-   200   -
 Konstitucija — in povišanje davkov.
„Naj gre vaša tako hvaljena konstitucija rakam žvižgat, če bi mogli zmirej veči davke plačevati" — slišimo od več strani ljudi govoriti in nam tudi dopisovati, — in žalostno je, de se še tacih ljudi ne manjka, ki namest de bi nevedne podučili, de višji davki niso nasledi k konsti tucij e, še le ljudi šuntajo in podpihujejo rekoč: „zdaj imate konstitucijo , ker niste bili s staro vladbo zadovoljni."
Prijatli! ne dajte se od tacih podpihovavcov motiti. Vstava ali konstitucija ni tega kriva , de smo za prihodnje leto višji davke dobili, — ker konstitucijno prizadevanje ravno v tem obstoji, deržavne stroške pomanjšati  in   potem   tudi kar koli je moč davke po-
.V               ,    •
ni zati.
Vzroki sedanjiga povikšanja davkov so vsi drugi in posebno sta ta dva:
Stara nekdanja vlada, čeravno je več ko tridesetletni mir vživala, ni tako gospodarila, de bi si bila deržavniga premoženja kaj prihranila, marveč je še veliko dolgov naredila. Namesto polne mošnje je novi vladi prazno zapustila.
Prekucije lanjskiga in letašnjiga leta , hude in dolgočasne vojske, posebno na Laškim in Ogerskim, so veliko milijonov požerle. Od kod pa te milijone vzeti, če ni nič v žepu bilo? Stare skušnje vsili dežela uče, de vojske veliko denarja potrebujejo , in de ob časih vojska se davki povikšujejo.
To sta poglavitna vzroka povikšanja davkov — ne pa nedolžna konstitucija sama po sebi, kteri se je primerilo,  de je ravno v tak  čas padla.
Sicer pa ne smemo pozabiti, de take imenitne pre-membe , kakor jih premeri cele deržavne vlade za sabo pripelje, so tudi z marsikterimi stroški sklenjene, in de se vse to le takrat za popoinama poravnano more spoznati, kadar bo velika deržavna mašina avstrijanskiga cesarstva v red djana, kteriga vladarstvo gotovo ravno tako , kakor ljudstva željno pričakujejo.
Kadar se bojo nove gosposke in nove srenje vstanovile, kadar bojo deželni in deržavni zbori svoje imenitne opravila začeli in se zastran vsili naprav in potreb dežela v prijateljski edinosti z vikšim vladar-stvam posvetovati jeli, takrat se zna vse poravnati, kakor vstavna osnova terja, in tudi čez določilo davkov bojo imele ljudstva pravico v imenovanih postavnih zborih govoriti in za odpravo marsikteriga stroška se potegniti, iz kteriga izvirajo vikši davki.
'Kdo zamore tedaj, če le po verh to pomisli, k o list i t učijo dolžiti, de je ona povikšanja davkov kriva? Če se je primerilo, de je v čas hudih prekucij in vojska padla — ali more ona kaj za to?
Kdor pravico in resnico , in pa postavno svobodo ljubi, ne bo svobodne vlade, ki jo konstitucija ljudstvam podeli, čertil in sovražil, čeravno bo obžaloval, de rojstvo avstrijanske konstitucije ni v miren čas padlo , de bi bile ljudstva brez in berž vsih težav dobrote podeljene vstave vživati začele.
Noben resničen prijatel našiga cesarstva tedaj ne bo vstave dolžil — kaj taciga govore le starokopitneži, ki bi radi imeli, de bi pod staro breme nazaj prišli!