnega obtoka, motenj srčnega ritma in povišanega krvnega tlaka. Pomembno izlx^ljša inlclektiiabîc funkcije, imunsko odpornost, zmanjša u l ruje nosi in u počav ni procese staranja.
Le ob redni telesni aktivnosti, ki nam zagotavlja ustrezno telesno zmogljivost, moč in vitalnost 1er ustrezni prehrani, ki vsebuje dovoJj vitaminov, mineralov in antioksidantov, se bomo lahko uprli škodljivemu vplivu prostih radikalov ter dosegli daljša obdtibja dobrega počutja in odsotno-
24. aprila 2003

PRAZNIČNE ČESTITKE
23

Stanovanjsko podjetje d.o.o., Velenje Prešernova 6,3320 Velenje telefon: 03/ 5869-435, 899 17 60 fax: 03/ 5669 436 E-mall: info@iinea.si
Upravljanje stanovanj In poslovnih prostorov
Cemm vaše zaupanje! Čestitamo za praznik dela!
rřfwa";

Poslovni sistem	FORI
» Prešernova cesta la ™ - VELENJE
0)03 898 47 00 www.fori.si


IS0 9001 Q'Q9A ISO MOÛI E-020
ŽELIMO VAM VESELE IN PRIJETNE f.*; PRVOMAJSKE PRAZNIKE lUli^
PROIZVODNJA TRGOVINA POSREDNIŠTVO
Mercedes [Q)
BenZ	HONTDA.
Rl Fori FaShion
aprilia

sIntJSk&t Ico^/'inskG in elektroindustrije Sloy^enlje
Regijska arganiz&clja Velenje Prešernava 1, 3320 Velenje
Iskrene čestitke ob 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju in prijetno praznovanje l.maja PRAZNIKA DELA!
Vam želi Vaš SKEI
Vaša piramida zdrave uravnotežene prehrane
Nasveti.
Jejte ćlm man| maščob, ;>osetiej nasičenih, kot $0 maslo, smetana In majoneza. Mašáobe so v hrani tudi nevfďne; &krtva|D se na primer v mesu, sirih in leSnIkIh. Uporal>lja|te maSčobe z veliko vseDr^stjo ner^si^enin maSčobnin Msiin, na primer olivno al! sončnično olfe. Zapomnite si: maičobe, ki vsebujejo nenasičene maščobne iQSlind, so na sobni temperatun v tekoSem stanju.
Nasvet 2.
Jejte Čim več sadja In zelenjave» kervsc^jeta veliko vitaminov, mineratov In vfateiin ter ^ata malo kalorij.
Nasvet 3. Jejte izdelke« ki so bogati z ogljikovimi hldra13: testenine, ri2,kaie, krompir. Crn) l?uh. Izbirajte pdnozmate izdelke!
Nasvet 6.
Jejte ribe In meso 2 • 3 kr^l teder^ko. Ze^ pomembno: izUrajte nemastno meso m perutnino brez kože. S pomočjo prehranske ' ^ piramide si sestavljajte {ínevne obroke. Delež hrane v dnevnih ohrokon.
H ^
\ ! I Nasveta.
J Pifte dovolj. Priporočljivi so voda, nesladkani čaji in nlzkokalorlčne pijače. Omejite količino alkohola Ir sadnih sokov, ki vsebujejo nepobsbne kalorije.
Nasvet 4.
Jejte manjše obmke in ve^^tnadan. ijživ^ v hrani, |e)te počasi in samo taiuBL Kadar ste iačni.

Želimo vam prijetne prvomajske praznike!
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE

ČETRTEK, 24. aprila
SLOVENIJA 1
07.00	Dobro Jutro
09.00	Poroćiia
09.05	Male sive celice, kviz
09.55	Zgodbe iz ikolike
10.25	Vem-veš
11.15	Kaj pa zdaj?. 1/s
11.45	Ciovek. ne jezi se
13.00	Poročila, Šport vreme
13.30	Povabilo med zvezde
1430	Svelovrlizávi
15.05	Večerni gost: Irena Stariha
15.55	Pod d robnog iedom
16.30	Poročila, šport, vreffie
16.50	Enajst šoiá
17 20	Granatno jabolko. %
17.45	Ciíyíoft
18.10	Modro
18.45	fíesanka
19.00	Đnmik, vreme
19.45	Ôport. vreme, magnet
20.00	Tednik
21.00	Prvlindojgl
21.20	Osmidan
22.00	Odmevi, sport, vreme
22.50	Glasbeni uečef
23.00	Orkester slov. filharmonije
00.00	Onevnikzam^sketv
00,20	Modro
00.50	Osm) dan
01.20	Tednik
02.15	MaryïylerMoore.IÔS.del
02.40	Obsedeno sianle.anQ.lilm
04.40	RnalepokalaUlebvkoê.: Pamesa - Krka, posnelek
SLOVENIJA 2
07.30	VkieostranI
08.30	Mostovi
09.05	Dobro jutro
11.05	TV prodaja
11.35	VideostranI
15.15	TV prodaja
15.45	Skrivni zvitki iz
Herkulaneuma. dok odd.
16.45	Videospotnlce
17.30	MaryTylerMoorB, 165. del
18.00	Iz naših krajev
18.15	Šok
18.45	Primorska kronika
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	Sport, vreme, magnet
20.05	Športni film
20.25	Finale pokala Uleba v koš.:
Pamesa • Kn<a. prenos
22.15	TaliO, franc, tlim
23.20	Mestne zgodbe. 2/6
00.15	Vkleospotnice
01.00	Videostrani
07.00	Dragon Bali, ns serija
07.30	Hlkanan. ris. serija
07.55	RickiUke
08.45	Ko boš moja, nad.
09.40	Nezaželena, nan.
10.30	Tvprodaja
11.00	Grda račka, nad.
11.50	Vonj ljubezni, nad.
1245	Na kraju zločina, nad.
13.40	Tvprodaja
14.10	fíicklUke
15.00	Vonj ljubezni, nad.
15.55	Grda račka. nad.
16.55	Nezaželena, nad.
17.55	24ur.vreme
18,00	Ko bož nv^a. nad.
19.00	24 ur
20,00	Trenja
21.30	Prijatelji, nan.
22.00	Možkeglave,žensketežave
22.30	Zahodno ^lo, nan.
23.25	XXL premiere
23.30	Raztresena Ally. nan.
00.20	Seks v mestu. nan.
00.50	24 ur
01.50	Nočna panorama
•A
Ć3)
09.00 Na obisku, pn Slavku
Topiišku iz Virt tanja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Odprta tema, ponovitev 11.05 Najspotdneva 11.35 Avtošok. 2. oddaja za ljubitelje avtomobilizma 14.00 Vkleostrani 16.30 Nogomet, posnelek tekme.
£RA Šmartno Dravograd 18,05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Odkrito povej naglas, kont
oddaja, 3. TV mreža 18.55 Najspotdneva 19.00 JANA - Oddaja o pozitivni
strani življenja 19.30 Vkleostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.DÛ Košaris, posn. tekme. PIvov.
Ia§l9;6ecplin Slovan 21.30 Najvi!a.Kont.odd. z narcdnozabavfto glasbo, gostje Avsenikov t8n:et 22.45 Regionalne novce 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Najspotdneva 23.00 VideostranI
PETEK, 25. aprila
SLOVENIJA 1
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Risanka
09.15	Granalnojabolko. 1/4
09.25	Enajsta šota
09.55	Šok
10.25	Modfo
11.00	Avtoportret Vito Rožej
11.45	Odprtođanlnnoč.12/13
12.15	Lukas, 12/13
13.00	Poročila, šport, vreme
13.35	0žlva^liinljijdeh.tvM8
14.05	Vsakdanjikin praznik
15.00	Piviindru0i
15.20	Osmidan
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Ranč pri Krag#kovf
sedmici, 1/14
17.15	Iz popotne torbe
17.40	Dven^in utni preizkus duha,
doku m oddaja
16.30	Žrebanje detelj«e
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	Špoft vreme, mag ntí
20.00	Praksa, 26. del
20.50	Tv poper, oddaja tv Koper
21.25	Homo turišticus
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočna klub
OD.OO	Dnevnik zamejske tv
00.20	Dveminutni preizkus duha,
doku m. oddaja
01.10	Tv poper, ponovitev
01.40	Home turisticus
02.00	Dežela faraonov, amer. f.
04.00	Tenis (2) za pokal fedef.: Argentina • Slovenija, posn
SLOVENIJA 2
07.10	Teiđekst
08.30	Pod dn^bnogledom
09.05	Dobro jutro
11.05	Tvprodaja
11.35	VideostranI
12.10	Tvpnsdaia
12.40	Omizje
14.10	Obzorja,3/5
15.00	Vkleospotrice
15.55	Tenis (2) 23 pokal led,:
Argentina-Slovenija, pren.
20,00	Vesolje, tam sem jaz doma,
portret Gregooa Strniše
20.45	Pobesneli bik. amer, film
22.50	Slovenk jazz scena
23.30	Mestne zgodbe. 3/6
00.20	Videospotnlce
01.05	Vkleoslranj
06.35 07.00 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.05 22.40 22.40 23.35 01.15 02.15
Dragon Bal, ris. serija Hikarian, ils. senja Ricki l^ke Ko boš moja hiezaželena, nad. Tv prodaja Grda račka, nad. Vonj ljubezni, nad. Trenja Tv prodaja Ricki Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račk^, nad. I^zaželjena, nad. 24 uf • vreme Ko boš moja, nad. 24 ur
Metro, amer, film Pazi. kamera! XXL premiere Tretja izmena T.N.T..amef Mim 24 ur, ponovitev Nočna panorama
»mMI T
A.
**
SOBOTA, 26. aprila
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	PovaWlo med zvezde
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Stov.ljjdskeotroskepesmi
08.35	Male sive celice, kviz
09.25	Granatno jabolko, 1/4
09.40	Marsupllaml, 11/26
10.05	Gimnazija stith src. 16/26
10.50	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, éport vreme
13.30	Študentska ulica
14.00	Mestece Peyton, 3/114
14.30	Nenadoma Suzan, 1/22
14.55	Carolinevvelemesty. 1/22
15.20	Med valovi, tvKq)er
15.50	Slovenci v Italiji
16.30	PonDčila, Sport vreme
16.45	Na vrtu
17.05	Vnačnlk,Mgra
18.05	Ozare
18.15	Slovenski magazin
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.30	špoit, vreme, magnet
20.00	Proslava ob dnevu upora proti okupatoriu, prenos
21.00	Avtoportret: Špela Predan
21.50	Trend, oddaja o modi
22i0	Poročila, sport vreme
22.55	Oz. 3/8
23.50	Izguba seksualne
nedolžnosti, amer, film
01.35	Dnevnik zamejske tv
01.55	Návrtu
02 20	Ljubezen in druge la^. nem.
04.15	SPvliokejunaledu skupine k Slovenija • Čeéka. posnetek
05.45	Prvi in drugi
SLOVENIJA 2
07.10	Vkleostrani
08.30	Mostovi
09.20	Tvprodaja
09.50	Frasier. 14. del
10.15	Med pomarančnimi nasadi
11.00	Cai^ne dežele. 7/13
11.10	£va in Adam, 16/16
11.40	Štafeta mladosti
12.30	TV prodaja
13.00	Očetova palica, Iranc. film
14.45	SP v hokeju na ledu skup.
A: Slovenija • ćeika. pren.
17.15	Tenis (Ž) za pokal fed.:
Argentina «Slovenija
20.00	Prtdi pogledat raj, am. film
22.10	Med pomarančnimi nasadi
23.05	Sobotna noô
01.05	Vkieospotnice
01.50	VideostranI
08.00 Bučke, ris, senja 08.10 DoktorOto. ris. serija 08.20 Pujsek zlatKo, tis. senja 08.30 Sfônôek Benjamin, ris. ser. 09.05 Katka in Orbi, rts. serija 09.20 Obuti maček, hs. senja 09.45 MalinjI dol, Hs. serija 09.55 Rudijevo moštvo, ris. serija 10 .20 Alica v čudežni deželi, fis. f. 11.15 Mali helikopter, ris. senia 11^5 šolska košarkaška liga 12.25 Glavca. nan. 12.55 Preverjeno 1350 V najslabšem primeru, nan 14.45 Resnični svet. nan. 15.15 Družinsko pravo. nan. 16.15 Močno zdravilo, nan. 17.15 24 ur-vreme 17.20 Kandidat, amef. film 19.00 24 ur
20.00 Lepo je biS milijonar 21.10 Čedno dekle, amer, film 23.20 KiejeMartowe?, am. nim 01.10 24 ur 02.10 Nočna panorama
09.00	Dot3ro jutro, informal ivno •		
	razvedrilna oddaja		^ «
10.00	Vabimo k ogledu		
10.05	Naj vi^a, oddaja z nar.-zab.	! 09.00	Mis mal. pon.
	glasbo, gostje: Avsenikov	I 09.40	Vabimo k ogledu
	tercet	1 09.45	Lok. utrip Dravske doline
11.45	Koëarka, posn. tekine: Rvov	i 10.15	Najspotdneva
	LaSko : Geoplin ^van	1 12.00	VideostranI
13.15	Naj spot dneva	! 18.45	Vabimo k ogledu
14.00	Videostrani	1 18.50	Poslanski večer Boiana
16.05	Vabimo k ogledu		Kontiča. gostje: Srečko
16.10	Regionalne novk^		Meh, Danica Simšič in
16.15	Mi^ mai otroška oddaja		8oris Sovič
16.55	Ustvarjajamo skupaj	! 19.50	Naj spot dneva
19.40	Nat spot dneva	: 19.55	Vabimo k ogledu
19.45	VkJeostrani	i 20.00	1173. VTV magazin
19.55	Vabimo k ogledu	: 20.30	Večer bofbenih in
20.00	Lokal, utrip Dravske doline		partizanskih pesmi
20.30	Poslanski večer Bojana	1 20.50	Popotniške razglednice:
	KonttČa, gostje Srećko		Najdražji zahod v Avstraliji
	Meh, Danica Simšič \n	i 21.50	Najspotdneva
	Boris Sovič	: 21.55	Vabimo k ogledu
21.30	Zelena bratovščina	1 22.00	Zapojmo In zaigrajmo.
22.30	Regionalne novtee		glasbena oddaja
22.35	Iz oddaje Dobro jutro	! 23.00	Vabimo k ogledu
23.25	Vabimo k ogledu	i 23.05	Naj spot dneva
23.30	Vkleostrani	: 23.10	VideostranI
NEDEUA, 27. aprila
SLOVENIJA i
07.40	Teletekst
06.00	Živžav
09.55	Mi smo Finci, 11/16
10.25	Pomagajmo si
10.55	Naslednji val. 4/13
11.20	Ozare
11.30	Obzorja duha
12.00	ljudje In zemlja
13.00	PoročiJa, Iport vreme
13.15	Tistega lepega popoldneva
sledi	NemogoCe
13.20	Človek in pol
13.30	Nedeljsko oko
13.40	Kulinarika
14.00	Gravitacija
14.55	Motoring
15.00	Privlačna nasprotja
15.20	Kisfô jabolko
15.35	Šport
15.45	Avan^ra
15.55	Pet minut slave
16.00	SimpsonovI, 5 d^
16.30	Poročila. Iport, vreme
16.45	Pop-poldne
17.05	Družabna laonika
17.15	Predmet poželenja
17.35	Vsakdanjik In praznik
16.35	Žrebanje k]ta
16.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.30	Šport vreme
20.00	Kai pa zdaj?. 2^6
20.30	Človek,nevise
21.35	Gomíška pot od Planice do
Pokljuke
22.30	Poročda, Sport vreme
23.05	Zadnji valček, amer, film
00.55	Dnevnik zamejske tv
01.20	Naslednji val, 4/13
01.50	Izg i nule piramkie Ka rala.
dokum oddaja
02.40	Policijska postaja, 12/12
03.30	South park, nan.
03.55	Ski venski magazin
04.20	Vsakdanjik in praznik
SLOVENIJA 2
07.10	Teletekst
07.30	Vkieostrani
11.10	Tvpn^daja
11.40	8adimamLuca.121.del
12.05	Šoferja, 1. del
12.55	Pesem soncu in človeku
13.45	Tv prodaja
14.20	Evropo I
15.20	Šport
16.20	Mednarod. turnir mladih v
ritmični gimnastiki
17.20	Varianova vojna. amer, f,
19.15	Vkleospotnice
20.00	Izginule piramkie Karala,
dokum. oddaia
20,50	Goool, nogometna oddaja
21.20	frasier,15.del
21.45	Policilskapostaia, 12/12
22.35	Ob svetovnem dnevu plesa
00.10	Vkleospotnice
00.55	VkJeostrani
i
07.30	TV prodaja
06.00	Bučke. lis. seriia
06.10	Doktor Oto, ris. seiija
08.20	PujsekZiatko, ris. serija
06.30	Sh^nčekBenjamin, ris. ser.
09.05	Katka In marsovCek, ris ser.
09.20	Obuti maček. ris. serija
09.45	Malini! dol. ris. ser^a
09.55	R ud IJevo moštvo, ris. ser
10.20	HresUč.ns.ftlm
11.10	Šolska košarkarska liga
12.05	Prstan, nad.
13.00	Spomini, amer, film
14.35	Umor, nan.
15.30	Na deželi je lepo. nan.
16.30	Počilnteevpeklu. nem. I.
16.15	24 ur-vreme
16.20	TrikiJamlejaOliverja
19.00	24 ur
20.00	lepo je biti milijonar
21.30	Športna scena
22.25	Japonska okupacija, am. Í.
00.15	24 ur, ponovitev
01.15	Nočna panorama
IMTIHll «
4'
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOR.
09.00	Mišmaá
09.40	Iz pon. oddaje Dobn:^ jutro
10.30	1172. vrv magazin
10.50	Športni torek
11.10	Iz olimpijsidli krogov
11.15	Športnigost Karate klub
Shotokan Celje
12.00	Vabimo k ogledu
12.05	NajvižaiAvsenikovtercet
13.20	Izsred.oddajeDobrojutro
14.10	Videostrani
16.00	Vabfmo k ogledu
18.05	1173. vrv magazin
16.35	Iz pel oddaje Óobro jutro
19.25	Avtošok
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	PrVito^oti. glasbena odd.
21.10	Naob(sku...pr1Slavku
Topliâku izViržtanja
22,10	Vkleostrani
PONEDEUEK, 28. aprila
SLOVENIJA 1
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Iz popolne torbe
09.25	Ranč pri Kraguljčkovi
sedmici, 1/14
09.50	Oddaja za otroke
10,05	Pozabljeni zaklad, 1/3
10.35	Naslednji val. 4/13
11.00	Tistega lepega popokjneva
13.00	Poročila, ipoit, vreme
13.15	Tistega lepega popoldneva
15.35	Mladi virtuozi
15.55	Dober dan. koiarka
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Radovedni Taček
17.00	Dogodivščine v veseli
rtosti. 7/26
17.25	Medvedki, Wie
17.40	Sinji planet ^8
16.30	Žrebanje3x3 plus6
18.35	Žrebanje Astra
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	Šport, vreme, magnet
20.00	Namorie, 9/13
20.55	Gospodarski izzivi
21.25	Opus
22,00	Poročila, šport, vreme
22,50	Knpga mene briga
23.10	Skrivnosti
23.15	SouBipark.5/17
23.35	Dnevnik zamejske TV
00.00	Sinji planet 2/6
00.50	Opus
01.15	Gospodarski izztvf
01.45	Trend, oddaja o modi
SLOVENIJA 2
08.30	Slovenci v Italiji
09.05	Dobro jutn)
11.05	Tvprodaja
11.40	Sobotna noč
13.40	Tvprodaja
14.10	Vesolje, tam sem jaz doma, portret Gregorja Strniše
14.55	An rbat Iranc. film
16.45	Vkieospotnice
17.30	čarobne dežele, 8/13
17.40	SP v hok^u na ledu skupina A, Slovenija ; Rnska. prenos
20.15	Končnica
21.20	Studio city
22.15	Obzona.4/5
23.05	Brane Rončel izza odra
00.30	Mestne zgodbe, 4/6
01.20	Vrdeospotnice
02.05	VideostranI
TOREK, 29. aprila
SLOVENIJA i
07.00 Dobro iutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.20 Dogodivščinevveseli
hostí, 7/26 09.45 Čarobni šolski avbbus 10.10 Pozabljeni zaklad, 2/3 10.40 Sinji planet. 2/6 11.30 Obzorja duha 12.00 Na morje, 9/13 13.00 Poročila, iport vreme 13.15 Med vak)vi. tv Koper 13.50 ljudje in zemlja 14.40 Polnočni klub 15.55 Potepanja 16.30 PoroCila, šport, vreme 16.50 Slovenske ljudske otroške
pesmi 16.55 Sprehodi v naravo 17.10 Knjiga mene briga 17.30 Skrivnosti, ponovitev 17.40 Ščit, dokum. oddaja 16.10 Življenje na Krasu, 3/3 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport vreme, magnet 20.00 Tarča: dr^va In cerkev 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport
22.50 Čakajoč godota, ir. drama 00.45 Dnevnikzamejsketv 01.05Življenje na Krasu. 3/3 01.35 Ščit, dokum. oddaja 02.05 Tarča; država In ceikev 03.35 Mary Tyler Moore, 166. del 04.30 SP v hokeju na ledu skupina A; Slovenija • Avstrija
SLOVENIJA 2
06.30	Dober dan, Kon^éka
09.05	Dobro jutro
11.05	Tv pnxiaja
11.35	Komisar Rex, 1/15
14.05	Tvprodaja
14.35	Sludtoctty
15 .35	Koni niča
16.45	Videospotnace
17.30	MaryTylerMoore, 166.del
16.00	Iz naš^ krajev
18.15	Primorski mozaik
16.45	SP v hokeju na ledu skup.
A, Slovenija : Avstrija, pren.
21.30	Podvulkanom, amef. film
23.20	Mestne zgodbe. 5/6
00,10	SP v hokeju na ledu skupina A. švedska : Kanada
02.10	Vkleospotrice
02.55	Vkleostrani
07.00	Dragon Ball, ris. senja	i 07.00	Diagon Bali, ris. serija
07.30	Hikarian. ris. seriia	l 07.30	Htorian. ris. serija
07.55	RickI Lake	i 07.55	Reki Lake
08.45	Ko boè moja, nad.	i 06.45	Koboè moja, nad.
09.40	Nezaželena, nad.	i 09.40	Nezaželena, nad.
10.30	Tv prodaja	! 1030	Tv prodaja
11.00	Grda račka	j 11.00	Grda račka, nad.
11.50	Vonj ljubezni, nad.	i 11.50	Voni ljubezni, nad.
12.45	Špojtna scena	1 12.45	Naša sodnica, nan.
13.40	Tv prodaja	i 13.40	Tv prodaia
14.10 Ricki Uke		i 14.10	Ricki Lake
15.00	Vonj liubezni. nad.	i 15.00	Vonj ljubezni, nad.
15.55	Grda račka. nad.	• 15.55	Grda račka. nad.
16.55	Nezaželena, nad.	! 16.55	Nezaželena, nad.
17.55	24 ur • vreme	\ 17.55	24 ur - vreme
18.00	Ko boâ moja, nad.	i 16.00	Ko bo& moja, nad
19.00	24 ur	i 19.00	24 ur
20.00	Pod eno streho, nad.	1 20.00	Preverjeno
20.55	Na§a sodnica, nan.	i 21.00	Resne zadeve, amer. fHm
21.50	Urgenca, nan.	i 22.40	XXL premiere
22.45	XXL premiere	: 22.45	Razstresena Ally. nan.
22.50	Raztresena Ally, nan.	i 23.40	SeksvmesTu, nan.
23.40	Seks v mestu, nan.	\ 00.10	24 ur, ponovitev
00.10	24 UT, ponovitev	! 01.10	Nočna panorama
01.10	Nočna panorama		.ri«n»|J
IMfIVtU
:t
At
SREDA, 30. aprila
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutnj 09.00 Poročna
09.05 Sk^venske ljudske otroške pesmi
09.10 Grdi raček Tine, 26/26 09.30 Sprehodrvnaravo 09.50 Pozabljeni zaklad, 3/3 10.20 Knjiga mene briga 10.40 Skrivnosti 10.45 Radioaktivnost, 13/26 11.05 Življenje na Krasu. 11.35 Ščit, dokum oddaja 12.05 Stevenski magazin 12.3D Homo Oiristicus 13.00 Poročila, Sport vreme 13.15 Trend, oddajaomodi 13.50 Opus
14.20 Tarča: država in cerkev
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, Sport vreme
16.50 PodMobukom
17.30 OdpeS pesniki
17.50 Adijo. knapi. dokum. odd.
16.45 Risanka
19.00 Dnevnik, vreme
19.45 šport, vreme
20.00 Madame Butterfly, am, nim
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Omizje
00.25 DnevňiňzamejskeTV 00.45 Adijo, knapi, dokum. odd. 01.35 MaryTylerMoore, 167.del 02.00 Apostol, amer, film 04.15 Omizje
SLOVENIJA 2
08.30 Potepanja
09.05 Dobro jutn)
11.05 Tv prodala
11.35 Komisar Rex, 2/t5
12.40 Tvprodaja
13.15 Pesem soncu in človeku
14.00 Vldeospotnice
14.55 SPvhokejunaleduskup.
A. Rnska : Češka, prenos 17.30 MaryTylerMoore, 167.de) 16.00 12 naSih krajev 18.15 O živalih In ljudeh 16.45 Primorska kronika 19.0 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Nogomet kvallf. za EP 2003: Malta • Slovenija, prenos
22.30 VsezaradiBoba, nem. film 00.10 Mestne zgodbe. 6/6 01.00 Videospotnlce 01.45 Videostrani
07.00 07.30 07.55 06.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.15 23.10 23.15 OO.ÎO 01.10
09.00
		\ 09.00	Dober večer, gospod	i 10.00
09.00	Dobro (Utni. infonnativno •		predsednik	1 10.05
	razvednina oddajs	i 10.00	Vabimo k ogledu	
10.00	Vabimo k ogledu	1 1005	Košarica, posn. tekme KK	
10.05	1173. VTV magazin, reg.		Pivovarna LaSko : KK Krka	i 11.15
	Informativni program	\ 11.35	Naj spat dneva	! 14.00
10.35	Najspotdneva	! 14.00	Vkleostrani	! 16.05
10.40	Lokalni utrip Dravske	i 16.10	Vabimo k ogledu	: 16.10
	doline	1 16.15	PopotniSkfi razglednice:	1 16.15
14.00	Vkieostrani		Najdraiii zahod v Avstraliji	i 16.45
18.05	Vabimo kogledu	i 19.15	Na i spot dneva	! 16.50
18.10	Regionalne novice	I 19.20	Vkleostrani	! 19.15
16.15	V mojem košku je pa	i 19.55	Vabimo k ogledu	! 19.45
	mavrica	i 20.00	1174. VTV magazin	i 19.55
18.55	Najspotdneva	\ 20.25	Športni torek	: 20.00
19.50	VideostranI	i 20.45	Iz olimpijsidh krogov	1 21.15
19.55	Vabimo kogledu	\ 20.50	Naj spot dneva	1 21.20
20.00	Dober večer, gospod	i 20.55	Vabimo k ogledu	! 21.25
	predsednik	! 21.00	řair play: Hokejska reprez.	i 21.30
21.00	Regionalne novice		pred odhodom na SP	
21.05	Košarica, posnetek tekme	\ 21.30	Driavno prvenstvo v	
	KK Pivovarna Laško ; KK		rock'n'rollulnstiow dancu.	1 21.50
	Krka		posnetek 1. dela	! 22.40
22.36	Iz oddaje Oot^o jutnD	1 22 40	Naj spot dneva	i 22.45
23.25	VideostranI	i 22.45	Vkleostrani	I 22.50
Dragon Ball, jap. risanka Hikarian, ris. serija Ricki Lake Ko boi moja, nad. Nezaželena, nad. TV prodaja Grda račka, nad. Vonj liubezni. nad. Preverjeno Tv prodaja Ricki Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 Uf. vreme Ko boS moja, nad. 24 ur
Popoln alibi, amer, film Tra>ika,13. del Na kraju zločina, nan. XXL premiere Raztresena Ally, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
uri Mil
t
4> *
Dobro iutro. informativno-razvedrilna oddafa Vabimo k ogledu Državno prven^vo v rockn rollu in show dancu. posnetek!, dela Naj spot dneva Videostrani Vabimo k ogledu Regk>nalne novice Čas za nas, ponovitev Naj spot dneva 1174. VTV magazin, pon. Športni torek Iz olimpijskih krogov Vabimo kogledu POP CORN, glasb, oddaja Regionalne novice Naj spot dneva Vabimo kogledu Magic Vrenje 2003, na^op čarodejev • David Tominc In Miha Sevšek Iz oddaje Dobro jutro Vablnv k ogledu Naj spot dneva Videostrani
24. aprila 2003
«ffiCAS
TV SPORED
25
ČETRTEK, 1« maja
SLOVENIJA 1
07.00	Pihalni orkester Logatec
07.30	Pod klobukom
08.05	Zgodbe (2 školjke
06.33	Risanks
06.50	Zaijublienl zmaj, lulk. igra
09.35	Odpeti pesniki
09.45	Študentska ulica
10.25	Adijo, knapi. dokum. odd.
11.15	Ka) pa zdaj?. 2/8
11.45	Človek, ne jezi se
13.00	Poroćila, Sport, vreme
13.30	Ko zlate citre zâpojo
14 25	Gospodars^ izzivi
15.05	GomiâkâpotodPianicedo
Pokljuke
15.55	Kanape
16.30	Poročila, šport vreme
16.45	Nalimii
17.20	Granatno jabolko, 2/4
17.45	Cityfolk
16.10	humanistjka
IB.AS	Risanka
19.00	Dnevnik» vreme
19.45	Šport vr^me» magnet
20.00	Pelle osvajalec, dan. film
2130	Odmevi, Sport vreme
22.55	Veliki potoKowanja
Goodalla, 1/5
23.45	Kalaier>a. koncert
00.25	Dnevnik zamejske tv
00.45	Mumanislika
01.15	Mary Tyler Moore
01.40	Nevarni Bangkok, taj. film
03.20	Ljubezenski prizort iz
velemesta, nemški nim
04.45	Žalostna nedelja, nem. Í.
SLOVENIJA 2
07.30	Videostrani
06.30	Mostovi
09.05	Videostrani
11.05	Tvprodaja
11.35	Komisar Rex. 3/15
12.20	Videostrani
14.55	Tvprodaja
15.25	Pomagajmo si
15.55	Izginule piramide Karala.
doku m. oddaja
16.55	Videospotnice
17.40	Mary Tyler MooTF
16.15	Lyrw magazin
18.45	Primorska kronika
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	Šport, vreme, magnet
20.00	Nekoga moraâ imeti rad
21.00	Filmi Študentov AGRFT
21.45	Tr^e letni časi, amer, film
23.30	Vldeospotnk^e
00.15	Videostrani
07.00 07.30 07.55 06.45 09.40 10.30 11.00 n.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.10
22.40 2Z35 23.40 00.30
01.30
Dragon Bali. ris. serija Hikarian. ris serija Ricki Lake Ko boš moja. nad. Nezazelena, nan. Tv prodaja Grda račka, nad. Vor^ ljubezni, nad. Na kraju zločina, nad. Tv prodaja RKki Lake Vor^ ljubezni, nad. Gnia račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur • vreme Ko bos mola, nad 24 ur
Punce v najlepši lelili, am.f. Prijatelji, nan. Moške glave. 2enske težave, r^an. ZaTiodno krifo. nan. XXL premiere Raztresena Ally. nan. 24 ur
Noćna panorama
O
^iftnmn
n'
4i
09.00 POPCORN, ponovitev 10.15 Vabimo kogledu 10.20 Magic Velenje 2003. nastop čarodejev • Davki Tominc in Miha Sevâek 10.40 Naj spet dneva 14.00 Videosirani 16.10 Vabimo kogledu 18.15 Mladi upi. ponovitev 16.55 100.000 mifj do Cantarelia,
dok. oddaja 19.10 Najspctdneva 19.15 PravljKa za lahko noč
Papagaj Bine 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 Klepet na kvadrat :Avrello Junj
21.00 Oton Župančič, dok. film 21.25 Vabimokogledu 21.30 Bolero 2003, posn. hum.
prireditve v Velenju 23.15 Vabimokogledu 23.20 Najspctdneva 23.25 Videostrani
PETEK, 2. maja
SLOVENIJA 1
08.00	Granatno jabolko. 2/4
08.10	Na liniji
08.45	Oddaja za otroke
09.00	Najlepše dogodivščir^e čebelice Maje, ris. film
10.30	Human fsbka
11.00	Avtoportret Špela Predan
1t.45	Odprtoflan in noč, 13/13
12.15	Lukas, 13/13
13.00	Poročila, šport, vr^me
13.30	O živalih in ljudeh, rv MB
14.00	Vsakdanjik in praznik
15.00	Spomini na profesorja
Janka Jarca
15.55	Mostovi
16.30	PonDČila. Šport, vreme
16.50	Ranč pri Kraguljčkovi
sedmici, 2/14
17.15	Iz popotne torbe
17.40	Daljna prostranstva, 1/3
18.30	Žrebanje deteljice
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	Šport vr^e, magnet
20.00	Praksa. 27. del
20.50	Lepa naia domovina
21.25	Homo tunsticus
22.00	Poročila, šport, vreme
22.20	Polnočni klub
23.30	Dnevnik zamejske tv
23.50	Daljna prostranstva, dok.
00.40	Tuditakšniserodiio, 1/19
01.05	Lepa naša dornovina
01.40	Homo turisticus
02.00	Morjetiave.amer.fPm
04.20	Šport
SLOVENIJA 2
07,10	Teletekst
08.30	Kanape
09.00	Omizje
10.30	Tvprodaja
11.30	Komi&arRex,4/15
12.20	Tvprodaja
12.50	Obzorja. 4/5
13.45	Šport
17.00	Videospotnice
17.45	Tudftakšniserodijo, 1/19
18.15	Vk^zajurja
18.35	Miniature
18.45	Pnmorska kronika
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	Šport, vreme, magnet
20.00	Lawrence arabski, dokum. oddaia
20.55	Idiotska nc^. amer, film
22.30	Slovenska jazz scena
23.20	Videospotnice
00.05	Videostrani
07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 18.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.05 22.40 22.40 23.35 01.20 02.20
09.00
10.50 10.55 11.00 18.05 18.15
18.55
19.40 19.45 19.55 20.00
20.30
21.00 21.10
21.40
22.50 22.55
Dragon Bal. ris. serija Hikarian, ris. serija Rk:ki Lake Ko boš moja Nezaželena, nad. Tv prodaja Grda račka, nad. Vonj ljubezni, nad. Zahodne krilo. nan. Tv prodaja Rteki Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka, nad, Nezaželjena. nad. 24 ur - vrane Ko ÚOŠ moja. nad. 24 ur
Šk/iatna pQma, amer, film Pazi, kanára! XXL premiere Tretja izmena Nema priča, ruski film 24 ur. ponovitev Nočna panorama
imhiOj
:T Al
I»
Bolero 2003. posn. hum. koncerta v Velenju Vabimokogledu Naj spot dneva Videostrani Vabimo k ogledu Mis mas, otroška oddaja, 3. TV TTireia Listvarjajamo skupaj, ponosov 20. oddaje Naj spot dneva Videostrani Vabimokogledu Taboriščniki i: Buctienwalda V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Oglarjenje na Trnovski planod
Drtavno prvenstvo v rock nToilu in show dancu, posnetek 2. defa Vabimokogledu Videostrani
SOBOTA, 3. maja
SLOVENIJA 1
07.00	Ko zlate citre zapojo
07.55	Risanlo
08,00	Zgodbe i2 školjke
06.30	Slovenske ljudske otn?ške
pesmi
06.35	Pod klobukom
09.10	Granatno jabolko. 2/4
09.25	Marsupilami, 12/26
09.45	Odpeti pesniki
10.00	Gimnazija strtih src, 17/26
10.45	PolnočnikJub
11.55	Brezčasna zvočnost duše
13.00	Poročila, šport, vreme
13.35	Študentska ulica
14.05	Mestece Peyton, 4/114
14.30	Nenadoma Suzan, 2/22
14.55	Caroline v velemestu, 2/22
15.20	lzvir(n)l
15.55	Slovenski utrinki
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Návrtu
17.10	Veliki poki Howarda
Goodalla
16.05	Ozare
18.15	Alpe, Donava, Jadran
18.45	Risanka
19.CK)	Dnevnik, vreme
19.30	Šport, vreme, magnet
20.00	Nekoga moraš im^ rad. 2. del
21.00	Avk)portret:Manca Košir
21.50	Paradaplesa
22.20	Poročila, šport, vreme
22.55	Oz, 4/8
23.55	Peldenska plaža, 1/2
01.35	Dnevnik zamejske tv
01.55	Navftu
02.20	Noč čarovnic, amef. film
04.00	SP v hokeju na ledu skupine A, posnetek
SLOVENIJA 2
07.10 Teletekst 08.30 Mostovi 09.50 Tvprodaja 10.20 Frasler. 15.del 10.40 Med pomarančnimi nasadi. 3/6
11.25 Čarobne deže[e,e/13 11.^ TV prodaja 12.10 2ofija, SÈssijina sestrica, 1/2
13.45 Šport
17.25 Tretja tekma finala
končn^e DP v košarici (2), prenos 19.15 Videospo^ice 20.00 Somnwrsby, Iranc.film 21.50 Med pomarančnimi nasadi. 6/6
22.30 Sobotna noč 00.30 VideospoinKe 01.15 Videostrani
— »
08.00	6učk£, ris. serija
08.10	Doktor Oto. ffe. serija
08.20	Pujsek Ziatko, ris. serija
08.30	Slonček Benjamin, ris, s^.
09.05	KatkalnOrti. ris. serija
09.20	Obuti maček. ris. serija
09.45	Malinii dol, rts. serija
09.55	Rudijevo moš^o, ns. ser.
10.20	BeN Očnjak, ns. film
11.10	Mali nelikopter. ris. ser^a
11.25	Šolska košarter&ka liga
12.25	Glavca, nan.
12.55	V najs^bšem primeru, nan.
14.00	Formulai, prenos treninga
15.00	Resnični svet, nan.
15.25	Dmžinsko pravo, nan.
16.20	Močno zdravilo, nan.
17.15	24ur-vreme
17.20	Taksi do Kanade, am. film
19.00	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.10	Sladki november, am film
23.20	Super smrkavca, am. lilm
01.00	24 ur
02.00	Nočna panorama
inu
rr
A
dr
09.00 Miš maš, ponovitev 09.40 Vabimokogledu 09.45 Vbamionijiznaravo,
kmetijska oddaja 10.15 Najspctdneva 12.00 Videostrani 18.40 Vabimokogledu 16.45 Državno prvensh^ v
rock'n'roliu in show dancu, posnetek 2. dela 19.55 Vabimokogledu 20.00 1175,VTVmaga2in.rBg.
informativni program 20.30 Popotniške razgk»jnlce 21.50 Naj spet dneva 21.55 Vabimo kogledu 22.00 Zapoimo in zaigrajmo.
glasbena oddaja 23.00 Vabimokogledu 23.05 Najspctdneva 23.10 Videostrani
NEDEUA, 4. maja
SLOVENIJA 1
07.40	Teletekst
08.00	Živžav
09.55	Podpomica. prenos hum.
11.00	Naslednji val 5/13
11.25	Ozare
11.30	Obzorjaduiia
12.00	Ljudje in zem^a
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tistega lepega popoldneva
siedi	Nemogoče
13.20	Čk)veklnpol
13.30	Nedeijskoc^
13.40	Kulinarika
14.00	Gravitacija
14.55	Motoring
15.00	Privlačna nasprotja
15.20	Kislo jabolko
15.35	Šport
15.45	Avantura
15.55	Pet minut slave
16.00	Simpsonovi. dei
16.30	PonDčila. šport, vreme
16.45	Pop-poldne
17.05	Dnjžabna kronika
17.15	Predmet poželenja
17.35	Vsakdanjikin praznik
18.36	Žrebai^elota 18.45	Risanka 19.00	Dnevnik, vreme 19.30	Šport vreme 20.00	Kaj pa zdaj?, 3/8 20.30	Človek, ne jezi se 21.35	Intervju
22.30	Poročila, šport, vreme
23.05	Zadnjepoletje, franc, film
00.25	Dnevnik zamejske tv
00.50	Naslednji val 5/13
01.15	South park, 5/17
01.40	Alpe. Donava. Jadran
02.10	Vsakdanjik in praznik
03.30	SP v hokeju na ledu skupine A. posnetek
SLOVENIJA 2
07.10	Teletekst
07.30	Videostrani
10.10	Tvprodaja
10.40	Rad imam Luca. 122. del
11.05	Šofei)d.2.del
12.00	CilrarGeorg Glasi
12.30	Tvprodaja
13.05	Zofiia, Sissijir^a sestrica
14.45	Šport
17.25	Finale stoven. pokala v n;^kometu (Ž), prenos
18.55	SP v hokeju na ledu
skupina A. prenos
21.15	Goool. nogometna oddaja
21.45	Kolesarska dirka za VN
Krke, reportaža
22.15	Frasief,lB.del
22.35	Operni večer
23.30	Videospotnice
00.15	Videostrani
07.30 TV prodaja
08.00	Bučke, ris. serija
08.10	Dok3or C»o, ns. senja 08.20 Pujsek Ziatko. ris. serija
08.30	Slonček Benjamin, ris. ser.
09.05	Katka in Orbl. ris. serija 09.20 Obuti mačeK ris. seriia
09.45	Malinji dol, ns. serija 09.55 Rudijevomoštvo, ris. ser
10.20	Alica v čudežni deželi, ris. f.
11.10	Mali helikopter, ris. serija
11.30	Šolska košarkarska liga 12.30 Umor. nan. 13.30 Formulai.prenosdirke
16.00	Resnični sveL dok. odd 16.25 Detektiv Ihaka.avstrat film 18.15 24 ur-vreme 18.20 TriklJamiejaOliverja 19.00 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar
21.30	Športnascena
22.25	Karienstke. franc, film
00.00	24 ur. ponovitev 01.00 Nočna panorama
:t
PONOVITtV ODDAJ TED. SPOR.: 09:00 Miš maš
09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1174. VTV magazin 10.50 Športni torek 11,10 Izolimpiiskihkrogov 11.15 Dobervečw. gospod predsednik gost Orago Gajzer, pred. Sindicata kovinske In eiektro Industrije 12.15 Vabimokogledu 12.20 V harmoniji z naravo 12.50 iz sred. oddaje Oobro jutro 13.40 Vkjeostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 1175. VTV magazin 18.35 Bolero 2003. posnetek 20.15 Magic Velenje 2003, nastop čarodejev: David Tominc in MihaSevšek 20.35 POP CORK 21.50 VIdoestrant
PONEDEUEK, 5. maja
SLOVENIJA 1
06.45	Zrcak^ tedna
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Iz popotne tort«
09.25	Ranč pri Kraguljčkovi
sedmici, 2/14
09.50	Oddaja za otroke
10.05	Naslednjivdl,5/13
10.35	Na vrtu
11.00	Tistega lepega popoMneva
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tistega lepega popokli>eva
15.35	Mladi virtuozi
15.55	Dober dan, košarka
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Radovedni Taček
17.05	Dogodivščine v veseli
hosti, 6/26
17.40	Sinji planet, 3/8
18.30	2rebanje3K3plus6
18.35	Žrebanje Astra 18.45 Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.^	Šport, vreme, magnet
20.00	Na mone, 10/13
20.55	Svetovni izzivi
21.25	Podobapodobe
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Knjiga mene briga
23.10	Skrivnosti
23.10	South parte. 6/17
23.35	Dnevnik zamejske TV
00.00	Sinji planet, 3/8
00.50	Podobapodobe
01.15	Svtíov ni izzivi
01.45	Parada plesa
02.10	Studio city
03.15	Spoft
SLOVENIJA 2
08.30 Slovenski utrinki 09.05 Dobnsjub^ 11.05 Tvprodaja 11.50 Sobotna noč 13.50 Tvprodaja 14.20 Lawrence arabski, dokum. oddaja
15.10 Edova naslednja poteza,
amer, film 16.40 Videospotnk^e 17.25 Čarobne dežele, 9/13 17.40 Nenavadne prigode
TwBtovih. 1/26 18.00 ^teta mladosti 18.55 SPvhokejunaiedu
skupina A, prenos 21.15 Studfocity 22.00 0bZ0í1a.5/5 22.50 Brane RonČel Izza odra 00.15 Videospotnice 01.00 Videostrani
J
07.CKI	Dragon Bali, ris. serija
07.30	Hikanan, ri& senja
07.55	Ricki Late
08.45	Ko boš moja, nad.
09.40	Nezaželena, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Grda račka
11.50	Vonj ljubezni, nad.
12.45	Športna scena
13.40	Tvprodaja
14.10	RickjUke
15.00	Vonj ljubezni, nad.
15.55	Grda račka, nad.
16.55	Nezaželena, nad.
17.55	24 ur «vreme
18.00	Ko boš moja. nad.
19.00	24 ur
20.00	Pod eno streho, nad.
20.55	Naša sodnica, nan.
21.50	Urgenca. nan.
22.45	m premiere
22.50	Raztresena Ally, nan.
23.40	24 ur. ponowtev
00.40	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, Infomratlvno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 l175.VTVmagazin,reg.
informativni program 10.35 Najspctdneva 14.00 Videostrani
Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Nogomet, posnetek tekme
Rudar : Gorica 18.55 Najspctdneva 19.50 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Poslanska pisama 21.00 Regionalne novice 21,05 Nogomet, posnetek telone
Era Šmartno:fvlaribor PL 22,35 Iz oddaje Oobro jutro 23.25 Videostrani
TOREK, 6. maja
SLOVENIJA 1
07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.20 Dogodivščine v veseli
hosti, 8/26 09.45 čarobni šo]sláavtcd)us. 3/39 10.10 Študentska ulica 1040 Sinji planet, 3/8 11.30 Obzonaduha 12.00 Namofje, 10/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 fzvlr(n)l 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Poinočniklub 15.55 Potepanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Sk>venske ljudske otroške
pesmi 16.55 Ziatko Zakjadko 17.15 Oddaja za otroke 17.25 Knjiga mene briga 17.40 Skrivnosti, ponovitev 17.50 Razgledi stovenskih vrfiov: Kum
18.20 Duhovni utrip 18.45 Risanka 19.00 Dnevnii(, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Zgodovina D DT-ja, dokum.
oddaja 21.05 Aktualno 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport
22.55 Čas dolgih noči, norv. drama 00.40 Dnevnik zamejske Iv 01.05Razgledi sk>v. vrtiov Kum 01.30 Ouhovniubip 01.50 Zgodovina DDT-ja, dokum. 02.50 Aktualno
03.45 Tuditaksniserodiio.2/19 04 30 čas dolgih noči, nor. drama
SLOVENIJA 2
08.30	Doberdan. Koroška
09.05	Oobro iulrc
11.05	Tvprodaja
11.35	Komisar Rex. 5/15 15,15 Tvprodaja
15,45	Studio city
16.45	Videospotnice
17.30	Tuditakšniserodijo, 2/19
18.00	Iz naših »Tajev 18.15 Primorski mozaik
18.45	Primorska kronika
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	šport, vreme, magnet
20.05	ŠportTii ples, r^ortaža
20.35	Liga prvakov v nogometu, prva lekma polfinala, [Ken.
22.35	Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 23.05 SP v hokeju na ledu skupina A, posnetek
00.50	Vkieospotrice
01.35	Videostrani
07.00	Dragon Bali, ris. seriia
07.30	Hikarian, ris. senja
07.55	Ricki Lake
08.45	Ko boš mofa, nad.
09.40	Nezaželena, nad.
10.30	Tvprodaia
11.00	Grda račka. nad.
11.50	Vonj ljubezni, nad.
12.45	Našasodnca, nan.
13.40	Tvprodaja
14.10	Ricki Lake
15.00	Vonj ljubezni, nad. 15.55 Grda račka. nad.
16.55	Nezaželena, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Ko boš moja, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Pogum za ljubezen, am. f.
22,40	XXL premiere
22.45	Razstresena Ally, nan.
23.40	24 ur, ponovitev
00.40	Nočna panoranu
SREDA, 7. maja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobro julro
09,00	Poročila
09.05	Sk)venske ljudske otroške
pesmi
09.10	Troíčice.1/26
09.30	Ziatko Zakíadko
09.50	Oddaja za otroke
10.15	Kniiga mene briga
10.30	Skrivnosti
10.^	Radioaktivnost, 14/26 11.00	Razgledtstovenskih vrtiov:
Kum
11.30	Duhovni utrip
11.^	Alpe, Donava, Jadran 12.25	Homo lurisbcus 13.00	Poročila, šport, vreme 13.15	Parada plesa
13.40	Podobapodobe
14.05	Čudesi strup
15.00	Aktualno
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Male Sive celice, ksiz
17.50	Volja najde pot
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	Šport vreme
20.05	Marvinova soba, amer. f.
22.00	Odmevi, šport, vmme
22.55	Terminal
00.00	Dnevnih zamejske T V
00.20	Volja najde pot
01.10	Betty Blue, franc, film
03.05	Terminal
04.30	SP v hokeju na ledu skup. A, četrtfinale, posnetek
SLOVENIJA 2
08.30 Potepanja 09.05 Dobro jutro 11.05 Tvprodaja 11.35 Komisar Rex, 6/15 14.00 Tvprodaja 14.30 Citrar Georg Glasi 15.00 Videospotnice 15.55 SP v hokeju na ledu skup.
A četrtfinale. prenos 18.15 O živalih in ljudeh 18.45 Primorska kronika 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.05 Liga prvakov v nogometu, pm tekma polfinala, prenos
23.30 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 00.00 SP v hokeju na ledu skup.
A četrtfinale, posnetek 01.45 Videospotnice 02.30 Videostrani
> _
07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19,00 20.00 21.40 22.10 23.05 23.10 00.00 01.00
Dragon Ball, jap. nsanka Hikanan, ris. senja Ricki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. TV prodaja Grda račka, nad. Vonj ljubezni, nad. Preverjeno Tv prodaja Ricki Lake Vonj ljubezni, nad. Grde račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur, vreme Ko boš moja. nad. 24 ur
Napačni partner, amer. Rim Trafika, 14. del Na kraju zločina, nan. XXL premiere Raztresena Ally. nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
«unidil
ti .t. tk
		i 09.00	Dobro jutro, infonnalivno
			razvedrilna oddaja
		1 10.00	Vabimokogledu
09.00	Poslanska pisama	1 10.05	Športni goast kontaktna
10.00	Vabimokogledu		oddaja • Pred EP v judu
10.05	Nogomet, posnetek tekme	i 10.50	Naj spot dneva
	Rudar : Gorica	: 14.00	Videostrani
11.35	Naj spot dneva	i 18.05	Vabimokogledu
14.00	Videostrani	i 18.10	Regionalne novice
18.10	Vabimo k ogledu	1 18.15	V mojem košku je pa
18.15	Nogomet, posnetek tekme		mavrica
	Era ŠmartnoiMan'bor PL	: 18.45	Naj spot dneva
19.55	Videostrani	i 18.50	1176. VÎV magazin, pon.
19.55	Vabimokogledu	i 19.15	Športni torek
20.00	1176. VTV magazin,reg.-	! 19.45	Iz olimpljskiri krogov
	intomiativni program	i 19.55	Vabimokogledu
20.20	Špi^nl torek, športna	1 20.00	Na obisku
	intormativna oddaja	! 21.15	Regionalne novice
20.40	(z olimpijskih krogov	i 21.20	Naj spot dneva
20.45	Športni goast, kontaktna	: 21.25	Vabimokogledu
	oddaja - Pred EP v judu	1 21.30	Odprta tema, kont. oddaja
21.30	Viva turistica	! 22.30	Iz oddaje Oobro jutro
22.00	Ockumenlama oddaja	i 23.30	Vabimokogledu
22.30	Naj spot dneva	i 23.35	Naj spot dneva
22.35	Videostrani	i 23.40	Videostrani

Modni z
Namo
Namiiie sezonske mtnJnc revije so ira-dicionalne. Pomlati je Žc lu. lu (n lam sončni žarki že kliccjo po po-Iciju, Nama pa vabi ?: n<wo kolekcijo. Tudi tokrat so jo predstavili na pomi adansko-pole ? ni modni reviji mi knioro so povabili svoje slran-
kL-.
Zanimanja je bilo veliko, (")liiskovalce pa so modeli Mure, Lahoda, Kroja. Lisec, Skinia. Svilanita in mnogih uvoženih /namk prevzeli. Nama je znova doka/ala. da bodo iah-k<i vsi, ki jih bodo obiskali ludi \o pomalad in poletje lepo in modno oblečeni.
■ Foto: vos
Konovski kulturniki v Beriinu
('"lani sekeij KuUumo-umelniSkcga druživa Lipa Konovíí so na piwahiln uglednega slovenskega verskega in kulturnega organizatorja župnika Izidoija Pećovnika - Dorija med 27. in 30. marcem gostovali v nemškem glavnem meslu v Berlinu. Spoznavali so delo in aktivnosti slovenskih izseljencev in si ogledaJi največje znamenitosii Berlina.
Višek njihwcga gosuwanja je nedvomno bil cclovcčcrni koncert v slovenskem klubu, Polno dvorane) slovenskih obiskovalcev so Konovski oktei, tamburaški orkester, vokalni kvinlct, dramska sekcija in konovski Strajharji i/jcmno navdušili, Bil je to lep večer slovenske pesmi, domače besede in prijaznega nasmeha v tujem kraju. Konovčani so sc kljub naporni pt^ti domov vrnili srečni, polni lepih viisov in kuUurnii>kih načrtov za prihodnost.
■ O. M.
MERKUR
Najboljši v akciji!
Najbilžje je najniži«!

OVO pf^ívalalfllk. SONT. DIIP-H$330/S
Kabina ta lu«ran|e. XOLPA 8AH.TK 80-90
Ci

>3
K«MBIÍI, BOSCH, IfFQ 200D
Motorna kosa. AL-KO. FHS 250
l.62slnlk.
SCAB. CasRtilancQ
T 4.690 tftl T 33.990 SITI T 7.890 SÍT] h'lwT.j'id hjMmíiy.jjpd
MtftKUR H,» ; r.,,	b.Vftrnif rAi ' -"'H7200
•	* -í 8 OC.	'	- "
- f

O
ZANUUlVO NA|NIŽ)E CENEI
Josip Petrák s.p., Stantetova 13, VELENJE Tel.:03l 891-10-03, 041/624-166
STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
Vsem poslovnim partnerjem, občankam in občanom mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki želimo prijetne prvomajske praznike!
N I V Î G
nizke in visoke gradnje
ALEIA
m fiiiA u firjctiB OOM
Predstavni švo Celle, Lava 7/e Tel.: Û3/42S-49-3S
Fax: 03 / 425-4949 OSM: 041/345-378
VGRAJUJEMO in ZAMENJAMO:
PVC AlU oknor vhodna mta, rolele, polkno, 2im$l(e vrlove, steklene fasade
www.alumíníj-monfaLs
24. aprila 2003
«ffiČAS
NAGRADNA KRIŽANKA
27
OBMOČNO ZDRUZENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB VELENJE
Nagradna križanka "Dan upora proti okupatorju"
v
Čestitamo za dan upora proti okupatorju in prvi maj] praznik dela.
Rešitve opremliene z vašim naslovom pošljite na uredništvo Naš čas, do.o. Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom 'Nagradna l<n^anl(3 "Dan upora proti crt^upatorju". Izžrebali bomotri nagrade: 1. nagrada 15.000 SIT, 2. nagrada 10.000 SIT In 3. nagrada 5.000 SIT.

LAHKA OSVEŽITEV LCA"'""^"
Je zdrav, osvežu|oc, probíotíčnl mlečni napitek, praktično brez maščobe In brez dodanega sladkorja, prlmerenza vse generacije.
Ker |e brez maščobe» brez nasičenih maéčobnih kislin, holesterola ter z nizko energetsko vrednostjo, si je prIdobllznakVARUJE ZDRAVJE.
Priporočamo ga vsak den, ker:
-	vzpostavlja naravno rdvnotež}e črevesne ml krofi ore»
•	Izboljšuje celotno prebavo,
-	krepi Imunski sistem.
•	Izboljšuje presnovo laktoze.
Mlekarna Celeia
d.0.0.
Želimo vam prijetne prvomajske praznike!
2dp pO zdjLûL^u je. iteÊib feos 2£UaLQa.(spa.sfeî)
LIKARNA VELENJE
Vodnikova 1, Velenje
LEKARNA CENTER VELENJE, tel.: 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 897 05 70 LEKARNA ŠOŠTANJ, tel.: 897 26 10 LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI, tel.: 891 51 30
DEŽURNA LEKARNA CENTER VELENJE
V
idjeim píLtoniQjsfee, pJiQzKifee.
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
MESTNI ODBOR VELENJE
"So dnevi, ki ostajaio in so v nas. 27. april in 1. maj.
Povezani.

komunální
PODJETJE VELENJE d.0.0.
FOGREWLUŽBfl: 03/891-91-53, 041/390-138. 031/ 390-136
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:
ENERGETIKA: 03/ 89G-1Z-5G VODOVOD: 03/889-14-20 KANALIZACIJA: 03/889-14-00
V primeru reklamacije glede obračuna pokličite:
-	za individualne hiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52
-	za blokovno gradnjo: 03/896-11 -46 ali 896-11 -48
-	za industrijo: 03/896-11-44.
[MilsElmitotoiiM
mm MD PMB PMI
asa
losloiiiiem olijelitii (ivI/eleiijLi proilajamo poslovne pmlope (od 35iii2)
STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška 48, Velenje. Telefon: 898-54-00.898-54-05.898-54-02. Fax: 898-54-09 Dežurna služba: 031/ 616-246
-adaptacije, prenove, sanacije stanovanj -vsa vodovodna In toplovodna dela •polaganje vseh vrst talnih oblog, keramike, laminata -vsa slikopleskarska In tasaderska dela -mizarska popravila stavbnega pohištva -upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti •hišniška opravila, košnja zelenic -čiščenje
Želimo vam pnijetiie prvomajske praznike!
PROIZVODNJA IN TRGOVINA
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Trg svobode 12,3325Soštani Tel^ 898-49-70 (tainištvo), 898-49-78 (komerciola), 898-49-72 (raoinovodstvo)
Kupcem, poslovnim partnerjem in bralcem čestitamo za praznik dela ter jih vabimo v noše poslovalnice:
Mesnica Šoštanj
(za Kajuhovim domom), teL 898-49-89
Mesnica in delilcatesa Velenje
(Tomšičeva lOb), teL 898-49-92 Nudimo vam domače meso iz kmeclcih l)levov Šaleške doline. Zaupalte kvalitetii
pç-
M
SL
o ^
n
Ou
O

Kmetijsica trgovina Velenje
(Cesta talcev 2), tel. 897-28-30
v
Kmetijsica trgovina Šmartno ob Palci
tel. 896-52-52
Prodaja jabolk Turn - Velenje ^
(Hrastovec 1), tel, 898-49-90 Prodaja poteka od pon. do pet. od 12,h do 16.h ď
24. aprila 2003
«ffiČAS
OBVESCEVALEC
29
KINO VELENJE
It A iM » V li: L I: N J li:
v hotelu PAKA

JOHNNY ENGLISH
akcijska komedija Režija; Peter Howitl Vloge: Rowan Atkinson, John Mal-kovich, Natalie ImbfLjgia Dolžina: 88 minut
Čeiríek, 24. 4.. ob 18,00 Petek, 25.4., ob 17.00 in ob 21.1$
Sobota, 2$. 4., ob 18.00 in ob 22.00
Nedelja. 27.4., ob 16.00 In ob 18.00
Ponedeljek, 28.4., ob 19.00-počitniška predstava Torek, 29.4., ob 21.00-počii-niška predstava Četrtek, 1. S. nI filmskih predstav!
Sobota, 3.6., ob 19.00 Nedelja, 4.5., ob 17.15 (zadnja predstava)
MI7, agent njenega veličanstva, bo v vlogi Jamesa Bonda moral poiskati in kraljici vrnili ukradene kronske dragulje ter tako Anglijo obvarovati pred francoskim magnatom . ki se želi polastiti angleške krone in s tem prestola. Pri tem pa mu bodo seveda pomagala iepa dekleta.
REKRUT
triler
Režija: Roger Donaldson Vloge: Al Pacino, Colin Pareil
Četrtek, 24.4., ob 20.30 Petek, 25.4., ob 19.00 Sobota, 26. 4., ob 20.00 Nedelja. 27. 4., ob 20.30 Ponedet/ek. 28.4., ob 21.00-počitniška predstava Torek. 30.4., ob 18.30 • počitniška predstava Vstopili bomo v svet ClA-e, spoznali trening rekmtov, priprave na na vohunske spletke in napotke za preživetje. Trener rekrutov je Burke, ki med novimi kandidati že vidi primernega za delo v agenciji. Mladi James, je eden najpametnejših v državi toda njegovo predanost OTioti rekrutka Lyla. Kijub temu mu trener zaupa posebno nalogo. Razkrinkati mora osumljenca, ki v vrstah agencije izdaja. To pa ga kmalu pripelje do tega, da ni nič tako, kot je videti...
28 DNI POZNEJE
triler
Režija: Danny Goyle Vloge: Naomie Harris, Gillian Murphy
Dolžina: 112minut
Sobota, 26.4., ob 24.00 Zgodba se prične v laboratoriju univerze Cambridge od koder aktivisti proti mučenju živali spustijo na prostost okužene šimpanze, ki jih znanstveniki uporabljajo za po-iskuse. Čez 28 dni pa se Jim zbudi iz kome In začne tavati po opustošenih londonskih ulicah. Apokalipsa v obliki smrtonosnega virusa Rage,ki spreminja ljudi v divjake. Plim zahteva močne žvcel
KNJIGA O DŽUNGLI 2
družinski, animirani Režija: Steve Trenbirih Glasovi: Haley Joel Csment, John Hoodman, Phil Collins Dolžina: 75 minul
Ponedeljek. 28.4., ob 17.00-počitniška predstava Torek. 29.4., ob 17.00-pocit-niška predstava Sreda, 30.4., ob 17.00-počit-niška predstava Četrtek. 1.5. ni fllmskili predstav!
Petek, 2.5., ob 17.00-poůitniška predstava
Sobota, 3.5., ob 17.00 Pi!m se konča tam, kjer se je prvi del fiima končal, v vasici kjer sedaj živi Mcvvgli skupaj s pol bratom Ranjanom in prijateljico ShantJ. Toda zanj to pomeni nov način življe* nja, nova pravila obnašanja. Zelo pa pogreša tudi stare prijatelje, še najbolj pa medveda Baloogja. Zato ga sklene obiskati.
BREZ POVRATKA 2
triler
Režija: David R. Ellis Vloge: Ali Urter, A.J. Cook Dolžina; 100 minut
Sreća, 30.4., ob 19.00 -pocU-niška predstava
Petek, 2.5.. ob 21.00-počiittiška predstava
Sobota, 3.5., ob 21.00 Nedelja, 4.5., ob 19.00 Ponedeljek. 5. S., ob 20.30 Pred leti je Clear Revers med sošolci edina preživela splet nenavadnih okoliščin, ki so povzročile, da so vsi njeni sošolci tako ali drugače umrti. Sedaj je na lastno željo zaprta v psihiatrično bolnišnico, da gospa s koso ne bi prišla tudi do nje. Vendar pa je to [e navidezna varnost saj dogodki, ki sledijo kažejo na to, da se bliža tudi njen konec. Vendar Claire se ne da.
POSLEDNJA NOČ
kriminalka, drama Režija: Spike Lee Vloge: Edward Norton Dolžina: 135 minul
Sreda, 30.4., ob 21.00 -počitniška predstava
Petek, 2.5., ob 19.00-počitniška predstava
Sobota, 3.5., ob 23.00 Nedelja. 4. 5., ob 21.00 Ponedeljek, S. 5., ob 18.00 Montyju Broganu se čas izteka, Čez 24 ur bo odšel v zapor na prestajanje 7 letne kazni. Monty, nekoč kralj manhattna, navajen živeti v visokem siogu se skuša na zadnji dan pšrostosti spraviti z očetom, zbližati s prijateljema in razčistiti tudi z prijateljico, ki ga je verjetno izdala policistom. Monty v teh zadnjih urah ni več prepričan, kdo mu je prijatelj in kdo ne,ter kar je res In kaj ne. Toda odločili se mora, kaj bo storil.
SOLARIS
ZP, drama
Režija: Steven Soderbergh Vloge: George Clooney Dolžina: 99 minuta
------------------------------------------------------
Kino nagraiuje
tzrežite kaponček fn ga pošljite 911 prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebati tri ljubitetje filmm za tírezpíačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Im^ in priimek;. Plodov:
Izžrebali smo: Katarina Atelšek, Plorjan 175, Šoštanj: Sida Pevnih, Slan-drova 12» Velenje in Gabi PInlarič. Aškerčeva 5/c, Šo§tan|.
Petek. 2 5., ob 23.00 Solaris je Ijubezen^a zgodba, pol-na čustev in skrivnosti, postavljena v znanstvenofantastični okvir. Zgodba se dogaja v prihodnosti in se začne, ko dr. Chrisa Kelvina prosijo naj razišče nenavadno obnašanje skupine znanstvenikov na vesoljski postaji Prometej, ki je prekinila vse komunikacije z Zem* Ijo. Njegov prijatelj Gibrian, poveljnik misije na tej ladji, ga prosi za pomoč, ne more pa povedati zakaj pomoč potrebuje. Kelvin se odpravi na pot In je šokiran nad odkritjem na tej ladji.
V četrtek, tS. vse filmske predstave odpadejo I

28 DNI POZNEJE
triler
Petek. 25.4., ob 19.30 in ob 22.00
Sobota, 26.4,, ob 21.30 Nedelja, 27.4., ob 19.00
REKRUT
trie Ir
Sobota, 26. 4,, ob 19.00
FRAJERSKE SUPERGE
komedija
SoĎíř/a, 26.4., ob 17.00 {Otroška matineja) Nedelja, 27.4., ob 17.00 (Otroška matineja)
Filmski ciklus VEUKI BAVBAV: 28 DNI POZNEJE
triler
Ponedeljek, 28.4., ob 20.00 Torek, 29. 4., ob 20.00
SOLARIS
Z?, drama
Sreda, 30.4.. ob 20.00 -počitniška predstava
Petek, 2.5., ob 20.00-počitniška predstava
Sobota, 3.5., ob 20M in ob 22.30
Nedelja, 4.5., ob 20.00 Četrtek, 1.5. ni lllmskilt predstavi
JOHNNY ENGUSH
akcijska komedija Petek. 2.5., ob 18.00 in ob 22.00-počitnliki predstavi
KNJIGA O DŽUNGLI 2
družinski, animirani Sobota, 3.5., ob 16.00 (Otroška matineja) Nedelja, 4.5., ob 17.00 (Otroška matineja)
POSLEDNJA NOČ
kriminalka, drama Sobota, 3.5., ob 18.00
Filmski ciklus OSKARJEVCI 2003: CHICAGO
mjuzikl, krimi-komedija Ponedeljek, 5.5., ob 20.00 Torek. 6. S., ob 20.00
Cena vstopnice: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT otroške matineje 400 SIT, počitniške predstave 600 SITI Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnici
tmiK 24. qpnia:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja -športa za vse; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
Pn£IC25. aprila:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,l^e,kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. oprila;
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove - študentska oddaja; 17.45 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 27. aprila:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto Tvsze Slovenije. 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namiřte čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 28. aprila;
6.00 Dobro Jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov spori; 18.30 Poročfla; 19.00 Na svidenje.
TOREK; 29. aprila:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
SReOA, 30. aprila:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.16 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročfla; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja • športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Praznično popoldne na Radiu velenje; 18.00 KvazI kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK; 2. maja
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročita; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
S080TA,3.ma|a:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije, 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mosi sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Vimenu Sove - študentskaoddaja; 17.45 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
N£DEUA,4.maja
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9,30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP. 17.00 N^ine čestttke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEX,S.maja
■ 6.00 Dobro jutro, 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
T0REK,6.maia:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kme-tijstó nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16,00 Kdaj.kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA« 7. maja:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
VELENJSKA KOOPERACIJA Z.O.O. STAftí TRG 36, VELENJE TEL: 03 / 898-34.00, FAX: 03 / 587-02-33
^DjjiuÉJii mi\m
fj-jjh
GRADBENA IN GRADBENO ZAKLJUČNA DELA
ZASTOPANJE TUJIH PODJETIJ S PODROČJA MERIUIE IN REGULACIJSKE TEHNIKE (ABB, DANFOSS-MK, METRIK, BWI, IWN)
Želimo vam prijetne primajskllznike

Praznik, ki poveže sorodnike
Za nami je eden največjih kršćanskih pra/niki>v na slovenskem, Velika noC. To je pravzaprav pra/nik, ki ga pr<iy-nujejo luUi neverni, pravvsi pa velikonočni i as. sploh velikonočni ponedeljek, i/korislijo za obisk drui^ino in sorodnikov. Skivcnske eerkvc so bile polne ževst^jMilo, koso ljudje nesli k posvelilvi ali "^egnu" dobrole. ki so na velikonočno nedeljo sestavljale zajlrk. V košarah so bili pirhi, potica, velikonočna šunka in nepogrešljiv hren. Te dni so ludi le redki delali na zemlji, saj star slovenski pregovor pravi, da med velikonočnimi prazniki še kača zleze v drevo. Vsekakor pa st) vremensko lepi dnevi pripom<.>gIidaje hi\o pra/ničin» velikonočno vzdušje še bolj prisino.
■ foto; R0k V.
10/,O Hlíz. .. ,Unnr 1
B^fflii Ha iùT avtiii^ •
^^^^^ Radio lielenia
V soboto so gospodinje pri' pravite kosare dobrot za "žegen"f v nedeljo pa so bile prav povsod mize poine velikonočnih jedi.
EXPRESS

Jurij Podgoriek Salcáka 16, Velenje Tel: 03/5-861-783 GSM: 031 733 864
brezplačni okulistični pregledi pri ndkupu korekcijskih očai iû brezplačna izdelava korekcijskih očal z naročilnico zdravnika kontaktne leče
velika izbira sončnih očal, tudi za golf in gorska sončna očala
AKCUA V MAJU • PRI DRUŽINSKEM NAKUPU KOREKCUSKIH OČAL NAGRADA!
IVadicjja potrjige kakovost!
Želimo vam prijetne praznične dni!
HITRI KREDITI
Vzemite enega na hitro!
Hitri krediti za komitente Abar^ke: do t .000.000 tolarjev gotovine z odplačilno dobo od 3 do 12 mesecev. Najnižja anuiteta samo 10.000 tolarjev. VeČ podrobnosti o možnostih najema in informativni Izračuni v vseh enotah Abanke in na spletnem naslovu www.abanka.si.
ABANKA
www.abankâ.si
v ribarnici v velenjskem Intersparu vam ponujajo Širok izbor svežih morskih in sladkovodnih rib. Prodajajo jih na najsodobnejši način prodaje na ledu, ker le tako ohranijo visoko kakovost. V ribarnici vam ribe na željo tudi očistijo in zraven priložijo recept Seveda pa vam prijazni prodajalci z veseljem tudi svetujejo, kako pripraviti okusen ribji obrok In vam tako pomagajo pri pripravi različnih ribjih jedi.
V ribarnici ponujajo več kot osemdeset vrst morskih in sladkovodnih rib, glavonožce, rake in školjke. Poleg tega pa še številne ribje izdelke, namaze, kaviarje, prekajene ribe, slanice... Poleg svežih rib vam ponujajo tudi širok izbor pripravljenih ribjih speciafitet (bakalar, različne morske solate,... ki jih je vredno poskusiti.
Lepši pogled proti Belemu dvoru
VELEN.IE - Nekaj več kot štirideset krajanov (roriee in tabornikov sc jc udeležilo letošnje 0či,5čcvalne akcije, ki jo jc organiziral svci krajevne skupna'iti. 'lemeljitoso poOisiili, posekali grm<w-je in podrli posui^na drevesa med (îorl^ko eeslo in eeslo na Lipo, uredili pcSpot in odpravili nekaj črnih ločk.
■ J.K
Skupina ureja pobočje 6etega dvora.
ATRIJ Stanovanjska zadruga 2.0.0.
lova?. Celje Tei.: 42-63022 &SM: 031/342-118
WWW.SE-Offlj.â
Min ÍE BU PIARCBÂ UMMMUl
A


pohištvena industrija polzela	d. d.
QiTúdlGii^ížrSpteii pmdliijiita®
VELIKA VELKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 30. aprila 2003
IZJEMNO UOODNO:
•	Izvozni model - samska soba HASA v sestavu; 2.D omara, postelja In nočna omarica 34.776,00 SIT
•	Program VEGA ADRlA v barvi orelv^eige in REGAU 6-2000 v baniri oreh-30 % popust
-	Znižane cene omar z drsnimi vrati ZEKA NOVO: PROGRAM DOGRAJEVALNÍH OMAR:
-	različne barve vrat (češnja, bukev)
•	kombinacije z različnimi vrati in predali
•	sestavljanje omar po vaSi želji [neskončne omare)
•	^nkcionalna kotna omara
*	dekorativni zaktjučld • venci na vseh omarah
- nove omare z drsnimi vrati
(globoke, plitke)
OB KONCU AKCIJE ŽREBANJE * 50 NAGRADI
Delovni čas prodajalne: Don-pet oû 6. do I8.ure, sob: od 8. do 12.ure; Informacije na telefon.: 03/ 70 37130.03/70 37131; E-mall: into@garantsl; Internet: www.gdrant.sl
24. aprila 2003
«ffiČAS
OBVESCEVALEC
31
mali OGLASI
VOZILA
MAKSI SKUTEa 250 ccm, star leto in pol, ugodno prodam. Gsm; 031/365-043. HYUNDAI pony 1,5 gis, 1. lastnik, prevoženih 101.000 km, letnik '90, prodam. Telefon: 5888-017.
MOTORNO kolo yamaha enduro, 125 ccm, 1.20Q0, prodam. Gsm: 031/428-730. PROSIM, če mi kdo podari kakršen koli volkswagen (hrošč) v voznem stanjj. Telefon: 5865-935, 031/753-023.
DELO
5874-902,041/249-159.
BAGAT PFAFF, BROTHER, ELNA SERVIS-TRGOVINA,
DartoTratnik, s.p., Žalec, telefon: 710-3144.
PODJETJE M.AND-LINK.
d.o.o., nudi nove redne In tionorarne zaposlitve. Tel; 428-20-71.
RAZNO
ROLETE, ŽALU2IJEINPVC
OKNA izdelujemo in montiramo, Telefon: 493-1200. 041/681-194, MIK d.o.o..
KLAVIRSKO harmoniko Hoíineí Alpina 4, 96 basov, 10 registrov, staro 3 leta, prodam. Telefon:
JABOLĆNIK, žganje in hlevski gnoj prodam. Gsm: 041/344-883,
KOSILNICO bes 127 acme diesel in brezprstni greben za kosilnico bûcher prodam. Gsm: 041/968-305.
KOMBINIRAN otroški voziček Hauck ugodno prodam. Telefon: 5863-351.
DVE TONI nebaliranega sena prodam. Gsm: 041/245-572. MALO RABLJEN šotor Induplati z dvema spalnicama, predpros-torom in nadstreškom, primeren za 4-5 oseb, prodam za 30.000,00 sit Telefon: 891-1206.
VEČ GARDEROBNIH omar in orbitraoke prodam. Gsm: 031/687-349.
ŠTEDILNIK na trda goriva Gorenje ugodno prodam. Telefon: 5885-832,041/776-381. NEPREMIČNINE
M N«v«rl0t	DELFIN CEUE, Miibl|a/iska14 no ugodne obrosili!!
Imii '	
QarancIJtJ plaći, pokojnina GSM: 031/86M4Û, tel: 03/492-59-56	
[Najmanjše obresti v mestu za
OVINSKAPOSOJIiAl
Garajicija: pleča, pokojnina, kartice
91
»1n mmn^9
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. apflla 2003 do 20. aprila 2003 niso povprečne dnevne koncentraciie SÛ2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenie, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Raki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikn}-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTHAOUE S02 od 14. aprila 2003 do 20. aprila 2003 (vmikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g $02/m3 zraka
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
		
		
	1	
1	1	
		iíTífrtřT»trl
9
\ttU. apr ri15.aprai6. apr rj17. apr M18. apr f|19. apr »20. apr

PARCELO V Šentilju. S kletno etažo, prodam. Gsm: 031/663-528,
V JUNIJU in avgustu oddam bivalnik v Poreču. Telefon: 5881-024.
TRISOBNO stanovanje nad standardom, 3. nadstropje, takoj vseljivo, opremljeno, klima, pro-tivlomna vrata, prodam. Gsm: 031/366-062.
VIKEf^Dvširši okolici Velenja kupim ali zamajam za atraktivno hišo v Velenju. Gsm: 031/747-603.
KUNTA KINTE prodam. Gsm. 031/620-339.
PARCELO pri Velenju (16 arov} z možnostjo nadomestne gradnje prodava za cca. 4.200.000,00 sit. Telefon: 031/678-973, 03/547-2340 ali 01/256-3944, PARCELO za gradnjo vikenda ali hiše v okolici Šmartnega ob Paki
prodam. Gsm: 041/258-153. GARSONJERO v Šoštanju prodam. Gsm: 041/299-919. BEVČE, stavbno parcelo, 500 m2, oO cesti, za vikend ali vrt, prodam za 1,6 miljona sit, GSM 041/315-072. ŽIVALI
VEČ brejlil ovc prodam. Telefon: 5886-224,
PRODAJA nesnic, 27. aprila, od 8. do 8.30 urevšaleku. Telefon: 02/876-1202.
JAGNJE za zakol prodam. Gsm: 031/763-922.
BIKCA, sivorjavega, prodam. Telefon: 5885-662. POLOVICO prašiča (30 kg) prodam. Telefon: 5893-280. TELICO, staro 10 dni, AP-kontro-la, prodam. Telefon: 5892-411.
d.d.
AVTO CELJIŠ
TRGOVSKO IN SERVISNO REMOf^NO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-1M2
Ud vozila_lÊîiilk_çgQi
mommío 1.8AMBIENT 4/vreG.íeb..sivameL01/02		3.547.000.00
FOROESCOFrr i a s/v, sreb.rnet.		1.323.000.00
FORDflESTAI.3 3/v mfl.mafw04..bela	WW	994.000.00
FIATMULT1PLA19TD Mima reoJun.		; 098 000 on
FIATUAREA1.6 SX 4v reû.lLinil -i-Uima. sjva met. 98/99		1.437.000.00
RATPliNTO SňS 3/v rfin.pjlii rrlřfta	98	930.000.00
PEUGEOT 4061.8 ST+ Mima. zetan met.	flň	i.B98.oon.oo
PEUGEOT 106 1.0 i Sv.rdeća		1.036.DOO.OO
BMW 3181 v.saoofema reo. iunji/03. bela	95/9R	1.797.000.00
RENAULT ESPACE RXE 2.0 vsa oorema. z^. metal	98	2.498.000.00
flENAUlT CLI01.2 bfr bOD Sfs reo. lunii /03. rtfifta	9fi	779.000.00
OPEL T16RA 1.6 ABS.KLIMA rea.otó.. metmod.	95	1.143.000.00
ROVER 25 1.6 SV.rtíe&a	00	2.248.ÛOO.OO
PASSAT 1.9TDI vsacorema reQ,04.karavan.2efena99		2.798.000.00
HYliNDAICOllPFÍ.B.hela	99	1.648.000.00
*KflEDÍTl * LEASING ' STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA*
*VOULA IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED* *V VSAKEM VOZILU AVTORAOlO *NA ZALOGi TUDI TESTNA VOZILA* *06LED VDZIL OD 6. D017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST*
Ponudtïa na \mt\m
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tet.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo Življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899S-47B, dežurno službo pa na 8995-445.
Zobozdravnilci:
V	soboto, 26. aprila in nedeljo, 27. aprila - Romana Lah, dr stom., v dežumi zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure.
V	četrtek, 1. maja in petek,
2. maja - Gordana Cižmek, dr. stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure. V soboto, 3. maja In nedeljo. 4. maja - Miroslav Pavlovič, dr. stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure.
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in diîavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do14.00,telefon 898-1880.
mEmmmm
Od 25. aprila do 30. aprila *
Simon Miklavžin, dr, vet. med., gsm: 041/633-676. Od 1. maja do 8. maja* Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm: 041/618-117.
MESTNA OVČINA VUiMtE
%tw
Dežurna številka Službe občinskega nadsora MOV
Mestna občina Velenje obvešča občanke in občane, da se lahko 2 morebitnimi intornacljami in vprašanji na Službo Qbćir)skega nadzora MOV odslej obrnete tudi izven delovnega časa (ob sobo^, nedeljah in praznikih). Telefonska številka dežurnega redarstva je (051) 311 -880, med rednim delovnim časom pa jih lahko poklii^ete tudi na (03) 896-17-40.
Tadeja Mravljak Služba za odnose z javrostml

ZDMVSTVHDIM
VELENJE
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci!
v zadnjem času opažamo, da se v dežurni ambularrti oz. ambulanti nujne medicinske pomoči koristijo usluge za nenujna stanja. Posledica je precejšnja gneča v čakalnici dežume ambulante In dolg čakalni čas za pregled pri zdravniku. Ponovno vas vljudno prosimo, da upoštevate Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja in koristite zdravstvene usluge pri svojem izbranem zdravniku oz. pri nadomestnem zdravniku v odsotnosti izbranega zdravnika, v urgentni ambulanti pa samo v nujnih primerih.
•	Nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev in oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo ti^jne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij ter antišokterapij,
•	zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo,
•	zdravljenje zastrupitev,
•	storitve za preprečevanje Širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje,
•	zdravljenje bolezni, za katere je z zakonom predpisano obvezno zdravljenje, ali storitve, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama,
•	nujne prevoze z reševalnimi vozili,
•	zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz predhodnih ^inej, medicinske pripomočke, potrebne za obravnavo stanj iz predhodnih alinej in sicer v obsegu, kot ga določajo pravila.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PIZZERIJE PICADIUY, objovllene v tedniku Nas (os, I OA:
Rezanci z morskimi sadeži za dve osebi: ROlVtANA MANOELG, Šmartno ob Paki 8a, Šmartno ob Paki; rezanci z mletim mesom za dve osebi: VILI PODOJSTRŠBK, Prešernova 7a, Velenje; rezanci s sirom za dve osebi: VID ŽELEZNÍK, Metleče 4, Šoštanj. Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Plcadilly, Stari trg 35 Velenje.
V SPOMIN
(»las oslaja v grlu, beseda se zatika, spomin je prei^iv in bolečina prevelika, ko Te ni veČ n^d nanù naša draga
VIKTORIJA KREGAR
1935 • 1998
Mineva pel lel žalosli in praznine, odkar smo ostali sami. Ostali si> le spomini na ljubezen, toplino in vse lepe Irenulke. ki smo jih preživeli s Teboj. Hvala vsem, ki obiskujele njen grob.
Tvoji futjfiraiii
BoU.K-ei.kersiodSel Oâ.iel ftî hroz kokor nym, kîsax fincvoin po^iiSi. n. ki zrvil ljubiU si VS9 Uslo. kar dobro /e
V SPOMIN
Ne mnremo dojeli, da 2. maja mineva dcsel let, odkar se je uslavilo Tvoje zlato srce dragi sin, bral, slric, boter in svak
OTO RAMŠAK, ml.
1 Ivala vsem son'xJnikm, prijateljem, sosedom in znancem, ki postojite ob njegovem preranom grobu, mu prižge le sveOkt) ali
inkarznoMiniulsvrmaiM.	poklonilc CVCl.
Vciii. v.opominu oêlalhoé.	Vsem iskrena h va la Î
/«; naj knrkvli sa z^i.
kaîU ífoíTÍc 5 foko wtikJui.	v .	%t	,
picjiicjůtím sKvm.	/alujííca star.sQ m .sestra Nusa z drunno
hhka /p íínAvcií se tail
zgodnje odkrivanje gluhote daje upanje In odganja strah
Poižkov vsadek je spremenil življenje Tajdi In ŽanI
v velenjskem Med<>l)čjnskem cirušh'u }>]uhih in naglušnih imu-Ja ^lih mule člune, ki jim Je pol/kov vsadek, smlohnu medicinsku napravu, s p<»n)oćjo k^ilere luhko prej ^luhi otn^i slišijo, ixipolni)-iiiu spri'menitu /Ivljenje. Ne k r\|im, tudi tijilMtvim dru/Jnam. Za« polovo hi jim bilo prízanešeno velik» s I m lm in Želja, Če bi tukrji, ko bili njihovi otroci se dojfnćki, s pomočjo nuprave /jí /podnje (Hikri^anje	m katero prav sedaj /hiramo denur .s po-m<»čjo na^cua cavopisu in velenjske&st <lru^t>'a, /e «»dkriíi c^aro sluha. Z^ixllm nnilih, rudo/tvih deklic, ki sta hili oheoperarlranije« seni leia 2IK)1, Je danes lepa. Polna srvce, veselja in neverjetnega napre^lkji. Ki Imdi upar\je tudi la vse dni^e, tudi nerojene uht-he otroke.
Mamici danes pcUctneTaJde in dcvcllelnc Žanesla presrcćni, n se šc vedno spominjala vsega, kar seje / njunima deklicama dogajalo pred opcracijo. Pa Čeprav sc sedaj, ko deklici ntverjeino na-prcdujcia.žc dt^gaja. da neprijclnc spomine poli.sneřa tja daleč v pod/avesl. Mateju Na^^tde-Hudules in Metmla Sui^ec sla nam zaupali vsaka svojo/godbo, ki sla si lu in lam/elo podobni, saj sla se dnrřini soočali s podobnimi sirahovi in lc;^avami. Obe mzimici sla poudarili, Ja si belila, da bi slovenjgraška bolnišnica spomočjo vseh nas dobila aparat za zgodnje odki ivajijc gluhote, /^kaj jc la tako po memlx;n, bosle i*A'cdeli ludi Iz njunih besed. Dejstvo je, da se gluhi oinvi rojevajo ludi povsem zdravim slar^m. Daje bolc/en sicer dedna, a sc lahko ponovi tudi po več kol 200 letih, ko se nihthi od sorodnikov niti spomni ne več, daje bila gluhoia vrodu ...
Tajda MilaJ tudi po\m
Maieja Nagode - ihidaies je mamica danes pellet ne 'iajde, navihane deklice, za katero ji marsikje ne verjamejo, daje gluha. Odkar ima poli^kov vsiidek, je namreč lako napredovala, da se čudijo nc Ic domači, ampak ludi strokovnjaki, ki rcdn<^ sprem njen napredek.
Mateja se ie vedno dobro spomni, kako so kmalu poTajdinem rojstvu, pri petih mesecih sian^sii, s strahom ugolavljali, Ja deklice iz (rdncga spanja ne zhudi prav noben hrup. Tudi, ko so tesli-raii njene od/ive na Trvok. ich ni bilo. Ko je bila stara Iclo dni,si> zaíeli opravljali Sievilnc zahtevne preiskave v kliničnen centru. "Hilo jih Je veliko. In ÎjII Je strah, crnzen občutek. Pa čeprav Je TaJ-da vse /el» potrpežljivo prenašala. Meseci do diagnoze so se ze« lo vlekli« v LJubljano smo se vozili tudi po dvakrat nu teden. Končna diaun(»/a Je bila 100-odstotna gluhota. Seveda smo st takoj pozanimali, kakšne možnosti zdravljenja imamo. Že tji-krat smo i/vedeli za poižkov vsadek, vendar vsak otrok ni primeren zjinj. Slui^nu pol moru hiti prehodna, da ^u sploh lahko vstavyo, pa ^e nekaj dru^^ih Po prijavi smo spet čakali, da smo prišli nu vrsto za preiskave. Rer i^e ni hila stara dve leti, smo morali p4»čaku(i se pol letu. Meseci tečejo, struh in neuoto-vost ostajatu. Ni hilo prijetno«*' se spominja Mateja. Izkazalosť je, daje Tajda primeren kandidat za poižkov vsadek, "Vetselje "b lej novici Je bilo preželo s strahom. Operacua n^j ne hi hiia zahtevna, u tr^ia pet ur, pri tem pa otroku odprejo ^lavo, na lobai\ji pa izdolhejo luknjico za notranji del vsadka. Vmes ves čas opravl jajo muritve. Z možem med operacijo nisva zdržala v bol-nilinici, nemirno sva se sprehajala po LJubljani..."
"I ajdo so open rali novembra 2U0i. Mesec dni pt) opc-raeiji so ji odstranili Sive, namestili 5e zunanji del apa-rala in ga ćiklivirali: lo pomeni, da so Tajdi s pom<>čjo vsadka odprli sluSne kanale. Deklica je prvič sliáalaí "Spominjiim se, kot bi bilo včeraj. Spet te Je strah, pa čeprav te opozi»rijiH da na z^i^elku še ne lx> sliŠaia. Takrat Je Tujda z nami že veliko komunicirala s pimiočjo kreleuj. vedeli pu smo tudi, da iiuu glasilke |>o|xihioina zdruve. Ker ni slišula, pač ni mo^la govoriti, suj le izkušnje ni |)oznala.**
Tajdi sožc na prvem "ťilíngu", kot strokovno imenujejo aktiviranje aparata, ugotovili, da deluje. Vendar je kmalu prihodu domov dobila visoko vročino, držaja se je /a ušesk« in kazala, dajo boli. Zdravniki so se uslrasili. da bo iclo vsadek zavrnilo. K sreći se je izkazalo, da so apral nastavili na previsoko glasnost. Ko sojo zmanjšali, je šlo vse lese navzgor. "Danes, pri njenih pelih letih. Tajdu Iako lepo uovori, da skoraj nikjer ne verjamejo, da je uluha. Celo velenjsko narečje olnlada, kurje po mnenju stn»k<»vnJukov prava posebmist. Vaje smo najprej opravljali preko mobilne pedu{f(»^inje, enkrat na teplen pasmo ji» vozili v Ce* Ue, kjer Je nekaj časa obiskovala tudi vrtec za ^luhe.*'
Tajda ves čas ve za svojo bolezen. Niti malo je ne skriva,
enkrat doslej meje presenetila, ko mi ni pusliht. da hi Ji dol-Ue lase spela v dva čoplui, češ da se ho videl aparat. Sicer pa ga tudi suma pokaže, tudi ljudem, ki Jih sploh ne pozna. Obiskuje vrtec Tinkara, med vrsiniki se odlično počuti. 'I\idi v osnovno f^olo b<» lahko sla doma, med svoje vrstnike. Sedaj se nnm že do-Uaja, da /večer, ko odloži zunanji del slušnega aparata tudi mi po/jihimo, da nas ne slisi in se čisto normalno pogovarjamo z nji k" med smehom pove Taj d in a mamica, ki doda, da ima deklica neverjetno rada glasbo in da prav lepo poje. Kar jc posvoje ik: cn Čude/.
Žana ima Izredno vesefje do igranja na inšturmente, poleg tega zeto rada phše. Poje pa še ne.
Tajda je bila operirana pri dveh letih in pol, sedaj jih Ima pet Njen napredek je neverjeten, saj deklica, kije do operacije komun/cf'rđ/a s pomočjo kretenj, sedaj tudi poje t
Žana obiskuja sod«^! ples
Danes je že ireijesolka v osnovni §oli, ko je dobila poižkov vsadek, je ravno začela obiskovali prvi razred. Oktobra leia 201) I se bodo pri Su.^vih vedno spominjali Icot meseca, ki je prinesel v življenje njihove /^ne in cclc družine veliko spivmembo.
Metoda pravi, da je bila Žana zelo živahen dojenček- kljub lemu so kmalu začeli opažali, da z njenim sluhom nekaj ni vredu. Pa vendar se je deklica ludi pri osmih me.seeih slarosti. ko sla siarsa preizkušala njene odzive na zvok. tu in lam obrnila v pravo smcn Pri develih mesecih sta sum zaupala pediairinji, ki jih je lakoj naperila v Ljubljano na dodatne preiskave, le so pokazale, daje povsem gluha, a dodatne preiskave so pokazale, da síí ostanki s)u-
SOLIDARNOSTNA AKCIJA
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje skupaj z glavnim pokroviteljem ERA in medijskim pokroviteljem Naš čas naproša
POdfetlBs občani
POMAGAJMO SKUPAJ
pri nakupu aparata za zgodnfe odkrivanje gluhote za Bolnišnico Slovenj Gradec
ERA je prispevala 300.000 SIT
Denar lahko nakažete na poslovni račun
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška št. 02426-0018085117 s pripisom Humanitarni prispevek. Vsi darovalci boste objavljeni.
ha §c pri.solni. Ker je deklica /elo stxlehwala.st^ ji kmalu dali slasne aparate, ki so ji slanje preeej popravili. Sporazumevali pa so se večinoma s p^^moCjo kreienj, delali so veliko vaj za vzpodbujanje govora, /ara je lepo napredovala, trudila se je, du biCini manj zaostajala za vrstniki v vricu. C elo stavke je /e tvorila. Potem sla slaršaslišalaya polžkovvsadek. Operacije so lakral opravjali lev tujini, povedali pa sojini, da naj bi kmalu z operacijami /aCeli ludi v Sloveniji *'Ker Je Zan^i leptj napredovala s pomočjo slušnih upa-rMoy\ Si) nam v Ljiihljani |M)jasnÍlK da Ixxlo najprťj operirali tiste oiroke, ki so sluh i/^ubili /iiradl meningitisa. Ko pa je dopolnila pet let. so njm ixnedali. da je prestara /anj. A se nismo rdali. K sreči' Kajti preiskave s<i p4<k<i/;tle, daje primerna k«mtlidittk^i /a vsadek, tudi operacijo je lepo prenesla. Žal pasesed^i Imji zdravnikov« kar |>o številnih preiskiivah in le>.kl (»(leniciji niti ni čudno," pravj Metoda.
Napredekje bil pri Ž;ini prav tako ogromen. Danes celo obiskuje plesne va;c iz sodobnega plesa, zelo jo zanima igranje nh inslru-menle. Zagotovo ji bodo slarŠi omo|»očili lovrstno izobraževanje. Tudi napredek pri govoru je velik. Res pa je. da ji pri šolskem delu î>e veliko putiutgajo, saj labi veé «Îasa, da sjuejuie snov,zat^j se za solo ves čas uci "^roti". A d(w(w nosi odlične cxcnc, v ničemer ne zaoslaja za vrsiniki. Pri pouku pa tudi dobro sodeluje. *'Pre-pričana sem, da so taksni otroci Ih»rí. Žana je /. mano /e4»d ma* le^a hodila v kolonijo, kjer kot nevrofíziolerapevtka skrbim za otroke /. motoričnlini motnjami v razvoju. In že<Kl malega ve, da vsi otroci niso /dravi. Pa so kljub temu lahke» veseli, v ničemer ne zaostajajo /a vrstniki. Zana si /eli«da In jo vrstniki imeli za njim p(»vsem enako.**
Se to. Slar^obch dcklic sta opravila genske teste, saj jih je zanimalo, zakaj Sla prav njihovi deklici gluhi. Pri obeh se je izkazalo, da sla lako oče kot mama nasilca gena gluhote, nihče v sorodsivu pa se ne spomni, da bi imeli gluhoto v rodu. Torej se je bolezen ponoN^la po već generacijah. Oh lem mamici poudarila k'pomen zgodnjegit odkrivanja gluhote. **Se<laj poižkov vsadek vgrajujejo ze enoletnim olnikom. kar jim zjig<ilavlja skoraj enakovreden razvoj z vrstniki. Prej ko do operacije pride, več mo2n(»sti za relnibi-litacijo ol)staja.'* Rehabililacija pa je dolga. Danes Tajda in Zana s pomočjo ap a rala sliši I a loliko kol zdravi, saj morajosluSne poti oodpirati pasiopoma.
■ Bojana špegei
^ APS d.o.o.
Koroika M,Velen[e
PiLOVNLfAS;
od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
'.^^mmOii:
03 / 896 44 00 VLJUDNO VA