PRIMOrSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 205 (9207)
TRST, petek, 5. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Sovjeti odrekli navzočnost svojega zastopnika na svečanosti
Podpis sporazuma o Sinaju brez predstavnikov velesil
Po sklepu SZ, ki je na ta način izrekla svoje nasprotovanje sporazumu, se tudi ameriški predstavnik ni udeležil svečanosti podpisa — Sadat: To je provokacija proti arabski enotnosti
ŽENEVA, 4. — Predstavnika Izraela in Egipta sta danes popoldne na sedežu OZN v Ženevi podpisala sporazum o razmiku sil na Sinajskem polotoku, ki so ga zastopniki obeh strani že parafirali v Ponedeljek v Tel Avivu in Aleksandriji ob koncu posredovalne misije ameriškega zunanjega ministra Henryja Kissingerja. Svečanost Podpisa bi morala imeti zgolj formalen značaj, vendar pa je zado-bila politični pomen zaradi odsotnosti predstavnikov ZDA in Sovjetske zveze kot sopredsednic ženevske mirovne konference o Bližnjem vzhodu.
Zgodilo se je namreč, da je Sovjetska zveza odpovedala navzočnost svojega predstavnika, da bi na ta način še bolj potrdila svojo nenaklonjenost sporazumu, ki po o-oenah kremeljskih voditeljev ne predstavlja koraka naprej na poti k mirni rešitvi spora, pač pa nasprotno ustvarja še bolj nevaren Položaj zaradi predvidene prisotnosti kakih 200 ameriških tehnikov na Sinajskem polotoku. Sovjetska zveza je dala temu svojemu koraku največji poudarek s tem, da
Zaradi odsotnosti sovjetskega predstavnika se tudi ameriški zastopnik, funkcionar zunanjega ministrstva Atheron, ki je izrecno prispel v Ženevo iz Londona, ni udeležil svečanosti podpisa. Vsekakor je bila svečanost zelo kratka, saj je trajala komaj dvanajst minut. Predsedoval ji je vodja mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu finski general Ensio Siilasvuo. Za Egipt je dokumente podpisal general El Magdub, za Izrael pa veleposlanik Gazit. Izbira podpisnikov ima izrazit politični namen: Egipčani so izbrali vojaškega predstavnika, da bi poudarili predvsem vojaški a-spekt sporazuma, Izraelci pa so se
9a je napovedala v javnih poslani-cah sirskemu predsedniku Asadu in Palestinskemu voditelju Arafatu.
Hllllllllll„l|ll||,||||I||||||||||||||||||||1||||||,|||||||||||||IMJ|||||||1l||mmim|||||||||||IIIimi,nl|||,ll|||l,l
SEJA POSLANSKE PRORAČUNSKE KOMISIJE
Začetek razprave o vladnih ukrepih za razvoj gospodarstva
La Malfa polemičen do deželnih uprav
RIM, 4. — Poslanska komisija za Proračun je danes začel« obravnavati gospodarske ukrepe, ki jih je nedavno sprejela vlada v obliki dveh zakonskih odlokov. Parlament mora zakonska odloka odobriti najkasneje do polovice oktobra. Gre za ukrepe za pospešitev gospodarstva, ki predvidevajo okrog 4.000 milijard lir izdatkov.
Zakonska odloka sta obrazložila poročevalca Isgrò in Scotti, oba demokristjana. Izrazila sta željo po čimprejšnji odobritvi. Zatem je dal daljšo izjavo podpredsednik vlade La Malfa.
Na predlog komunističnih poslancev so sklenili, da se bodo predsedstvo komisije in predstavniki vseh poslanskih skupin v sredo sestali s predstavniki deželnih uprav, da z
Jimi raZpravjjaj0 0 Vprašanjih, ki zanimajo krajevne ustanove. Zato se ,,?*P!osna. razprava o predloženih tek 13111 Zače*a prihodnji četr-
Podpredsednik vlade La Malfa je rio52°m, komisije pojasnil nekatere zakonskih odlokov. Zadržal se vno?redvsem Pri polemiki, ki se je r^led ookaterimi deželnimi u-
tnru'amì m vlado- DeJal ie> da 50 nekatere politične stranke na-
vlada° riSrS-Š?nje in Poudarile, da je nrpm , določila deželnim upravam
Gre t,, pris*'0.in°sti deželnih uprav, nišnio ■ Pre,dvsem za gradnjo bol-
Ijudskih" stanovanj"1" ^ 28
Je zag°varjal vladne od-
omovi ’nCeS-da 80 bile sPrejete na da P^oueenega položaja. Dejal je.
Vlada s temi ukrepi določila lrn upravam največ denarja,
Milanski politik osumljen ugrabitve Cristine Mazzetti?
cionlda Že y kratkem senza-uSXraZp,et V Preiskavi o Mazvnii !" .° umoru Cristine vaici 'n' ^aze’ d3 so Preisko-lia ,<,0dkr1" tstovetnost vodite-viden ”iSke tolpe’ ki na! b> bil
rečf\nn'nski P°Iitik- Težko je resnic, '!'0 ]ie ,v teh govoricah vsekat l" koiko izmišljotin, neekari0r P Policija in sodstvo sokok va!.a’ da merita zelo vi-vsekaknrlh°Ve tIomneve pa so
Mčenhh	le	na sum-
"jtenjih, ker nimajo indicov,
ki bi opravičili zaporni nalog!
Maz/oinaŽG J,udi’ da Cristina grahbi • b,la edina žrtev u-S t iske t0|Pe- Edc'i od a-
retirau,!, naj bi namreé pri
' ’ d.a f "a smetišču, kjer
dentke 1 kUpI° "^recnc štu-truDlkn ’ .zahopano vsaj še eno truplo, kar potrjuje domnevo,
hL ,bandl" 'Pleteni v ugra-nile' trab oseb, ki se niso vr-^ svoic?™Žinaki krog’ čeprav
kiinn;	zdavnaj plačali od-
kateri . prekop smetišča, s katerim bodo začeli že danes bo pokazal, če so tudi “ tem
Dofi edfP preiskovalci na pravi Poti. (Poročilo na VI. strani)!
kot kdaj koli do sedaj. Poleg tega je vlada vprašala deželne uprave, kakšne načrte imajo že pripravljene, v okviru napovedanih ukrepov ter jih zaprosila, naj jih čimprej sporočijo. La Malfa je tudi obžaloval da sta pravočasno odgovorili samo deželna uprava v Lombardiji in Emiliji. Večina pa je poslala svojo dokumentacijo pozneje. Vsa do sedaj zbrana dokumentacija pa je zelo raznolika, je dejal podpredsednik vlade, nekatere dežele pa so poslale skoraj ne-oporabljivo gradivo. La Malfa je zagotovil, da bodo kljub temu proučili zbrano gradivo in ga uporabili pri sestavi in odobritvi podobnih zakonskih ukrepov v prihodnosti, če vlada in parlament ne bosta v stanju sestaviti učinkovitega vsedržavnega načrta.
Novembra volitve v 120 občinah
RIM, 4. — 16. novembra bodo u-pravne volitve za obnovitev 120 občinskih svetov. Volilo bo približno 300.000 volivcev, ali en odstotek vseh volilnih upravičencev v Italiji. Volitve bodo zajele predvsem manjše občine. Zadnje velike upravne volitve so bile 15. junija letos.
odločili za diplomata, da bi podčrtali politično plat dogovora.
Sirija je medtem tudi uradno potrdila svoje nasprotovanje začasnemu egiptovsko - izraelskemu sporazumu, ki ga ocenjuje kot «hud poraz za arabski boj». V izjavi, ki jo je objavila sirska vladna stranka Baas, so navedeni tudi razlogi, zaradi katerih Sirija nasprotuje sporazumu. Po sirskem mnenju je prva posledica sporazuma «zamrz-njenje» položaja na egiptovski fronti, medtem ko večji del Sinaja ter ozemlja drugih arabskih držav (Cis-jordanija in Golan) ostajata pod izraelsko vojaško zasedbo. Poleg tega sporazum omogoča prevoz izraelskega blaga po Sueškem prekopu, ignorira zakonite pravice Palestincev ter potrjuje izraelsko tezo, po kateri je bližnjevzhodno krizo moč rešiti samo z bilateralnimi sporazumi, kar pa je v nasprotju s sklepi zadnjih arabskih vrhov, ki so potrdili, da je arabska stvar nedeljiva. Značilno je, da so to izjavo objavili le nekaj ur po razgovoru med sirskim predsednikom Asadom in Kissingerjem.
V Jordaniji pa so danes uradno demantirali vesti iz ameriških virov, po katerih naj bi amanska vlada o-dobrila sporazum o Sinaju. Jordanski uradni glasnik je dejal, da Jordanija doslej še ni zavzela stališča. Kot je znano, je sam Kissinger po razgovoru z jordanskim kraljem Huseinom nekako dal razumeti, da je hašemitski vladar zadovoljen z doseženim sporazumom.
Sam egiptovski predsednik Sadat pa je danes javno obžaloval, da so se številne arabske države in Sovjetska zveza izrekle proti sporazumu. Predvsem je bil Sadat oster do Sovjetske zveze, katere sklep, da ne pošlje svojega predstavnika na svečanost podpisa v Ženevo, je označil kot «odprto provokacijo, katere namen je vnašati razdor v arabske vrste». A-rabske voditelje pa je Sadat obtožil, da so verjeli izraelskim izjavam, po katerih naj bi Egipt dal politične koncesije ter privolil v konec vojnega stanja z Izraelom.
Vodja egiptovske delegacije general El Magdub podpisuje sporazum o razmiku vojaških sil na Sinajskem polotoku med včerajšnjo kratko svečanostjo na sedežu OZN v Ženevi. Značilno je, da je za Egipt podpisal vojaški predstavnik, s čimer je kairska vlada posredno poudarila, da pripisuje večji pomen vojaškemu aspektu sporazuma. Za Izrael pa je sporazum podpisal diplomat, veleposlanik Gazit; Tel Aviv namreč poudarja predvsem politično-diplomatsko plat dogovorov.
KLJUB ŠIBKOSTI MOROVE VLADE
Nobena stranka ne zeli odprtja vladne krize
Večina političnih voditeljev je prepričana, da bi kriza povzročila predčasni razpust parlamenta
RIM, 4. — Tednik «Epoca» objav-, di pozval socialdemokratsko bazo.
Ija v zadnji številki zanimive kratke intervjuje z voditelji političnih strank o političnem položaju in še posebno o odnosu strank do Morove vlade. Tajnik PSI De Martino je potrdil, da njegova stranka nasprotuje odprtju vladne krize, še posebno, ker ne vidi, kako bi jo lahko rešili. Povratek k levemu centru je nemogoč, saj je te formule, v njenem tradicionalnem pomenu, konec. Za morebitno novo vlado je torej potrebno predvideti novo večino, ki naj obvezuje tudi komuniste. Načelnik poslanske skupine PSI Ma-riotti pa je dejal, da se mandat sedanje vlade še ni iztekel, razen če nočemo predčasnih volitev, ki pa bi jih bilo treba preprečiti. Za povratek PSI v levosredinsko vlado je potrebno, da KD dokaže, da se je spremenila. Ne zadostuje pa sprememba nekaterih mož, potrebni so programi. V primeru predčasnih volitev bi lahko prišlo tudi do sestave socialkomunistične vlade, ki bi pa utegnila biti nevarna. Mariotti je tu-
....................................................................................ni,
SKUPŠČINE IN DEMONSTRACIJE DELAVCEV V TOVARNAH ALFA ROMEO
Boj proti izkoriščanju dopolnilne blagajne Lombardijska dežela podpira delavce
15.000 delavcev, ki jih je vodstvo tovarne postavilo v dopolnilno blagajno, prihaja redno na delo — Solidarnost delavcev «Alfa Sud»
Kissinger spet v ZDA
WASHINGTON, 4. — Ameriški zunanji minister Kissinger se je preteklo noč ob koncu svoje petnajstdnevne misije na Bližnjem vzhodu vrnil v domovino. V letalski bazi Andrews blizu Washingtona ga je sprejel sam predsednik Ford, navzoči pa so bili tudi podpredsednik Rockefeller in nekateri člani vlade. V kratki izjavi je Ford dejal, da je uspeh Kissingerjevih naporov zelo važen ne samo za zainteresirane države Bližnjega vzhoda, ampak za ves svet. Šef Bele hiše je tudi izrazil prepričanje, da bo ameriški kongres privolil v navzočnost ameriških tehnikov na Sinaju. ZDA — je še dejal — so lahko ponosne na svojo vlogo pomirjevalcev.
V odgovor na predsednikove besede pa je Kissinger dejal, da doseženi sporazum pomeni prvo etapo na poti k uresničenju miru na Bližnjem vzhodu.
v MILAN, 4. — 15.000 delavcev tovarne Alfa Romeo, ki jih je ravnateljstvo postavilo za ves ta teden v dopolnilno blagajno, je danes prišlo redno na delo. V vseh obratih v Milanu in Areseju so bile skupščine delavcev, na katerih so voditelji federacije kovinarjev in člani tovarniškega sveta, ki so se udeležili pogajanj na ministrstvu za delo, obrazložili delavcem nesprejemljivo stališče delodajalcev. Povedali so, da kljub posredovanju ministra za delo Torosa, vodstvo tovarne je potrdilo veljavnost svojih sprejetih odločitev.
V milanski tovarni Alfa Romeo j tri napovedali shod, katerega se boso se skupščine udeležili tudi urad- do udeiežili tudi družinski člani za-
tike podjetij z državno udeležbo, ki Fiata odgovoril, da podjetje ne na-
se na ta način postavljajo v službo zasebnega kapitala.
niki in delavci, ki jih dopolnilna blagajna ni prizadela. Na skupščini so sklenili, da se bodo sindikati udeležili sestanka, ki je bil že svoj čas sklican za 10. septembra na sedežu Intersinda v Milanu, da pa bodo obenem odločno postavili svoje zahteve v pogledu načrtov o proizvodnji, jamstvu zaposlitve, dopolnitvi izgubljenih delovnih mest in zahtevo, da se vodstvo podjetja ne bo več poslužilo dopolnilne blagajne. Sindikati bodo tudi zahtevali uveljavitev vseh dosedanjih tovarniških sporazumov.
Sindikalno sporočilo, ki je bilo danes objavljeno v Milanu pravi, da se boj delavcev Alfa Romeo ne končuje v tem tednu z mobilizacijo vseh zaposlenih proti nasilnim in samovoljnim ukrepom delodajalcev. Delavci bodo boj nadaljevali tudi v prihodnjih tednih, v okviru splošnih zahtev delavskega gibanja.
V obratih v Areseju pa so za ju-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiTiiiiiiu'“Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifrmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiimiiiiiiimiiiii»»i'iiiiiii
30-letnica neodvisnosti Vietnama
Agencija UPI je včeraj objavila prve posnetke s praznovanj, ki so bila v torek v Saigonu ob 30. obletnici proglasitve neodvisnosti Vietnama. Glavne proslave so bile sicer v Hanoiu, slavje v Južnem Vietnamu pa je imelo letos poseben pomen, saj je bila to prva obletnica, ki so jo praznovali v svobodi po veliki zmagi nad ameriškim imperializmom. Slika kaže vietnamska dekleta, ko korakajo v paradi mimo velike slike Hošiminha pred predsedniško palačo v Saigonu. Parade se je udeležilo 250 tisoč ljudi.
poslenih delavcev in delegacije drugih milanskih tovarn, ki se borijo za ohranitev delovnega mesta. Zato so sindikati povabih vse delavce, ki jili je ravnateljstvo postavilo v dopolnilno blagajno, naj se udeležijo demonstracije. V začetku prihodnjega tedna pa se bo sestal tovarniški svet, ki bo proučil položaj in sklepal o nadaljnjih pobudah.
Položaj v Alfa Romeo so sindikalne organizacije obrazložile danes tudi predsedstvu lombardske deželne uprave. Sindikalisti so opozorili deželne upravitelje na napetost v tovarnah Alfa Romeo zaradi samovoljnih ukrepov ravnateljstva in na u-mirjen, toda odločen odgovor delavcev. Delavci so zaprosili deželno u-pravo za pomoč. Predsednik deželnega sveta Marvelli jim je zagotovil, da se bo dežela zavzela za njihova vprašanja in dejal, da bo dala pobudo, da se čimprej začne v deželnem svetu razprava o gospodarskem položaju v Lombardiji ter da se poiščejo primerni programski ukrepi. Zato bodo čimprej sklicali sejo nekaterih pristojnih deželnih komisij, ki bodo proučila nastali položaj. Glede ravnanja vodstva Alfa Romeo pa je predsednik deželnega sveta dejal, da to ni način odnosov z delavci in reševanja resnih krajevnih ter vsedržavnih gospodarskih vprašanj v sedanjem hudem položaju zaposlitve.
Po drugi strani pa je ravnateljstvo Alfa Romeo objavilo sporočilo, ki pravi, da je bilo to vprašanje «neupravičeno dramatizirano, kljub odgovornim sporočilom podjetja». Ravnateljstvo tudi pravi, da hoče premostiti sedanje težave brez pretresov, da bo tovarna živela, ne da bi obremenjevala narodne skupnosti. Prav tako ravnateljstvo trdi, da namerava voditi tovarna s spoštovanjem zakonov in v odprtem ozračju in odkritimi odnosi s sindikati.
V tej zvezi je ravnateljstvo ponovno sporočilo, da se bo delo v tovarnah Alfa Romeo normalno nadaljevalo z 8. septembrom in da upa, da ne bo več prisiljeno postaviti delavce v dopolnilno, blagajno v letošnji jeseni. Zagotavlja tudi, da bo obnovitev delovanja tovarniških obratov blagodejno učinkovalo na dejavnost ostalih industrijskih podjetij, ki so neposredno povezana z avtomobilsko proizvodnjo. Toda za prihodnost, pravi ravnateljstvo, ni mogoče ničesar zajamčiti, čeprav so perspektive trenutno precej ugodne.
Tudi delavci v obratih «Alfa Sud» v Pomegliano D’Arco so se danes zbrali na skupščini in izrazili svojo polno solidarnost z milanskimi delavci, ki se odločno borijo proti vodstvu tovarne, ki se neupravičeno okorišča dopolnilne blagajne. Delavci v «Alfa Sud»» pravijo, da je to stališče vodstva v Milanu zelo nevarno, ker izraža določeno poli-
V Fiatu preverili sporazum o zaposlitvi in proizvodnji
TURIN, 4. — Tukaj so se danes zaključili razgovori med ravnateljstvom družbe Fiat in krajevno federacijo kovinarskih delavcev. Na pogovorih, ki so trajali nekaj dni, so preverili izvajanje dosedanjih sporazumov o zaposlitvi in proizvodnji, kot je bilo to določeno z dogovorom, ki so ga sklenili lanskega novembra. Po poročilih voditeljev družbe so danes govorili sindikalisti, ki so obravnavali predvsem perspektive prodaje avtomobilov. čeprav so priznali, da je poiožaj v avtomobilskih tovarnah pod škodljivim vplivom splošnega gospodarskega nazadovanja v državi in v svetu, se vendar niso mogli strinjati s predstavniki Fiata, da se lahko premostijo sedanje težave proizvodnje predvsem z izvozom. Sindikalni predstavniki so poudarih, da je najbolj važno braniti zaposlitev in delavske dohodke, tako da se lahko ponovno ustvarijo pogoji za poživitev7 notranje porabe, predvsem javnih storitev in ljudskih dobrin.
Na te pripombe je neki funkcionar
merava zanemarjati notranjega v korist zunanjega trga in je poudaril, da Fiat predvideva, da bo v prihodnjem letu prodala v Italiji vsaj toliko avtomobilov, kot letos, če ne kaj več.
Železničarji zahtevajo višje prejemke
RIM, 4. — Izvršni odbor federacije železničarjev je danes začel razpravljati o zahtevah, ki so jih predložili vladi. Član tajništva federacije Vitulano je sporočil, da je podpredsednik vlade La Malfa pripravljen sprejeti sindikalne predstavnike in se z njimi pogovarjati. Jutri bodo bolj podrobno proučili to vprašanje. Sklenili pa so, da če bo vlada negativno odgovorila, bodo železničarji sprejeli primerne u-krepe. Na seji so tudi ugotovili, da ni mogoče več popuščati v imenu «narodne sloge», ker se položaj slabša iz dneva v dan in so železničarji izredno slabo plačani. Sporočeno je bilo, da so se prejemki delavcev v trgovini v prvih mesecih letos, v primerjavi z istim obdobjem lani, povišali za 33,4 odstotka, v industriji za 24,8 odstotka, javnim u-službencem pa samo za 4,6 odstotka. Življenjski stroški pa so se v tem času povišali za 22 odstotkov.
naj se pridruži PSI proti hegemoniji KPI.
Politični tajnik KD Zaccagnini je zagotovil, da se v ocenah njegove stranke ni nič spremenilo in da obstaja še vedno popolna solidarnost z vlado. Mi se popolnoma zavedamo — je dodal — težav in hudih nevarno-isti, ki bi nastale, ko bi se zrušila večina, ki podpira sedanjo vlado. Zaccagnini je tudi dejal, da je tako v krajevnih upravah kot v centru možno in celo zaželjeno primerjanje stališč med večino in opozicijo, iz katerega bi lahko tudi izšla konvergenca opozicije okrog programov. Id jih predlaga večina. Pač pa po njegovem mnenju ni možen politični sporazum med večino in opozicijo, kajti v takem primeru bi ne bilo več razločkov in bi ne bilo vzrokov, da ne bi tudi opozicija prevzela neposredno odgovornost v vladi.
Predstavnik KPI sen. Pecchioli je ugotovil, da sedanja vlada odra/a globoko krizo KD. po drugi strani pa je ožigosal neodgovorno akcijo tistih, ki skušajo povzročiti krizo za vsako ceno, da bi zvrnili na državo krizo v KD. Po mnenju KPI je potrebna odločna vladna akcija za reševanje najbolj nujnih vprašanj in v prvi vrsti vprašanj gospodarstva in zaposlovanja. Za to pa je potrebno soglasno angažiranje vseh demokratičnih komponent. Vlada, ki bi znala sprožiti dejansko primerjanje stališč z vsemi demokratičnimi silami, ki bi znala uresničiti nadzorstvo parlamenta in drugih izvoljenih organov na življenje države in ki bi upoštevala želje delavcev in interese država, bo uživala potrebno ljudsko podporo ter bo lahko razvozlala najbolj zapletene vozle, zaradi katerih je italijanski položaj tako zaskrbljujoč.
Tajnik PSDI Tanassi je dejal, da še ni čas za razpravljanje o morebitni novi vladi, saj je treba prej u-gotoviti, ali bi taka vlada lahko uživala tisto trdno podporo, ki jo terja sedanji položaj. Kriza v temi bi bila nevarna, je dejal Tanassi, vsekakor pr. je treba napraviti konec ozračju negotovosti in politične šibkosti, ki označuje italijansko krizo. Po mnenju tajnika PSDI sedanja večina nima alternativ, zato mora najti način, da zagotovi učinkovita vodenje države. Zato socialdemokrati pozivajo vse levosredinske sile, naj najdejo sporazum, ki je sicer težaven, vendar pa možen.
Po mnenju tajnika PRI Biasinija je potrebna vlada, ki bi se popolnoma zavedala nevarnosti sedanjega položaja. Treba je priznati — pravi Biasini — da se Morova vlada kljub šibkosti svoje večine tega zaveda. Vsekakor pa mora to zavest pokazati ne samo vlada, ampak celotna država; prav zaradi tega sta La Malfa in PRI opozorila vlado na potrebo pc sodelovanju s političnimi silami večine in opozicije in s sindikati.
Za predsednika PLI Malagodija bi morala vlada zagotoviti državljanom svobodo, dostojanstvo in blagostanje ter na ta način «izprazniti» KPI. Ža misovskega tajnika Almiranteja pa naj bi vlada uresničila vsaj to, za kar se je v znanem intervjuju zavzel predsednik republike Leone.
iiilliiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitii,iiii„IIii,m,,,,..........................................................................................
SPOROČILO GISCARDA 0’ESTAINGA
Načrt za pospešitev francoskega gospodarstva
Gospodarstvu bodo dali na razpolago 5.000 milijard lir
PARIZ, 4. — Predsednik francoske republike Giscard D’Estaing je danes po televiziji obrazložil Francozom načrt za pospešitev francoskega gospodarstva, ki sta ga predsedstvo republike in vlada dlje časa pripravljala. Načrt predvideva, da bodo v najkrajšem času dali francoskemu gospodarstvu 30,6 milijarde frankov, kar znaša skoraj
5.000	milijard lir. Načrt stremi za tem, da da Francozom na razpolago več denarja za povečanje notranje potrošnje.
V' svoji obrazložitvi je predsednik menil, da bodo ukrepi, ki jih bodo takoj začeli izvajati, dali kisika francoskemu gospodarstvu in omogočili Franciji, da se najkasneje v prvi polovici prihodnjega leta izvleče iz gospodarske krize.
Čeprav Francija ni bila gospodarsko tako prizadeta kot sta bili Italija in Velika Britanija, se je vendar, predvsem zaradi zunanjih dejavnikov, skrčila proizvodnja, kar je povzročilo, da imajo danes v Franciji po uradnih podatkih milijon brezposelnih delavcev, po podatkih sindikalnih organizacij pa milijon 500.000 brezposelnih. Kljub temu pa je v Franciji še vedno mnogo tujih delavcev. Francoska vlada se je odločila, da bo levji delež določenega denarja dala zasebnim podjetjem, predvsem pod ob-
liko davčnih razbremenitev. Javne ustanove bodo dobile eno tretjino denarja za gradnjo cest, hiš, šol, bolnišnic itd, 5 milijard frankov pa bodo dali za neposredno zasebno potrošnjo, se pravi v obliki denarne pomoči upokojencem in staršem, ki imajo šoloobvezne otroke in živijo v stiski.
Ti ukrepi so pogojevali tudi francosko stališče na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu, kjer je bila Francija edina, ki se je postavila nekoliko po robu politiki ZDA, ki še vedno zagovarjajo notranje varčevanje z omejevanjem notranje potrošnje, kar zapira vrata uvozu blaga predvsem iz držav, ki so v veliki gospodarski stiski.
V podporo gospodarski politiki predsednika republike je francoska narodna banka danes že četrtič v letošnjem letu znižala obrestno mero od 9,5 na 8 odstotkov. Kljub temu pa ostane še vedno francoska obrestna mera najvišja v gospodarski skupnosti. Ukrep bo blagodejno učinkoval na večjo razpoložljivost denarja na notranjem trgu.
RIM, 4. — Predsednik vlade Moro je danes sprejel podpredsednika vlade La Malfo. Govorila sta o skorajšnjem parlamentarnem delovanju in o prihodnji vladni seji.
V	Ženevi so včeraj podpisali egiptovsko - izraelski sporazum o novem razmiku vojaških sil na Sinajskem polotoku. Svečanosti podpisa bi se morala udeležiti tudi predstavnika ZDA in Sovjetske zveze kot sopredsednic ženevske konference o Bližnjem vzhodu, Sovjeti pa so odrekli navzočnost svojega zastopnika, da bi na ta način potrdili svoje nasprotovanje sporazumu in predvsem tistemu delu, ki predvideva namestitev dvesto ameriških tehnikov na Sinaju. Zaradi tega sklepa se tudi ameriški predstavnik, ki je izrecno prispel iz Londona, ni udeležil svečanosti. Egiptovski predsednik Sadat je zelo ostro protestiral zaradi sovjetske pobude, ki jo je označil kot «odprto provokacijo, katere namen je vnašati razdor v arabske vrste».
V	tovarnah Alfa Romeo je položaj še vedno izredno napet. Včeraj so bile ves dan skupščine delavcev, na katerih so delavski predstavniki obrazložili delavcem potek pogajanj na ministrstvu za delo, na katerih je ravnateljstvo tovarne zavrnilo vse sindikalne zahteve in predloge ministra Torosa. Ravnateljstvo je potrdilo svojo odločitev o postavitvi v dopolnilno blagajno 15.000 delavcev za ves ta teden. Na poziv sindikatov pa vsi ti delavci prihajajo vsak dan redno na delo. V pogovoru, ki so ga imeli včeraj sindikati s predsedstvom lombardijske deželne uprave, jim je predsednik zagotovil, da jih bo dežela odločno podprla
TRŽAŠKI DNEVNIK
V* •	' ■ r-i
V PRIČAKOVANJU SPELJAVE GLAVNEGA VODA IZ PIERISA
Iz novega črpališča pri Moščenicah dodatne količine vode za naše mesto
Nova žila pri Moščenicah bo dajala od IOOO do kolikor je poprečno črpajo iz Timave • Izdatek
1200 litrov vode na sekundo, 1 milijarde 200 milijonov Ur
Občinski odbor je na včerajšnji seji sprejel sklep o postavitvi večje postaje za črpanje podzemne vode pri Moščenicah, za kar je predviden skupen izdatek v višini 1 milijarde 200 milijonov lir. Finančna sredstva bosta dala na razpolago deželna uprava Furlanije - Julijske krajine in Sklad za Trst.
Novo črpališča pri Moščenicah bo predstavljalo začasno rešitev vprašanja, ki ga predstavlja redno o-skrbovanje našega mesta s pitno vodo, ko je Timava preveč kalna ali onesnažena, medtem ko se bo še naprej uresničevala zamisel o speljavi večjega vodovoda iz Pie-risa do glavnega voda, ki dovaja vodo iz štivana v Trst. Vodovod, ki ga bodo sedaj speljali na relaciji Moščenice - Štivan, bo pozneje vključen v g&vni vod Pieris -Trst. Zaradi tega bodo njegove razsežnosti že od vsega začetka tolikšne, da bodo ustrezale zahtevam glavnega voda, po katerem bo dotekala vado iz podzemnih žil nižinske Soče.
Voda, ki jo bodo črpali pri Moščenicah, je po svojih fizičnih in kemičnih kakovostih skoraj enaka vodi, ki prihaja iz izvira Sardoč. Vsekakor gre za dobro pitno vodo, ki jo bodo lahko neposredno odvajali v omrežje. Kljub temu pa bo treba v dolini pri Moščenicah s tehničnim prijemom onemogočiti, da bi ob določenih pogojih v žilo ne dotekala morska voda. Zato bodo na južni strani doline postavili posebno pregrado, nad njo pa bodo postavili črpališče: odtod bo voda tekla po ceveh s premerom enega metra v 160 metrov oddaljeno črpal-no postajo, kjer jo bodo dvignili do potrebne višine. Od postaje dalje bo voda tekla po večji cevi, s premerom 1,5 metra, do 850 metrov oddaljenih čistilnih naprav v stavbi vodovoda «Randaccio». Izvedenci računajo, da bo žila pri Moščenicah dajala po 1000 do 1200 litrov vode na sekundo, kar ustreza količini vode, ki jo v poprečju črpajo iz Timave.
Kar zade finančno kritje novih del, bosta ustrezno breme kakor o-menjeno prevzela nase deželna u-prava in Sklad za Trst. Dežela naj bi dala na razpolago 860 milijonov, razliko pa naj bi kril sklad.
Občinski odbor je ob koncu seje določil izdatek v višini 14 milijonov za razna popravljalna dela na poslopjih nekaterih osnovnih in sred-
njih šol v mestu in sprejel sklep o poimenovanju športnega igrišča ob Ul. Flavia po športnem sodniku R. C. Pieriju.
V Trstu mednarodni seminar o zavarovalstvu?
Deželni odbornik za finance Coloni je včeraj sprejel predstavnika družbe Trieste - Consult dr. Caidas-sija in dr. Cianija, ki sta mu predstavila zbirko aktov z nedavnegr zasedanja o javnem knjigovodstvu, ki ga je organizirala omenjena družba pod pokroviteljstvom deželne uprave Furlanije - Julijske krajine.
Na srečanju se je med drugim porodila zamisel, da bi v našem mestu v bližnji prihodnosti organizirali mednarodno srečanje o vprašanjih zavarovalstva. Srečanja naj bi se udeležili zastopniki številnih držav iz zahodne in vzhodne Evrope. Še posebej naj bi na tem seminarju razpravljali o zavarovanju kontejnerskega prometa, za kar je naše mesto še posebno pripravni sedež. Odbornik Coloni je zagotovil sodelovanje deželne uprave pri uresničevanju te pobude.
Razpisi petih natečajev za dodelitev ljudskih stanovanj
Tržaška avtonomna ustanova za ljudska stanovanja je 1. septembra objavila več razpisov natečaja za dodelitev javnih ljudskih stanovanj. Razpisi zadevajo dodelitev osmih stanovanj, ki jih gradijo v nabre-žinski občini, 22 stanovanj v miljski občini, 47 stanovanj, ki jih gradijo v tržaški občini za uslužbence podjetij, ki so označeni v razpisu samem, 84 drugih stanovanj v gradnji v tržaški občini ter stanovanj, ki bodo razpoložljiva ob prihodnji ureditvi dodelitvene lestvice v dolinski občini.
Te razpise so objavili na podlagi novega deželnega zakona, stanovanja pa gradijo s finansiranjem, ki ga predvideva državni zakon št. 60.
Lega in sestava stanovanj, cene najemnin ter vse ostale podrobnosti so na vpogled v uradih IACP, na oglasnih deskah vseh županstev ter
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiitoiiiiiiiifiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuimiiiiiniiiii
DANES NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Zaključek mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v EES
Včeraj je nastopil glavni ravnatelj italijanskih državnih železnic
Z zadnjim predavanjem — nastopil bo ravnatelj za promet pri komisiji EGS dr. Pearson, ki bo govoril o skupni prometni politiki v okviru deveterice — se bo danes na tržaški univerzi zaključil 16. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti.
Včeraj sta nastopila dva predavatelja, in sicer admiral H. Labrousse, ki je med drugim zastopal Francijo na tretji konferenci o pomorskem pravu OZN in ki je v okviru tečaja obravnaval vprašanja pomorskega prometa v Perzijskem zalivu in v Indijskem oceanu po ponovnem odprtju Sueškega prekopa.
Drugi predavatelj, glavni ravnatelj italijanskih državnih železnic L. Mayer, pa je razvil temo o «velikih železniških načrtih v Evropi». V tej zvezi je govornik naglasil, da se povsod v Evropi pripravljajo načrti za posodobljenje obstoječih železniških omrežij, povsod pa je opaziti, da se morajo načrtovalci boriti z velikimi težavami. Tako je tudi v Italiji, kjer je bil leta 1974 izdelan obnovitveni načrt, ki naj bi ga državne železnice izvedle v prihodnjih letih in ki naj bi praktično stekel v letu 1976. Za uresničitev načrta je bila nakazana vsota 2.000 milijard, od tega pa bo uprava železnic potrošila skoraj polovico za nabavo novih lokomotiv in vozov (potniških in tovornih).
Jutri začetek letošnjih «študijskih dni» v Dragi
Prireditelji so sporočili nov propani letošnjih «študijskih dni» v Iragi, ki se bodo začeli jutri, 6. .m. ob 16. uri. Ta program se delio razlikuje od prvotno najavljene-;a tako glede tem, kot zlasti glede ;ovomikov, vendar pa so priredite-ji od prvotnih tem ohranili osred-ijo «Kako je primorska duhovščina iripravljala osvoboditev slovenske-;a naroda», o čemer bo govoril dr. tudolf Klinec, in ji dodali kot ko-eferat nejasno opredeljen naslov Tudi ti so polagali temelje svobo-li», ki ga bo imel dr. Rado Bedna-ik. Po slovesnem začetku bo pred-ednik govoril o «Desetletnici Dra-;e», sledili bodo pozdravi raznih iredstavnikov, nato koncert zbora Fantje izpod Grmade», ob 17. uri ia bo govoril dr. Drago Legiša o emi «Helsinki in slovenska stvar-lost». Po debati bo maša v bazovi-ki župni cerkvi za bazoviške žrtve.
V nedeljo bo najprej ob 8.30 maša la prostem na kraju zborovanja z rersko mislijo, ob 10. uri pa bo o-:rogla miza na temo «Pomen samo-tojnega javnega nastopa v zamej-:tvu». Govorniki niso poimensko na-redeni, rečeno je le, da bodo pred-
stavniki iz Koroške, iz Goriške in Tržaške. Po kosilu bo ob 16. uri govoril dr. Ferdinand Kolednik o temi «Življenjska sila in notranja moč slovenskega naroda», ob 17.30 bo govoril dr. Rudolf Klinec iz Gorice, za njim pa dr. Rado Bednarik iz Gorice..
Če bo dovolj interesentov se bodo «dnevi» zaključili z izletom v tržaško okolico.
Pripravljalni tečaj za učitelj«
Osnovnošolski odsek Sindikata slovenske šole obvešča, da bo danes ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Ceppa prvo predavanje za učitelje, ki se pripravljajo za učiteljski natečaj.
Kongres esperantistov
Od 13. do 19. t.m. bo v našem mestu 46. italijanski esperantski kongres. V pripravi nanj bo organizacijski odbor priredil v četrtek, 11. t.m. v prostorih Krožka za kulturo in umetnost, srečanje s predstavniki tržaškega tiska.
• Vodstvo prevozne službe Acegat sporoča, da bo od ponedeljka. 8. septembra, začetna postaja proge 5 prestavljena pred poslopje št. 5 na Trgu Oberdan (palača SIP), začetna postaja proge 38 pa skupno s progo 25 pred poslopje št. 7 na istem trgu.
na tajništvu ustanove za ljudska stanovanja v Ul. Ghirlandaio 43. To tajništvo izdaja tudi posebne formularje, ki jih morajo vsi zainteresirani izpolniti ter skupno s prošnjo ter predpisano dokumentacijo predložiti najkasneje do 31. oktobra.
Glede razpisa, ki zadeva dodelitev 47 stanovanj v tržaški občini, naj omenimo, da bodo stanovanja razdeljevali uslužbencem raznih podjetij po sledečem kriteriju: 13 stanovanj je namenjenih uslužbencem ladjedelnice sv. Marka, 11 u-službencem podjetja CRDA, ki so bili premeščeni v tovarno Grandi Motori, tovarno Italcantieri ali že omenjeno ladjedelnico, po eno stanovanje je namenjeno za uslužbence SIP in RAI ter za uslužbence obrambnega ministrstva, dve stanovanji za uslužbence, ki so zaposleni v državnem monopolu, osem za osebje finančnega ministrstva ter deset za železničarje.
Protest sindikalnih organizacij ŽIVAHNO DELOVANJE DEVINSKO-NABREZINSKE OBČINSKE UPRAVE
P«t mestnih stražnikov prijavljenih sodišču zaradi udeležbe v stavki
Sindikalne organizacije občinskih nameščencev CGIL, CISL in UIL so zelo odločno obsodilo dejstvo, da je bilo pet članov zbora mestnih stražnikov prijavljenih sodišču pod obtožbo, da so med stavko občinskih nameščencev 30. januarja letos postavili cestni blok. Prijavil jih je neki pristaš fašističnega sindikata CISNAL.
Sindikalne organizacije se obvezujejo, da bodo z vsemi sredstvi branile žrtve tega protisindikalnega napada, ki so ga skupine dobre znane politične protidemokratične usmeritve sprožile proti pravici delavcev, pri čemer so bile žal deležne tudi ne-pričakovene podpore v doslej sprejetih ukrepih sodnih oblasti. Nadalje pravijo, da zaupajo v sodstvo, da bo znalo končno le priznati, da je bil nastop kolegov povsem upravičen in v skladu s pravicami, ki jih določa u-stava in zahtevajo od vseh delavcev aktivno solidarnost. Nazadnje sindikalne organizacije v svojem sporočilu obsojajo zadržanje poveljstva zbora mestnih stražnikov, ki ni ničesar naredilo, da bi prepričilo škodljive notranje razdvojitve v zboru mestnih stražnikov in da je prav zaradi njegove nepopustljivosti prišlo do sodne prijave.
PSDI v nabrežinski občini v konstruktivni opoziciji
Nadaljevanje in odmevi na programsko debato V ponedeljek sestanek načelnikov skupin
« nadaljevanju sinočnje seje !osko - nabrežinskega občinskega a je spregovoril še socialdemo-. A Zanevra, ki je dejal, da je program občinske uprave splošen in da zaradi tega za sedaj še s težavo izreče oceno. PSDI bo od primera do primera obravnavala sklepe, ki jih bo sprejel odbor glede ljudskih stanovanj, turističnega razvoja občine, zdravstva, šolstva in prometa. PSDI se strinja z nujnostjo, da je treba v italijanske šole uvesti nouk slovenščine, da oe poglobi kulturna povezava s slovensko manjšino in da se ovrednoti prispevek slovenske kulture v naši in okoliških pokrajinah.
Nujna pa je po mnenju Zanevre ustanova, ki bo skrbela za upravljanje kraških rezervatov, katerih razmejitev in ovrednotenje je nujno za dosego ustrezne zaščite okolja. Glede ustanovitve področnih ali vaških svetov pa PSDI izjavlja, da se strinja z ustanovitvijo konzult, kot so že bile ustanovljene v Trstu in
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiitiiimiiiMiiiiiiiiiiiituiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiuiiiimiimiiitiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiuiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiii*
OD 9. SEPTEMBRA DO S. DECEMBRA PRI MIRAMARU
Mednarodni seminar o fizičnih pojavih na oceanih in ozračju
Oceanografske raziskave naj bi pomagale preprečiti naravne katastrofe, ki od časa do časa prizadevajo obsežna področja na naši zemlji
Strahotne poplave, ki so v letu 1969 prizadele obsežna področja v Bangladešu in hude vremenske nesreče, ki se od časa do časa pojavljajo v Indiji, na Tajskem, v Srednji Ameriki in v drugih nerazvitih deželah, so pripravile voditelje Mednarodnega središča za teoretsko fi-ziko s sedežem pri Miramaru, da so sprejeli sklep o priredbi posebnega seminarja o fizičnih pojavih na oceanih in v atmosferi.
Tečaj se bo odvijal v znanstvenem centru pri Miramaru v času od 9. septembra do 5. decembra letos. Potrebna finančna sredstva bodo dale na razpolago organizacije «U-nited Nations Development Pro-gramme», United Nations Educational and Cultural Organization» in «Swedish International Development Authority», sodelovala pa bo tudi organizacija «World Meteorological Organization» iz Ženeve. Najavljeno je sodelovanje okrog 100 znanstvenikov in raziskovalcev iz 51 držav, večinoma iz dežel v razvoju, v okviru tečaja pa bo kakih dvajset predavanj o fizičnih pojavih v oceanih in v ozračju, o oceano-grafiji, hidrodinamiki in sodelovanju med oceanografi in meteorologi pri sestavljanju vremenskih napovedi. Strokovnjaki, ki se bodo zvrstili za katedrom, bodo obravnavali omenjena vprašanja predvsem z vidikov, ki ustrezajo potrebi po izu-čitvi novih kadrov v nerazvitih deželah. Med drugimi bo nastopil tudi angleški znanstvenik Robinson, teoretik s področja jedrske snovi, ki se je v zadnjih letih specializiral v fizični oceanografiji in ki že dalj časa predava na Harvardovi univerzi.
Tečaj bodo vodili profesorji George Deacon iz Velike Britanije, Paul M. Fye in Združenih držav Amerike in Ban Mieghem iz Belgije v sodelovanju z italijanskimi raziskovalci P. Budinijem, I. Finettijem, A. Marussijem, C. Morelli jem in F. Mosettijem s tržaške univerze.
Posamezna predavanja bodo posvečena vrsti specifičnih vprašanj, med katerimi naj omenimo oceanske struje, pojav «visoke vode», fizično oceanografijo, kemično ocea-nografijo, geofizično oceanografijo, izmenjavo energije med ozračjem in oceanom, mehaniko tekočin, energetsko bilanco morja, pojav bibavice, podvodno akustiko, fizične pojave ob obalah in morsko fiziko. Posebno predavanje bo namenjeno pojavu «visoke vode» v Benetkah. V tem okviru bodo strokovnjaki geofizikalne opazovalnice s tržaške univerze prikazali delo, ki je bilo doslej opravljeno v zvezi s tem specifičnim pojavom. «Visoko vodo» poznajo tudi drugod po svetu, zlasti na jugu Argentine, v Mehiškem zalivu, v Bengalskem zalivu, v Arabskem morju in na drugih območjih, kjer so naravni pogoji — predvsem zaprte morske površine in prisot-
nost vztrajnih vetrov — podobni pogojem, ki smo jim priča na Jadranskem morju.
Štiri osebe ranjene
med zaviranjem avtobusa
Zaradi nenadnega zaviranja avtobusa, ki vozi na progi št. 20, so se včeraj okrog 10. ure lažje ponesrečili štirje potniki. Da bi se izognil nekemu avtomobilu, ki je izsiljeval prednost, je šofer avtobusa, 36-letni Mario Ban iz Ul. Madonnina 36, pred križiščem med Ul. Salata in Ul. Baiamonti naglo zavrl. Sunek je potnike kar vrgel s sedežev in nekateri so se pri tem lažje potolkli. Na kraj nesreče je nemudoma pridrvel rešilec Rdečega križa, ki je prepeljal v bolnišnico 41-letno Carmelo Pustetto iz Ul. Berti 1, 56-letnega Elia Sartija iz Ul. Flavia 4,
njegovo 61-letno ženo Almo Verlic-chi ter 52-letno Lino Ricatti por. Seguito iz Ul. Di Vittorio 26. Medtem ko so prvim trem dali le prvo pomoč, so Segulinovo sprejeli na_ ortopedskem oddelku zaradi hujšega udarca v glavo.
V bolnišnico se je včeraj okrog poldne zatekel 66-letni Giorgio Zec-chin iz Ul. FellUga 94. Dežurnemu zdravniku je izjavil, da je prejšnjega dne popoldne padel z vespo v Ul. Revoltella, kjer mu je zaradi mokrega asfalta spodrsnilo, in da ga zelo boli desna rama in v križu. Po pregledu je zdravnik ugotovil zlom desne lopatice ter več reber ter ga pridržal na zdravljenju. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v približno dveh mesecih.
v Miljah in se zavzema za . itični proporcionalni sistem, kot obstaja v občinskem svetu.
Politična in programska razprav-se bo nadaljevala v petek 12. septembra, ko so predvideni še posegi dveh - treh demokristjanov, socialista Colje, komunista Depangherja in zaključni povzetek župana posl. Škerka. Zanimivo je. da je napovedanih več govorov demokristjanov in da bo zadnji spregovoril načelnik skupine Pase, kar odraža notranje odnose v tej svetovalski skupini, v kateri se niso vsi svetovalci strinjali s trdim in ostrim tonom izvajanja prvega govornika Colombana.
V ponedeljek se bodo ob 18. uri sestali načelniki skupin občinskega sveta in ' se bodo, kot smo že včeraj napovedali, dogovorili o sklicanju skupščin po vaseh, na katerih bodo razpravljali o decentralizaciji uprave. Tak način razprave je med debato predlagal svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar, župan pa je na predlog takoj pristal. Nekaj podobnega je tudi predlagal načelnik demokristjanske skupine Pase. Načelniki skupin bodo poleg tega pričeli tudi razpravo o imenovanjih v razne komisije, ki so na dnevnem redu zasedanj občinskega sveta. Končno bodo za prihodnjo sejo zaključili preučitev okrog 50-60 upravnih aktov še prejšnjega občinskega odbora, ki jih je treba iz formalnih razlogov odobriti.
Župan posl. Škerk in nekateri člani odbora bodo v nedeljo v Šem-polaju pozdravili goričkega nadškofa Cocolina. ki bo v tej slovenski vasi birmal otroke. Za red bodo skrbeli občinski redarji.
Delavec padel
z zidarskega ogrodja
Na gradbišču v jeklarni Adriati-che v Ul. Flavia 104 se je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah ponesrečil med delom 29-letni zidar Edoardo Perossa iz Oreha 4 pri Miljah. Delavec je zaposlen pri gradbenem podjetju Alceo Novel, ki gradi v jeklarni večje poslopje. Ko je zlezel na šest metrov visoko ogrodje, se je v to nehote rahlo zaletel neki tovornjak. Ogrodje se je zamajalo, Perossa pa je izgubil ravnotežje in padel na tla ter se pri tem potolkel po hrbtu. Nemudoma mu je priskočil na pomoč delovni tovariš Riccardo Martinelli, ki ga je posedel v svoj avtomobil in odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za kirurško nadzorstvo. Okreval bo v desetih dneh.
Zaključni del manifestacije v znamenju utemeljenega oporečništva
24-letna Italijanka Isabella Raspini izbrana za «idealno žensko» leta 1975
Defile vseh kandidatk v narodnih nošah na Trgu Unità. Zakaj je odpadel nastop folklorne skupine «Stu ledi» in drugih?
Včeraj se je v Trstu nadaljeval in dneh, pokazala skoraj popolno neza-
zaključil mednarodni natečaj «Idealna ženska 1975», ki ga je priredila milanska organizacija Omita s sodelovanjem tržaške letoviščarske in turistične ustanove. Po raznih preizkušnjah, ki so jih v prejšnjih dneh morale prestati kandidatinje iz raznih držav, da bi dokazale svoje veščine in sposobnosti v raznih gospodinjskih in negospodinjskih poslih, je bila včeraj zaključna slovesnost, ki se je delila v dva dela. Popoldne je bil mimohod udeleženk natečaja v nošah, ki so pričale o narodni pripadnosti posameznih udeleženk. V sprevodu, ki je krenil s Trga sv. Antona, so bile tudi nekatere godbene in folklorne skupine v karakterističnih krojih, kot godbi Ongia iz Milj in «Refolo» iz Skednja. Na to prireditev je Tržaška avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova povabila tudi Tržaško folklorno skupino «Stu ledi», ki se je vabilu odzvala.
Prvotno je bilo zagotovljeno, da bo slovenska folklorna skupina tudi nastopala na Trgu Unità, kjer se je sprevod zaključil in kjer je bila krajša slovesnost, med katero je i-grala občinska godba na pihala «G. Verdi» in med katero so se udeleženke natečaja za «Idealno žensko» predstavile na odru tržaški publiki, ki pa je kakor že v prejšnjih
nimanje ali celo odpor do tovrstnih prireditev, ki predstavljajo v resnici popredmetenje ženske. Tako je odločen odpor nazorno izpričala skupina naprednih tržaških deklet, ki je s transparenti in razdeljevanjem letakov obsodila obliko in vsebino natečaja.
Udeleženke so bile tudi na kratkem sprejemu na tržaškem županstvu, kjer jim je podžupan Giuri-cin podelil spominsko kolajno
Kljub temu pa smo na Trgu U-nità pričakovali nastop Tržaške folklorne skupine «Stu ledi», saj bi za skupino samo pomenil nastop na glavnem tržaškem trgu velik uspeh. Tega nastopa žal ni bilo.
Zadnji trenutek je predstavnik u-stanove sporočil skupini, da je potekel čas, ki so jim ga oblasti dale na razpolago za manifestacijo na trgu, in da zaradi tega nastop odpade. Ne bomo se spuščali v ugibanje, ali je bil to glavni razlog, ali pa je bilo kaj drugega, kar je motilo prireditelje. Dejstvo je, da skupina ni mogla na Trgu Unità zapeti v svojem jeziku in zaplesati slovenske narodne plese.
Poleg demonstrativnega protestnega nastopa skupine naprednih deklet med samo prireditvijo, je natečaj «Idealna ženska 1975» obsodil tudi
tržaški komunistični ženski kolektiv v posebnem poročilu, v katerem u-gotavlja, da je natečaj «prava provokacija že zaradi dejstva, da ga prireja založnik Rusconi». Mednarodno leto ženske, glasovi žensk na zadnjih upravnih volitvah, zbiranje podpisov za splav ter zmaga na referendumu o razporoki dokazujejo, je med drugim rečeno v poročilu, da si je današnja ženska svesta svojega položaja v družbi ter resne družbenopolitične in gospodarske krize, ki pretresa državo.
Prireditev se je nadaljevala zvečer na Gradu sv. Justa, kjer so proglasili «idealno žensko» za leto 1975. Ta naslov je pripadel italijanski kandidatki 24-letni Isabelli Raspini, ki je zmagala v treh od petih preizkušenj. «Idealna ženska» je doktorica prava, študira za notarja, je zaročena, blondinka in visoka meter 69 cm. Na naslednja mesta so se uvrstile kandidatke iz Monakovega, Holandske in Kanade.
Tudi ta zaključni del prireditve, ki ga je dopolnil večer lahke glasbe, je spremljalo zelo malo ljudi, pred vhodom v grad pa je skupina žensk, kot že prej na Trgu Unità, s transparenti oporekala tovrstnim, za današnji čas gospodarskih stisk in socialnih bojev, anahronističnim manifestacijam.
Podžupan Giuricin izroča spominske značke Trsta kandidatkam
Skupina oporečuic proti manifestaciji na Trgu Unità
JUTRI IN V NEDELJO
Praznik komunističnega tiska na Proseku
Sekcija KPI na Proseku - Konto-velu priredi jutri, 6. in v nedeljo, 7. t.m. «praznik komunističnega tiska» na Proseku. Spored se bo začel v soboto ob 16. uri z otvoritvijo to odprtjem ter nadaljeval ob 21. uri s plesom.
Osrednji del praznika bo v nedeljo z otvoritvijo ob 8. Ob 18. uri bo nastopila godba na pihala s Proseka, ob 19. uri domači zbor «Vasilij Mirk», ob 19.30 pa bosta govorila poslanec Albin Škerk in pokrajinski tajnik KPI Giorgio Rossetti. Od 21. ure dalje ples.
Ves čas praznika bodo poslovali dobro založeni kioski s speciahteta-mi na žaru in z dobrim vinom, za ples bo skrbel ansambel «Pomlad».
Gledališča
PD RDEČA ZVEZDA IZ SALEŽA
priredi jutri, 6., in v nedeljo, 7. septembra, na «Skupici» v Bajti pri Saležu
PROSLAVO 30-LETNICE
USTANOVITVE
DRUŠTVA
PROSLAVO 30-LETN ICE OSVOBODITVE
SPORED :
JUTRI, 6 septembra
Ob 20. uri nastop harmonikarskega ansambla Miramar iz Trsta.
Od 21. do 24. ure PLES z ansamblom Lojzeta Furlana iz Zgonika,
NEDELJA, 7. septembra
Ob 9. uri v priredbi ŠK Kras tekmovanje v «skrlah».
Ob 17. uri kulturni spored. Sodelujejo: folklorna skupina ŠTUDENT z Reke. moški zbor Vasilij Mirk s Proseka -Kontovela, mešani zbor Primorec iz Trebč, moški zbor Franc Zgonik iz Branika, domači mešani zbor RDEČA ZVEZDA.
Od 20. do 24. ure PLES z ansamblom Lojzeta Furlana iz Zgonika.
Vabljeni !
PD LONJER KATINARA Mladinski odsek
vabita na tradicionalni
VAŠKI PRAZNIK
ki bo 6. in 7. septembra v LONJERJU
Spored:
Jutri, 6. septembra
od 20. do 24. ure ples z ansamblom «The Lords».
Nedelja, 7. septembra
ob 9. uri slikarski ex tem-
, pore:
ob 17. uri godba na pihala iz Ricmanj, pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, pevski zbor s Ratinare;
ob 20. uri ples z ansamblom «The Lords».
Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo jutri,
6. septembra ob 18. uri,
za 45. obletnico ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, polaganje vencev na grob pri Sv. Ani v Trstu, v počastitev njihovega spomina.
V nedeljo, 7. septembra, ob 17. uri pa bo
SPOMINSKA PROSLAVA
na kraju ustrelitve pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici.
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes 5. septembra, ob 18.00 in 20.30 z dokumentarno dramo: Be-nedetič-Košuta «Rižarna» v hali Tivoli V Ljubljani. Jutri, 6. septembra ob 20 uri; Ivan Cankar «Za narodov b-.,=ur» v Avditoriju v Portorožu. ,
Šolske vesti
Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 14. septembra vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice - Ul. R. Manna 29, tel. 418605. Pričetek pouka v ponedeljek, 15. septembra 1975.
Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Nabrežini bo v ponedeljek, 8. septembra, od 17. do 19. ure v prostorih glasbene šole v Nabrežini.
Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice na Proseku bo v ponedeljek, 8. septembra, od 17. do 20. ure v prosvetnem domu (Soščeva hiša).
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità bo od 9. do 17. septembra razstavljal tržaški slikar Corrado Davide. Prikazal bo 26 slik, v glavnem istrskih in kraških krajin ter motivov iz beneške lagune. Otvoritev razstave bo v torek, 9. septembra, ob 18. uri.
V	umetnostni galeriji «Tribbio» bo jutri, 6. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave tržaškega slikarja G. E. Cucka. Razstava bo odprta do 19. septembra.
MIRAMARSKI PARK - LUČI in ZVOKI - Predstavi: ob 20.30 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini): ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «La classe dirigente». Barvni film, igra Peter O'Toole.
Grattacielo 16.30 «Buttigliene diventa capo del servizio segreto». Barvni film, igra Jacques Dufilho.
Fenice 15.30 ' «Terremoto». Barvni film. Igrata Ava Gardner in Charles Heston.
Fenice 16.00 «La paura dietro la porta». M. Bouquet, M. Costantin, Marilù Tolo. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Con tanti cari cadaveri, detectiv Stone». Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Gli innocenti dalle mani sporche». Barvni film. Igrata Romy Schneider in Rod Steiger, prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.30 «L' ispettore Branningen». Barvni film. Igra John Wayne.
Aurora 16.30 «Rosemary’s Baby». Barvni film, igra Mia Farrow. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 15.45 James Bond: «Agente 007 — Si vive solo due volte». Barvni film
Cristallo 16.30 «Breve incontro». Barvni film. Igrata Sofia Loren m Richard Burton.
Moderno 16.30 «Lily e il vagabondo». Wal Disneyeva barvna risanka.
Impero 16.30 «Io. due figlie e tre valigie». Barvni film. Igra Louis De Fines.
Filodrammatico 16.30 «L’autista di notte». Švedski barvni film. Prepovedan mlgdini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Quando le donne si chiamavano madonne». Barvni film. Igrata Edwige Senech, V. Caprioli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «Emmanue'ie». Barvni film. Igrata Alain Cuny in Sylvia Kristei. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Astra 16.00 «Più torte, ragazzi!». Barvni film. Igrata Terence Hill in B. Spencer.
Abbazia 16.30 «Borsalino». Barvni film. Igrata J P. Beimondo in A-lain Delon.
Volta - Milje 17.00 «Dalla Cina con furore». Barvni film. Igra Bruce Lee.
Razna obvestila,
Združenje staršev in PD Vesna v Križu vabita na pohod na Čaven nad Ajdovščino v nedeljo, 7. septembra ob 8. uri. Odhod s klanca.
Na vrhu pečenje ria žaru.
Seja odborov NšK. Predsednik in tajnik1 Narodne in študijske knjižnice vabita vse člane upravnega in nadzornega odbora NŠK na prvo sejo po poletnem premoru. Seja bo v sredo, 10. septembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. Geppa 9.
Taborniki RMV - tržaška četa se zberemo v nedeljo, 7. septembra, ob
9.	uri na Trgu Stare Mitnice. Izlet na Kras bomo zaključili v popoldanskih urah z udeležbo na proslavi bazoviških žrtev. Obvezen kroj (kdor ga ima).
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce in instrumentaliste, da bo danes v Bazovici ob 21. uri generalka za nastop v Vermiglianu pri Tržiču. Prireditev bo pod okriljem vsedržavne zveze ANPI Italije ob priliki 30. obletnice osvoboditve.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 5. septembra LOVRENC
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37. — Dolžina dneva 13.07. — Luna vzide ob 5.59 in zatone ob 19.02.
Jutri, SOBOTA, 6. septembra LJUBA
VREME včeraj: Najvišja temperatura 26,1 stopinje, najnižja 19, ob 19-uri 23,4 stopinje, zračni pritisk 1010,9 mb stanoviten, vlaga 62-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, brezvetrje, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj-
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa ie 9 oseb.
UMRLI SO: 76-letna Ernesta Pregl vd. Salvi, 80-letna Anna Girone vd. Salvateli!, 80-letna Novella Candido vd. Tolusso, 65-letni Mario Smolyan, 48-letni Stello Valli, 86-letna Angela Gambolati vd. Belle. 74-letni Francesco Palombieri, letna Angela Ferluga vd. Bari, letni Raimondo Orlando.
3ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar
Funt šterling švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
669.50 1415,50
251.50 151,75 258,70
36,75
33,50
33,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
AI Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. P'aZ 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola-Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Val-maura tl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8,30'.
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1: ce Verde, Ul. Settefontane 39; Al® Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Tes d’Oro, Ul. Mazzini 43.
LEKARNE V OKOLICI
Boijunec:	tel. 228-124; Bazovica;
tel. 226-165:	Opčine:	tel. 211-0«11
Prosek: tel. 225-141; Božje polje "j" Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: te ■ 200-121; Sesljan: tel. 209-197: Žavlje-tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
IŠČEMO hišno pomočnico z nekaj urno zaposlitvijo. Telefonirati 790-ob urah kosila.
S PREDSIN0ČN1E SEJE PREDSEDSTVA SPZ
20. SEPTEMBRA JIH BO PRIŠLO SKORAJ DVESTO
Kulturno prosvetnu dejuvnost Krvodajalci z Reke bodo vrnili pred novimi pomembnimi nalogami obisk doberdobskim tovarišem
Priprave na bližnji občni zbor SPZ - Prvenstvena naloga okrepitev prosvetne dejavnosti v mestih
Tudi za kulturno prosvetno dejavnost se začenja nova sezona. Po daljšem poletnem obdobju je v marsikaterem društvu zaživelo razvejano delovanje. Pravzaprav v marsikaterem prosvetnem društvu dejansko ni bilo oddiha in se dejavnost predvsem ob letošnjem proslavljanju 30. obletnice osvoboditve odvija neprekinjeno. Rezultati dela na prosvetnem področju v pretekli sezoni, kot tudi šibkosti in pomanjkljivosti, ki smo jih ob tem plodnem delu zabeležili, ter možnosti ustvarjanja pogojev, da bi v bodoče te težave in šibkosti premostili, so bili glavni predmet predvčerajšnje seje predsedstva Slovenske prosvetne zveze, ki se je sestalo v Gorici.
Že iz bežne analize kulturno - prosvetne dejavnosti v letošnjem letu, tako na ravni zveze, kot na ravni vanjo včlanjenih društev, izhaja razveseljiva in vzpodbudna ugotovitev, da je v tem letu občutno na-rastlo zanimanje za tovrstno udej-Stanovanje. Glavna vzmet za Ijudsko-prosvetno poživitev je bila 30-letni-ca osvoboditve in zmage nad naci-fašizmom. Naši ljudje ‘.o še enkrat dokazali svojo globoko navezanost
na izročila narodnoosvobodilne bor- ; ~W/r 1 k	v	•	•	•
be ter pripravljenost, da njene pri I IlUltUrilO " SDOrtlie IZIIieillEVC
Cobitve nadalje branijo in vredno-	JL	^
tijo. Glavno vlogo so pri tem od-1	Tj 'T|	•	• Ovg •
igrala ravno prosvetna društva in med radriCailll lil ^OStaii 16111
tako smo bili priča pojavu, da so aktivna društva še obogatila in razširila svojo dejavnost, številna druga, ki so v zadnjih letih ohranila le svoje ime ter pasivno životarila v i senci splošnega družbenega in kulturnega dogajanja, pa so letos doživela preporod. Takih primerov bi lahko navedli celo vrsto, kot na pri-tuer obuditev ljudskoprosv nega snovanja pri Korošcih v Miljskih bribih, kjer pripravljajo po dolgih
Sedaj, ko so se pevski zbori še razmnožili, postaja to vprašanje čedalje bolj pereče, čeprav je SPZ uvedla poseben tečaj za pevovodje.
Drugo vprašanje, ki bi se ga morala prosvetna društva načrtneje lotiti, je aktivnejše spremljanje splošne družbene stvarnosti in dogajanja, ki društva obkrožajo. V tem okviru bi morale tudi iz društev samih priti določene pobude, ki zadevajo razne šolske, gospodarske ali druge družbene probleme.
To je bilo jedro razprave na predvčerajšnji seji predsedstva SPZ, ki se je sestalo pod vodstvom predsednika Klavdija Palčiča. To so bila tudi izhodišča, na katerih pripravlja SPZ svoj redni občni zbor, ki bo v drugi polovici novembra in na katerem bodo prosvetni delavci s Tržaškega in Goriškega sprejemali bodoči program. Poleg že omenjenih problemov se bo predsedstvo kore-niteje in načrtneje lotilo vprašanja prosvetne dejavnosti v mestih,
tako v Trstu in Gorici, kjer so, razen nekaterih predmestnih društev, vsa ostala zaskrbljujoče obmolknila.
Glede priprav na občni zbor je predsedstvo SPZ razvilo že sprejeti sklep o predhodnih sestankih ali srečanjih s predstavniki predsedstva po posameznih društvih, tako da bi predhodno izšli vsi problemi, ki tarejo posamezna društva ter da bi bili tudi delegati društev in skupin na občnem zboru že pripravljeni na poročila in mnenja predsedstva.
Na koncu je predsedstvo obravnavalo še razna druga tekoča vprašanja, kot so legalizacija društev, bližnje večje prireditve (obisk pevskega zbora Kočo Racin iz Skopja), strokovni tečaji, sprejem novih skupin v SPZ, ki so za to zaprosile (orkester Miramar, nekatere godbe na pihala) ter druga vprašanja. Ob zaključku seje je predsedstvo soglasna sprejelo resolucijo, v kateri obsoja ukrep o ukinitvi goriške trgovske šole.
liiiiiiMiiiuiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRU 30. OBLETNICE OSVOBODITVE
V sebato in nedeljo padnški prosvetarji in športniki v gosteh v Šoštanju, zadnje dni septembra Šoštanjci na padriški proslavi
Prosvetno društvo «Slovan» iz Pa- i šole sta Padriče in Šoštanj naveza-
»iX	1 »r r» «i/-1 ra i 1 Vi	oli tr’ol'l 1 ei-ilr*-» Ir i c- 1 r7 1 of n	1
drič, ki je v zadnjih dveh ali treh letih nekoliko popustilo v svojem kulturnc-p.osvetnem zagonu, tako de. so je njegova vselej bogata dejavnost precej ošibila, je spet na
letih pevski zbor, godbo in dramsko \ negah. Iz dremanja ga je predra-skupino, nato v Bazovici, kjer so ’	^
Pred kratkim z večjo prireditvijo proslavili 30. obletnico osvoboditve, nato v Ricmanjih, v Padričah in še marsikje, tako na Tržaškem, kot na Goriškem. Najbolj razveseljivo Pa je ob vsem tem dejstvo, da so glavni nositelji tega preporoda v številnih krajih predvsem prosvetni delavci iz mlajšega rodu.
Kot pa po eni strani z zadovoljstvom ugotavljamo občuten porast in razmah ljudske kulture, tako se po drugi strani vzeoredno odpira spoznanje, ua naša prdsveiua dejavnost Prerašča svoje sedanje strukture, fe je marsikje bolj kot prej obču-
P vprašanje ustreznih prostorov,
Pomanjkanje organizacijskih in predvsem strokovnih kadrov in podobno.
Skratka množičnemu bi moral slediti tudi kakovostni razvoj. Kot najzgovornejši primer je ravno zborovska dejavnost, ki je bila vselej glavni steber naše kulturno - prosvetne dejavnosti, 'že dolgo časa ugotavljamo, da manjka pevovodski kader.
mil klic 30. obletnice osvoboditve in zmege nad nacifašizmom. Spet je slrnilo svoje vrste, obnovilo in pumbdilo svoj pevski zbor, sestavilo skupino mladih recitatorjev ter krepko poprijelo za delo. Zadnje dni septembra bodo torej tudi Padriče slovesno proslavljale naš najpomembnejši jubilej.
Prireditev, na kateri sodeluje tudi domače padriško-gropajsko športno društvo «Gaja», bo poleg oznake Sli-letnice imela še drugo značilnost. To bo namreč priložnost za srečanje s. prosvetnimi in športnimi delavci iz Šoštanja. S tem krajem so Padriče že dolgo od tega nave zale tesne stike. Druži ju prijateljstvo in ide^a o enotenju slovenskega kulturnega prostora, ki ga meja ne more ločiti. Predvsem pa ju druži lik slovenskéga pesnika in padlega partizanskega borca Karla Destovnika - Kajuha, ki se je rodil in živel v Šoštanju in po katerem so poimenovali gropajsko-pa-driško šolo. Na dan poimenovanja
la stike, ki se iz leta v leto utrjujejo in krepijo. V enem in drugem kraju ne zamudijo nobene, še najmanjše priložnosti, da bi ne povabili v goste svojih pobratimov z druge strani meje. Tako se bodo šoštanjci udeležili padriške slovesnosti ob 30. obletnici osvoboditve, padriški prosvetarji in padriško-gropajski športniki pa bodo še pred tem v gosteh v Šoštanju. V tem tednu poteka namreč v Šoštanju, na pobudo šoštanjskega turističnega društva ter pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti, proslava v počastitev 775-letnice mesta ter 30-letnice osvoboditve. Proslava obsega celo vrsto zanimivih kulturnih in športnih prireditev, ki so se začele že prejšnjo soboto in se bodo zaključile v nedeljo, 7. septembra. Sobotnih in nedeljskih prireditev se bo udeležila tudi večja delegacija padriških prosvetnih delavcev ter ekipi nogometašev in teniških igralcev «Gaje», ki bosta nastopili na posebnih turnirjih.
• Danes, 5. septembra, ob 20.30 bo na sedežu v Ul. S. Ermacora 3 sestanek rajonske konzulte za Rojan, Greto in Barkovlje. Na dnevnem redu bodo šolska in Urbanistična vprašanja.'
ftiunn,mi inni,nun,mi,imi,
					
Nov supermarket v Trstu
Goste bo sprejel doberdobski župan Andrej Jarc - Pred-videna so tudi športna srečanja in kulturna prireditev
V	soboto, 20. septembra pridejo na obisk v Doberdob krvodajalci z Reke in iz drugih krajev Hrvaške. Pravzaprav bo to le povračilo o-biska, ki so ga opravili doberdobski in krvodajalci iz Fogliana letos spomladi na Reki. Takrat so se naši krvodajalci odzveli vabilu Rdečega križa na Reki, in navezali stike sedež na Reki, in navezali stike za nadaljnje sodelovanje. Poleg razgovorov in izmenjav izkušenj na področju krvodajalstva, so se takrat še srečali tudi v nogometu in vlečenju vrvi, obiskali so nekaj zanimivih turističnih krajev in gospodarskih objektov reškega območja ter prijateljsko kramljali in prepevali skoraj do zore. O tem dogodku so časopisi, ki izhajajo^ na Reki in v Istri obširno poročali. Članki so bili opremljeni tudi s slikami, v celoti pa je bil objavljen pozdravni govor predsednika edine slovenske krvodajalne sekcije v zamejstvu, Jožefa Ferletiča s Poljan.
V	Doberdobu kakor tudi v Foglia-nu se na prihod gostov vneto pripravljajo. Predsednik Jožef Ferle-tič nam je povedal, da bo reške krvodajalce sprejel tudi domači župan Andrej Jarc, ki je bil tudi na obisku na Reki. V Foglianu bo nogometno srečanje, v Doberdobu pa vlečenje vrvi in tekmovanje v balinanju. Doberdobci bodo reškim tovarišem pokazali nekaj točk iz prve svetovne vojne na Krasu in se spomnili številnih padlih Dober-dobcev v NOB. Predvidevajo, da bo tisti dan prišlo na obisk v Doberdob od 150 do 170 hrvaških krvodajalcev, kar nalaga požrtvovalnim domačinom nemalo skrbi za pogostitev tolikšnega števila ljudi. V ta namen so odborniki že stopili v stik s krajevnimi ustanovami in zasebnimi podjetji in prejeli zagotovila za pomoč. Tudi pokrajinski predsednik združenja Buoro je naglasil pripravljenost pomagati iznajdljivim krvodajalcem iz Doberdoba in Fogliana.
Pred povratkom reških krvodajalcev v domovino je na programu še kratko kulturno srečanje, ki bo potekalo na šolskem dvorišču in trgu pri spomeniku padlim. Ob prisotnosti godbe na pihala «Kras», pevskega zbora «Jezero» in domačega prebivalstva, se bo prijateljsko srečanje sklenilo pozno ponoči.
J. G.
Pokrajinski odbor za cene je zvišal cene govejega mesa v maloprodaji. Podražitve pričenjajo veljati z današnjim dnem. Tako bodo gospodinje, ki so doslej plačevale navadno goveje meso brez kosti po 3.100 lir, morale poslej odšteti 3.350 lir. Zrezki iz zadnjega dela so se podražili od 3.250 na 3.500 lir, roast-beef od 3.700 na 4.000, pljučna pečenka od 4.000 na 4.400, meso brez kosti v sprednjem delu od 2.400 na 2.550, meso s kostmi od 2.000 na 2.060, rebrca od 1.250 na 1.450, meso z dodatkom kosti v količini največ 30 odstotkov pa se je od 750 zvišalo na 950 lir.
Pokrajinski odbor za cene je podražitev utemeljil s tem, da je cena uvožene goveje živine za različne vrste mesa po 1.550 lir in da znaša mesarjev pribitek 319 lir na kg.
Mesarji so dolžni izobesiti nov cenik ter ne smejo prodajati mesa po ceni, ki bi bila višja od cene, ki jo je določil pokrajinski odbor. U-krep bodo objavili v pokrajinskem
llllllllIlIlllllllIllIlllIlllllllIlIlllllllllIllIlliiiiimiliimmiiiiiiilililllliillliiillllllliilliiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiM
OB DNEVU FOLKLORE V SOVODNJAH
Jutri v Tržiču srečanje svetovalcev in predstavnikov ANPI
Župan iz Tržiča Maiani bo v soboto ob 10. uri sprejel delegacijo pokrajinskega vodstva ANPI, ki mu bo podelila spominsko sliko, ki ponazarja prispevek Tržiča v odporniškem gibanju. Župan je na srečanje z borčevsko organizacijo povabil vse občinske svetovalce strank u-stavnega loka, torej 29 svetovalcev na 30 izvoljenih. Upravitelji bodo nato v sprevodu odšli k partizanskemu spomeniku in ob vznožju položili vence.
Včeraj je bila v Italcantieri enourna stavka, ki je sodila v okvir priprav na današnjo triurno stavko ladjedelniških delavcev. To stav-
ko vsedržavnega značaja so sindikalne organizacije okbcale z namenom, da podkrepijo svojo zahtevo po sprejemu ukrepov v korist lad.iedelniške industrije in zaposlitve.
Svetovalci KD in dva neodvisna svetovalca v občinskem svetu v Tržiču so poslali županu pismeno zahtevo po čimprejšnjem sklicanju seje občinskega sveta, da bi izvedeli za stališče občine glede metana.
Glede upravne politike v Tržiču, iadjedelniškem mestu, ki je po 15. juniju prvič dobil ljudsko upravo, velja pripomniti še to, da je župan Maiani sklical za prihodnji petek sestanek načelnikov skupin, na katerem bodo razpravljali o občinskem programu.
Župan medtem nadaljuje stike s predstavniki strokovnih združenj, da bi se čimbolj seznanil s stanjem ter tako dobil gradivo za sprejem ustreznih odločitev.
SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENi
Od danes občutno dražje vse vrste govejega mesa
Slabše vrste mesa so se podražile celo za 25 odst. ■ Pljučna pečenka odslej 4.400 lir kg
uradnem listu, pristojna telesa pa so dolžna poskrbeti za njegovo spoštovanje.
Drevi prva vaja zbora «Jezero»
Drevi se bodo na društvenem sedežu pričele vaje pevskega zbora «Jezero» iz Doberdoba. Odbor vabi vse pevce naj se udeležujejo vaj in obenem vabi tud' mlade, ki imajo veselje do petja, naj se pridružijo zboru. Drevišnjo prvo srečanje bo ob 20. uri; profesor Silvan Križman-čič bo seznanil pevce s programom dela za prihodnjo sezono in sestavil koledar prihodnjih nastopov in obveznosti, ki jih je odbor sprejel med počitnicami.
Požrtvovalni prosvetar Janko Cotič se ne more ločiti od svoje harmonike
«Ko sem spoznal, da se nam bo mladina začela odtujevali, če ji ne omogočimo športnega udejstvovali ja, sem s sodelavci ustanovil nogometno ekipo,» nam je poteg drugega povedal naš sobesednik
Prometna nesreča v Ui. Duca D'Aosta
Prejšnjo noč se je pripetila cestna nesreča v Ulici Duca D’Aosta v Gorici, pri kateri se je lažje ranila 34-letna Laura Gianporcaro. Priletna ženica je hotela prečkati cesto, ko je privozil z avtomobilom renault 73-!etni Gino Innocenti in jo podrl. Ponesrečenko so nemudoma odpeljali v bolmšnico, kjer bo ozdravela v šestih dneh.
bodo v^našenTm 0’t 10’ sePte™bra,
Permarket PAM16?11 ■°dprli nov su' novem nosinni, •le. nameščen v Elisi in TyfTJU-rned nunama Campi tatica lviana Sig‘a PAM je meno» (v|? hl™ega sl°gana «Più a s katero m za raanj denarja), marketov v sof1 Za t 2 drugih super-dež družbe ki v^Hr-11^1' Glavni se' marketov ’ie v¥mWJe Veflg0 super-
netke, prodal p? v Pokrajini Be-P° vseh .SL Pa 50 razvrščene bje od Turina hn^eSUh severne Paketov PAMI3 ^kter Je 8 supermar-Brescie Rr>i Prek Milana (14) do do Trsta Bk ngn®’ Vicenze m Vidma tom veriga PAivrV 43' suPermarke-nc severovfhn^ d°Segla svoj° skraj-žavi. erovzh°dno postojanko v dr-
liSzpSol^ramarkket v Ut- Campi E-kv. metrov pL kaPM° Površino 2.400 vo>jo vsi pVrehr0 ^mk0m bodo tu na nomske special-f1!3111 lzdelki. gastro-delki lastne nJn-eteb slaščičarski izje in povrtnina tV°d?’ie’ meso’ sad' «vodi.v okvin,1 droserijski prodar v rezih supermarketa, ven-
ne Ristorante S”! ?lužbe’ <<Gesti°-dobna «kafeteri-50 delovala prva so-
terijo označbV Italiji: s kafe-in Ans^osaW UJ J° namreč Francozi
atavracbe kaWC1- sam°POstrežne re-
na drugi ’meÌk , p°znaj° števil-
%KSfs,3cIS^“,ter'ii
"-pni. « k ra«,'
okrog 200 avtomobilov S pomočjo posebnih dvigal bodo klienti lahko prihajal-' z vozički vse do avtomobilov, tako da bodo nakupljeno blago enostavno preložili iz vozička v prljažnik. Za parkiranje avtomobilov ne bo treba plačati posebne pristojbine.
v supermarketu PAM bo našlo zaposlitev 50 do 55 ljudi, v veliki večini iz Trsta.
Seminar za slovenske učitelje in profesorje
Republiška komisija za vzgojo in izobraževanje prireja od 15. do 24. septembra seminar slovenske kulture in jezika za učitelje in profesorje iz Trsta in Gorice. Za goriške šolnike je na razpolago 10 mest. Seminar bo v hotelu Creina v Kranju. Sindikat slovenskih šolnikov vabi svoje člane, ki bi se seminarja radi udeležili, naj se prijavijo.
Vpisovanje delavcev v srednje šole
Sindikalne organizacije opozarjajo delavce, da 10. septembra zapade rok za vpisovanje v srednje šole. Srednje šole za delavce starosti od 16 do 23 let je na zahtevo sindikalnih predstavništev uvedlo ministrstvo za vzgojo in so name-
f.i
njene predvsem tistim delavcem, ki iz raznih razlogov niso mogli o-biskovati nižje srednje šole v normalnem roku. Prijave je treba napisati na navaden papir in jih nasloviti na šolsko skrbništvo. Sindikati. imajo ustrezne tiskovine in nudijo pojasnila za njih izpopolnitev.
Zadnja sija starega
občinskega odbora
Prejšnji goriški občinski odbor se je 3. seutembra še poslednjič sestal. Župan De Simone je ob tej priložnosti podelil spominsko medaljo podžupanu Sergiu Rovisu ter se mu zahvalil za njegovo desetletno delovanje v občinski upravi. Rovis se je namreč umaknil v zasebno življenje.
Odborniki so nato odobrili dela, ki so potrebna za urbanizacijo parcel v Ul. Terza Armata. Ustanovi IACP so podelili zemljišče za izgradnjo 38 ljudskih stanovanj. Odobrili so namestitev javne razsvetljave v kraju Forte del Bosco in odobrili prednostno lestvico za razdelitev suplenc otioškim vrtnaricam.
«Septembrski praznik» jutri in v nedeijo v Doberdobu
V priredbi katoliškega društva «Hrast» se bo jutri na dvorišču pred Mladinskim domom v Doberdobu začel dvodnevni praznik. To je vsakoletni praznik s kulturnim, športnim in zabavnim programom, ki ga društvo pod naslovom «Septembrski praznik» prireja že več let. V nedeljo zvečer bo tudi govor ob 30-letnici osvoboditve. Istega dne popoldne bo imel koncert znani slovenski narodni ansambel «Miha Dovžan», ki bo igral tudi zvečer za ples, za soboto pa je na programu srečanje v odbojki in tekmovanje v briškoli. Za ples in zabavo pa bodo poskrbeli domači fantje ansambla «Kraški odmevi».
iiiuuiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiimiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Indeks življenjskih stroškov pri nas rahlo pod vsedržavnim
V primerjavi z indeksom 100 v letu 1970, se je indeks za prehrano pri nas v prvem letošnjem trimesečju dvigni! na 170
Po podatkih trgovinske zbornice se življenjski stroški delavskih in uradniških družin v drugem trimesečju (april - junij 1975) niso tako naglo dvigali, kot v istem razdobju lanskega leta. Gre za pojav — izračun se nanaša na potrošno blago so za podlago, bi jo označujejo s 100, vzeli leto 1970 — ki je precej podoben vsedržavnemu. Če so življenjski stroški v Gorici naraščali počasneje kot v ostalih predelih države, gre to ugotovitev pripisati dejstvu, da smo v Gorici manj trošili za nakup prebrane.
Če upoštevamo, da znaša indeks življenjskih stroškov v letu 1970 —
100, potem se je ta indeks leta 1974 za prehrano zvišal na 148, v drugem trimesečju leta pa na 170. Tako se je indeks oblačil zvišal v odnosu na lansko poprečjr za 15,5, elektrike in kurjave za 1,6, stanarine za 16 ter storitev za 18 odstotkov. Vsedržavni indeks cen potrošnega blaga in dobrin se je od lanskega vsedržavnega poprečja do konca drugega trimesečja letos dvignil za 15,8 odstotka, na Goriškem pa za
Prosvetno društvo Sovodnje prireja tridnevni praznik, v katerega je nedelja vključena kot dan folklore. Gre za pomemben dogodek, ki bo j ovrednotil prizadevanje. tega dru-1 štva, da ohrani folklorne značilnosti, ki jih je zob časa že precej načel. Zasluga za srečno izpeljavo te akcije gre številnim vaščanom ter kot organizatorju tudi Janku Cotiču, ki je dolga letp. vodil prosvetno društvo. Ker je njegovo ime mogoče zaslediti v številnih akcijah, domala vseh po vojni, v katerib je skupno s požrtvovalnimi vaščani pomagal dvigati prosvetno in narodno delo iz mrtvila, v katero ga je spravil fašizem, smo ob tem prazniku pripravili z njim pogovor, v katerem se zrcali 35-letna zgodovina vasi ter njen sedanji utrip.
Že kot mlad fant je Janko prišel navzkriž s fašisti. Iz protifašistične Uterature, ki jo je preko skrivnih kanalov prejemal : že/pred letom 1940, se je namreč v njem porodil odpor proti nasilju ter ni hotel obleči črne srajce, kar mu je prineslo preganjanje in tudi obsodbo leta 1942, ki pa je ni prestal, ker je bil pod orožjem. Njegova medvojna pot ga je jeseni 1943 pripeljala k partizanom, v vrste skojevcev ter v aktivno, do današnjih dni neprekinjeno delo za napredek našega ljudstva na Goriškem. Po osvoboditvi je vodil izgradnjo Mladinskega doma v Sovodnjah, ki je bil delo mladine, ter sodeloval pri ustanovitvi prosvetnega društva «Primorska zvezda».
«Pomanjkanje prikladnih prostorov za prosvetno delovanje je bila največja težava, ki smo se z njo srečavali pri našem delu, zato je bila izgradnja Kulturnega doma moja prva in največja skrb. Med mojim desetletnim predsedništvom v prosvetnem društvu Sovodnje smo to vprašanje srečno rešili in to mi je v največje zadoščenje,» je odkrito priznal.
Janko Cotič je vedno čutil notranjo potrebo po prosvetnem življenju. V krvi je imel ljubezen do glasbe ter je še pred vojno ustanovil zabavni ansambel, v katerem je igral harmoniko in so v njem sodelovali še Oskar Vižintin, Ivo Pelicon ter Lado Uršič. Tudi po vojni je skupina nastopala in ko so njeni člani pomrb, si je Janko poiskal druge. Njegova velika zasluga je, če ima Glasbena matica v Sovodnjah svojo šolo ter jo obiskuje lepo število gojencev, ki se v njej glasbeno izobražujejo.
Področje njegovega delovanja se je razširilo ter vključuje poleg prosvetnega tudi družbeno - politično in športno. Letos je poteklo 25 let, odkar je prvič kandidiral na občinskih volitvah v Sovodnjah ter postal občinski odbornik, odgovornost, ki so mu jo volivci in svetovalci ponovno zaupali na letošnjih upravnih volitvah.
Njegova aktivnost pa se ne končuje pri javni upravi. Zato smo ga vprašali, kako zmore ob omenjeni angažiranosti ter uspešnem opravljanju svojega pekovskega poklica, ki ga priklepa k peči do zgodnjih jutranjih ur, svoj razpoložljivi prosti čas posvečati še športu in kaj ga bolj mika, družbeno - politična in prosvetna ali pa športna dejavnost.
«Nisem navdušen športnik ter se s športom tudi nisem aktivno ukvarjal, vendar sem se skupno s sodelavci odločil ustanoviti sovodenjsko nogometno ekipo takrat, ko je postalo jasno, da bo naša mladina zašla v italijanska društva, či ji mi ne bomo potešili želje po športnem udejstvovanju. Tako je nastala nogometna ekipa, ki se je uspešno uveljavila po Goriški in izven nje.» Janko Cotič je dolga leta od blizu spremljal ekipo in jo, kakor smo mogli slišati na zadnjem občnem zboru prosvetnega društva z lastnim denarjem izdatno podpiral.
Pred 4 leti je postal podpredsednik goriške lovske sekcije, obenem
" ’ ' ' 1 ’ EM
Igral bo harmoniko, inštrument, ki ga je vzljubil v mladih letih in se od njega ne more ločiti.
Novi predpisi o davkih na dodatno vrednost IVA
Urad za stike z javnostjo gori-ških finančnih straž opozarja trgovce, da je sezanil davčni urad in vse druge sorodne ustanove za izterjevanje pristojbin, z novimi predpisi o davkih na dodatno vrednost IVA. Predpisi se predvsem nanašajo na fakturiranje blaga, prodajo na drobno, vodenje spiska faktur, shrambo dokumentov in drugih stvari v zvezi s trgovanjem. Zato opozarjajo finančniki, naj se trgovci obrnejo dc svojih združenj in se seznanijo z novimi predpisi glede davka na dodatno vrednost IVA.
• Goriški župan je preklical svoj odlok, sprejet na podlagi ministrske okrožnice, o omejitvi energetske potrošnje.
Med včerajšnjim petnajstdnevnim sejmom v Gorici je neznan tat oropal gospodinji, ki sta crišb na trg, da bi si kai kupili. Ob 11. uri je iz torbice Marcohne Coienzini per. Vecchi stare 72 let, bivajoče v Ul. Croce 3. ukradel denarnico v kalen je imela 100.000 lir. Nekako ob istem času je ukradel derTnico tudi 70-letni Olgi Bavčar iz Sela pri Ajdovščini ter jo oškodoval za 12 tisoč 500 lir.
PD «SOVODNJE» in folklorna skupina prirejata
PRAZNIK FOLKLORE
v soboto, ti., nedeljo, 7., in ponedeljek, 8. septembra, z naslednjim programom;
Jutri, sobota, 6. septembra s pričetkom ob 20. uri tekmovanje v briškoli in tangu.
Nedelja, 7. septembra ob 19. uri nastop folklorne skupine iz Sovodenj in «Santa Gorizia» iz Gorice.
Ponedeljek, 8. septembra tekmovanje v valčku.
Vsak večer bo ples ob zvokih 'domačega ansambla «The lovers». Za to priložnost je folklorna skupina izdala tudi ilustrirano brošuro, ki bo med praznikom v prodaji.
Janko Cotič, požrtvovalni družbeno-polrtični delavec
sto ima že precej let tudi v domači posojilnici.
V nedeljo se nam bo Janko Cotič predstavil kot član folklorne skupine, ki si je ukrojila nošo po starem izvirniku, ter bo prikazala tudi stare goriške plese in glasbo.
V tej skupini bo nastopal kot godec.
llllllll!llllllllllllIIIIIlllllIIIIIII||||||||lllllll|||||||||||||||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||in||||||l|||lllll||IIIIIIIIItlltu,llllllllllllllllllllllllllllll,llUlll||||,||||ll|llll
POGOVOR S PREDSEDNIKOM AVTOMOBILSKEGA KLUBA M. TIRELOM
Kompleks MCI ob Tržaški cesti med najbolj sodobnimi v državi
V njem so sedež ustanove z uradi, motel, restavracija, ben-cinska črpalka in pralnica avtomobilov . Ugodnosti za člane
15,5 odstotka. Tudi primerjava med je predsednik sovodenjske lovske lanskim in letošnjim drugim trime-1 družine, ki šteje 22 članov iz vasi sečjem govori v prid nekoliko ce , Sovodnje, Rupa in Peč, ki sodijo v rejšega življenja na Goriškem. J njeno lovišče. Podpredsedniško me-
«Zgradba motela ob Tržaški cesti predstavlja skupno z vsemi pritiklinami najbolj dodelan objekt, ki ga je zgradil avtomobilski klub ACI za potrebe svojih članov ter občinstva v Italiji,» nam je včeraj dejal predsednik upravnega sveta avtomobilskega kluba ACI Mario Tirel. «V tej zgradbi smo poleg hotela in restavracije uredili številne urade avtomobilskega kluba, kjer bodo avtomobilisti lahko z veliko manjšo izgubo časa za parkiranje kot doslej opravljali svoje obveznosti, ki ^h imajo kot avtomobilisti.»
Vse do nedavna so bili uradi ACI v Ul. Roma, torej v središču Gorice, kjer je parkirnega prostora vedno manj in ga sploh ne bo mogoče več dobiti, ko se bodo deželni uradi preselili v novo zgradbo, ki so jo dogradili v Ul. Roma. To zgradbo ACI, ki je bila last vsedržavnega vodstva ter krajevne podružnice, so prodali družbi SARA, uradi ACI pa so se preselili v motel na Tržaški cesti, kjer so pro store restavracije, ki so ji odka-zali manjši del, preuredili v funkcionalno urejen sedež goriške ACI, ustanove, ki živi od svojega premoženja in od plačil, ki jih njeni člani in avtomobilisti plačujejo za njene storitve
Zgradbo ACI ob Tržaški cesti je bilo mogoče zgraditi z denarjem u-stanove in pa z izdatnim prispevkom deželne uprave. V tem kompleksu je poleg uradov, hotela» in restavracije tudi bencinska črpalka ter avtomatska pralnica avtomobilov. Velika prednost tega kompleksa pred ostalimi v Gorici je ravno v tem, da razpolaga z obsežnim parkiriščem, prav gotovo z največjim, ki jih ima katerakoli ustanova v Gorici, saj se je doslej po našem prepričanju pri novih gradnjah vs premalo upoštevala potreba po zagotovitvi ustreznega parkirnega prostora.
Avtomobilski kluo nudi svojim članom precej ugodnosti. Zagotavlja jim 15-odstotni popust v motelu ter jim daje brezplačno na voljo avtomobil za tri dni, če član to zahteva in dokaže, da nima vozila, ker se je zaletel ali ima na njem kakšno okvaro.
riti lokacijo tega objekta,» je dejal predsednik Tirel. «Stoji namreč v neposredni bližini pomembnega mednarodnega vozlišča, ob avtocestnem priključku ter v bližini novega mednarodnega prehoda štandrež, ki ga bodo pričeli v kratkem graditi. Zaradi t" lokacije bo objekt zanimiv /a turiste, poslovne ljudi, skratka za vse, ki se bodo na poti med Padsko nižino in Srednjo Evropo ustavljali v Gorici zaradi počitka in najrazličnejših poslov, ki jih bodo v Gorici opravljali. Prepričani smo, da smo Gorico obogatili pomembnim objektom, po katerem se je že dolgo časa čutila potreba in s kakršnim se ne more pohvaliti vsako mesto.»
Prosveta
Prosvetno društvo «Oton Župančič» v štandrežu vabi pevce moškega zbora, da pridejo na prvo vajo nove sezone na sedež danes, 5. septembra, ob 20.30. članice ženskega pevskega zbora pa naj pridejo na prvo vajo v ponedeljek, 8. septembra, ob 20. uri.
ŠOLA GLASBENE MATICE V GORICI
sporoča, da se je pričelo vpisovanje za šolsko 1. 1975-76. Vpisovanje bo vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu v Ulici Malta 2, do začetka pouka, 15. septembra.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet z lastnimi sredstvi na proslavo «Dneva planincev» pri planinskem domu na Sviščakih z vzponom na Snežnik pri Ilirski Bistrici. Izlet spada v okvir «planinstvo in šport za vsakogar». Vse informacije na sedežu društva v Ulici Malta 2.
ENAL priredi petdnevni avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Senj, PUjvička jezera, Bihač, Jajce, Sarajevo, Dubrovnik, Split, Za-
dar in Karlobag. Vpisovanje vsak dan «Predvsem pa je potrebno pouda-1 na sedežu, Korzo Verdi 115.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Peccati in famiglia». M. Placido, J. Tamburi. Barvni film, prepovedan mladim pod IS. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Operazione Costa Brava». T. Curtis. R. Moore. Barvni film-
MODERNISSIMO 16.40-22.00 «Sangue di condor». M. Janahuaya in V. So-linas.
CENTRALE 17.00-21.30 «La morte bussa due volte». F. Testi, A. Celi. Barvni film, prepovedan mladim pod 14. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 «La ragazza del Golden saloon». E. Scott in A. Amo. Barvni film, prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Operazione Costa Brava».
PRINCIPE 18.00—22.00 «Baby killer».
ISova Gorica
SOČA «Vampirjeve ljubice», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00.
S\ OBODA «Pazi da ne bo gneče», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Tolpa Cola Yungerja in Jes-se Jamesa», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
L goriškega matičnega orada
ROJSTVA: Fabio Lorenzon, Alessandra Colotti, Annamaria Ceccarello.
SMRTI; 99-letna hišna gospodinja Francesca Gerbec vd. Mauri.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72-701.
Portugalski dogodki v luči Salazarjeve dediščine
Družbene in politične korenine antikomunizma cerkvene hierarhije
Katoliška cerkev na Portugalskem je bila do nedavnega najbolj «zaprta» ter je predstavljala pravcato «cerkev molka»
Kaj se dogaja s katoliško cerkvijo na Portugalskem? To vprašanje so si zastavili vsi ob burnih dogodkih, ki so pretresali in še pretresajo to deželo v zadnjih dneh, posebno na severu. Tedaj je med drugimi nastopil tudi škof iz Brago Francisco Maria da Silva, ki je v svojem govoru baje sto tisoč-glavi množici naslovil ta poziv: «Zavpijmo pred vsem narodom: tukaj smo. z združenimi močmi bomo zmagali»; «sam bog je osebno z nami»; «komunizem je naš sovražnik? gotovo je naš sovražnik, naš najbolj zakrknjen sovražnik». In še nadaljeval; «Zavračamo, da bi se nadaljevalo stanje, ki so ga zaostrili do skrajne meje in ki bo prisililo naš narod, v boju za spoštovanje svoje svobodne volje, da se zateče k nasilju in da sproži državljansko vojno . . .»
Trenutek nato se je velika množica začela pomikati proti predmestju. Neka skupina se je ločila ter odšla kot v procesiji proti sedežu portugalske KP. Pravijo, da so demonstranti nosili transparente s takimi napisi: «Mati božja iz Fatime je z nami», «Kdor je brez boga je proti bogu», «Sveta devica brani nas pred komunisti». Nekaj ur pozneje so zublji zajeli sedež komunistične stranke.
Take epizode so se potem ponovile v deset in deset mestih severne Portugalske, Manifestacije so potekale povsod na isti način. Množice so se zbirih v večjem ali manjšem številu, odhajale proti sedežem komunistične partije, ali sindikalne organizacije. Potem je prihajalo do streljanja, do boja in končno do (gnja. Tako je bil svet še enkrat priča najbolj fanatičnega antikomunizma ter svete vojne v imenu vere.
Mnogi so si skušali razlagati te portugalske dogodke z vrinjanjem provokatorjev v politična gibanja. To je prav gotovo res, posebno če se upošteva, da je bil portugalski fašizem uničen šele pred kratkim. Toda vsi se zavedajo, da se tako obširni pojavi ne morejo razlagati samo s provokacijami.
Katere so zgodovinske in politične korenine te verske «Vandeje»? Vsa ta vprašanja pa se stekajo k enemu samemu vozlu: portugalska Cerkev, njene vezi s preteklostjo ter njena nasprotstva s sedanjostjo. Res je, da številni vplivni ljudje na Portugalskem pravijo, da se v tej deželi ni odprlo neko katoliško vprašanje. To
pa je res le, če se nanašamo izključno na vprašanje diplomatskih odnosov med cerkvijo in državo (izvzemši spor glede radia Re-nascenca). Vendar pa se iz vsega tega oblikuje na jasen način problem odnosov med starim in novim, med tradicijo, ki jo v veliki meri simbolizira cerkev, ki je med najbolj «zaprtimi» ter obnovitvenim valom, ki je nastopil 25. a-prila: med versko zavestjo — desto predkoncilsko — velikih množic in socialističnim načrtom, s katerim se ukvarjajo vojaške struje in stranke. Gre za problem, ki ne postavlja nasproti drug drugemu laike in katoličane, temveč se-če. včasih na dramatičen način samo versko kulturo in verske organizacije, tako na vrhu kot na bazi. Ne smemo pozabiti med drugim tudi nastope katoliške mladine: «Resnični problem je ta, da v nekaterih krogih Cerkve menijo, da so njihovi interesi ogroženi ter se zato še nadalje vedejo kot protirevolucionarne sile». In potem še taka stališča nekaterih katoliških krogov: «Cerkev še vedno dopušča, da jo bremenijo odgovornosti za storjene napake ali druge, za katere je bila soodgovorna.
Nainovejša zgodovina portugalske Cerkve je zgodovina organizacije, ki stoji trdovratno na konservativnih položajih, je povezana z mogočneži ter nezaupljiva do vsega novega, ki se je začelo po-raiati v katoliškem svetu v zadnjih desetletjih. Proglasitev ločitve med cerkvijo in državo, ki jo je izvedel republikanski režim 20. aorila 1-911 je predstavljala hud u-darec za portugalske verske kroge, ki se potem niso obotavljali, da bi smatrali Salazarja za moža, ki bi jim pomagal do vzpostavitve starega reda. Samo tako si lahko razlagamo tesno zavezništvo med oblastjo in hierarhijo iz katerega so se porodili monstruozni sadovi za vsakršno demokratično zavest, taki sadovi kot je bila molitev, ki jo je sestavil in čital leta 1937 škof iz Coimbre. Tistega leta se je Antonio Salazar čudežno rešil pri nekem atentatu. Molitev, ki jo je sestavil škof iz Coimbre, se je tako glasila (duhovnik) : «Gospod, podari nam s svojo mogočnostjo mir», (verniki): «Bodi, o gospod, usmiljen s svojim ljudstvom», (duhovnik): «Molimo za našega poglavarja Salazarja», (verniki): «Gospod naj ga ščiti ter naj mu podari dolgo življenje in srečo na tej zemlji ter naj'ga vedno brani pred sovražnikovimi na-
fiiiiiiiiiiiiutuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiniuiiiiiiiuiiiiiiuiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
BALKANSKA ŽELEZNIŠKA PREDNICA
Kmalu vlaki na progi od Beograda do Jadrana
Gradnja proge Beograd - Bar je terjala ogromne napore in stroške
BEOGRAD, 4. — Vse kaže, da bo kmalu stekla železniška proga med Beogradom in Barom v Črnogorskem Primorju.
Že dolgo časa se govori o direktni povezavi med jugoslovanskim glavnim mestom in Jadranskim morjem. Ta povezava je pomembna ne samo za Beograd, temveč tudi za ves spodnji del Balkanskega polotoka, ki je poznal v glavnem, do sedaj, le železniške, oziroma cestne povezave v smeri sever - jug, če ne upoštevamo že zelo zastarele in poleg tega še vijugaste železniške proge.
Gre torej za pravcato železniško prečnico, ki bo približala Jadran Podonavju ter bo tekla po izredno težkem ozemlju. Tu se dvigajo visoke gore in verige gorstev. Za izgradnjo železnice je bilo treba izvrtati desetine in desetine predorov, zgraditi mostove, viadukte, nadvoze in še druge in druge objekte, ki so veljali investitorje težke milijarde.
Beograjsko železniško transportno podjetje sporoča, da dela na štirih gradbiščih vzdolž vse proge hitro napredujejo. Na mnogih odsekih proge že polagajo tračnice. Dela se nadaljujejo ob sodelovanju štirih železniških transportnih podjetij, to je beograjskega, makedonskega, bosanskega in črnogorskega. V Beogradu računajo, da bo že z 20. septembrom stekla železnica na progi Titovo Užice - Prijepolje. Prve vlake bodo vlekle diesel lokomotive, toda že 1. 1977 bo vsa proga delovala na električni pogon.
Trdoživi časnikarji
V	Unni, mestecu v Westfaliji, so začeli izdajati časnik na 16 straneh, namenjen izključno starejšim bralcem. Najmlajsi časnikar v uredništvu šteje 65 let, poprečna starost pa je 80. Očitno bralci niso več občutljivi na zastarelost vesti. Časnik bo namreč izhajal vsake tri mesece.
Folklorni ansambel gruzinskih stoletnikov
V	Ahbaziji na jugu Sovjetske »veze je mnogo stoletnikov. Usta-aovili so svoj folklorni ansambel,
v katerega sprejemajo le tiste, ki se bližajo stotim letom. Imeti morajo tudi dober glas in posluh in med drugim morajo biti kos temperamentnim gruzinskim plesom.
Skupina zdravnikov gerontolo-gov je poldrug mesec preučevala njihovo življenje. Za visoko starost je najpomembneje troje: delo, dedni faktor in smotrna prehrana. 107-letni Božo Calava je izjavil: «Jem vse, kar je užitno, meso, ribe, vino. Pri nas pravijo: kdo malo je, je šibkega zdravja. Kdor ni zdrav, malo dela, kdor malo dela, kratko živi.»
padi». V noti, ki je spremljala molitev je škof iz Coimbre dobesedno napisal: «Podeljujemo petdeset dni odpustka vsem, ki bodo pobožno opravili to molitev».
Leta 1940 je bil podpisan konkordat med portugalskim diktatorjem in Cerkvijo. Šlo je za sporazum, ki je bil nekakšen «do ut des». Navidezno je Cerkev prejela nekatere privilegije, toda v resnici se je morala podrediti korporativni državi. Država je sicer zagotavljala Cerkvi svojo zaščito v kolonialnih deželah, toda na drugi strani je Cerkev izgubila vsakršno avtonomijo. Med drugim je država imenovala vse škofe. Cerkev je bila tako podrejena državi, da Salazarju sploh ni bilo treba vrniti Cerkvi lastnine, ki je bila v prejšnjih letih zaplenjena.
Tako se je začelo za portugalsko cerkev temačno razdobje, ki ga niti papeževa enciklika «Pacem in terris» ni mogla osvetliti, še dve leti pozneje je časopis «Diario de Lisboa» mogel pisati na tak način: «Potem je vojaška godba na pihala zaigrala vojaške koračnice. Med igranjem so vojaki stopali do državne zastave in jo poljubljali. Na desni strani zastavonoše je stal vojaški kaplan, ki je držal v rokah križ, na levi strani pa poveljnik s sabljo v rokah. Križ in meč so bili simbol duha in sile».
Do lanskega leta je bila portugalska cerkev v resnici «cerkev molka». Encikliko «Mater et magistra» so objavili samo v skrčenih odlomkih. Ko so nekateri začeli protestirati, so škofje podali svojo «portugalsko» obrazložitev dokumenta. V tej obrazložitvi so najbolj značilne odstavke prevedli na oopolnoma napačen način. Tri leta po priključitvi Goe k Indiji, je papež potoval v Bombay. Portugalski zunanji minister je označil potovanje Pavla VI. kot «žalitev katoliškega naroda». Portugalska cerkev ne samo da ni reagirala na te obtožbe, temveč ni celo informirala svojih vernikov o papeževem potovanju. Na podoben način je Cerkev ravnala tudi s papeževim govorom na skupščini OZN.
V	vsem tem razdobju so bili katoliški antifašisti in duhovniki, ki so sprejemali koncilski nauk, kruto preganjani. Lizbonski duhovni oče pater Pij je bil aretiran, ker je skril nekega obtoženca. Duhovnik je umrl v zaporu. Župnik iz Encarnacaa je umrl v skrivnostnih okoliščinah, potem ko so ga izgnali ter mu večkrat grozili. Patra Correira. k: je bil predstojnik misionarjev svetega duha so zaprli in izgnali. Oblasti so s pristankom Cerkve preganjale katoliško akademijo Pragma, ki je bila ustanovljena v Lizboni eno leto po objavi enciklike «Pacem in terris». Kričeč je bil primer škofa jz Oporta msgr. Ferreire Go-mesa, ki si je upal kritizirati režim. Leta 1959 so ga po vrnitvi iz tujine v domovino ustavili na meji ter ga izgnali. V izgnanstvu je bil deset let. Sama portugalska Cerkev ga je izločila iz svojih vrst. Na rimskem koncilu msgr. Comes | ni mogel bivati v rimskem portugalskem kolegiju. Spal in živel je pri južnoameriških škofih.
V	teh razmerah je prišlo do 25. aprila lanskega leta. Vse politične sile na Portugalskem nočejo, da bi se odprlo «katoliško vprašanje». Toda kasnejši dogodki so bodisi zaradi fanatizma, nevednosti, včasih tudi zaradi mladostne zagnanost4 revolucionarnega gibanja, pripeljali do kritičnih zapletov, ki o-grožajo portugalsko revolucijo. V te dogodke so posegli tudi konservativni katoliški krogi v upanju, da jim bodo vrnili stare privilegije.
J ama nad Krogi j ami
Jamo nad Krogi jami so v prejšnjem stoletju odkrili trije domačini, ki so, kot pravijo starejši ljudje, iskali nad vasjo železno rudo. Jama je potem služila pastirjem in drobnici kot zavetišče ob slabem vremenu.
Leta so minevala in jama je bila vedno bolj osamljena. Koristna je postala spet v letih med
drugo svetovno vojno. Vanjo so se zatekali ljudje pred napadi iz zraka. Mnogo domačinov je prespalo v njej več noči, tudi nekaj mesecev. V jami je bilo svoj čas mnogo kapnikov,
Vhod v jamo leži na meji med dolinsko in boljunsko srenjo, kar je označeno tudi pri njenem vhodu. Na sliki: vhod v jamo.
Leiala prodirajo na daljni sever. Skandinavska letalska družba je zgrad.la novo mednarodno leta;išče na otokih Svalbard (Spitzbergen). Pred tremi dnevi (na sliki) je norveški kralj Olav V. slovesno odprl
novo letališče
aiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiuiufiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiuiiiiii
Znanstvene raziskave na področju «nadčloveških» čutil
Pri človeku morda še navzoč ze zdavnaj otopeli «šesti čut»
v
Se vedno nepojasnjen primer losov, ki se vračajo iz oceana v rodno reko - Kako naj si razlagamo telepatijo?
Takoj ko mali los dopolni leto dni starosti, zapusti svojo rodno reko ter se preseli v ocean, kjer živi nekaj let. Potem pa se po večtisočkilometrskem potovanju vrača prav v isto reko, kjer se je rodil in tam pogine Zanimivo je, da se nikoli ne zmoti ne glede kraja, kamor se mota vrniti in niti glede časa v katerem mora začeti in končati potovanje. Kako je mogoča tolikšna natančnost?
Mednarodne ekipe učenjakov iščejo odgovor na to vprašanje že desetletja, toda doslej še vedno skoraj brez uspeha. Ameriški učenjak prof. Donald Carr je v tej zvezi napisal knjigo z naslovom «Pozabljeni čuti», v Kateri poudarja prav to veliko resnico.
Amerikanski, sovjetski in japonski učenjaki so opremili na tisoče losov s posebnimi znaki in ne obstaja noben dvom, da gre pri losih, ki se vračajo, za iste ribe, ki so pred leti odšle. Jate rib, ki so zapustile rodno Kamčatko, ali Kalifornijo, se srečujejo sredi Tihega oceana, kjer skupaj iščejo hrano in se igrajo. Toda ko napoči čas, da se vrnejo v rojstni kraj, se poslovijo in vsaka od njih se napoti proti svoji domovini, oziroma reki.
Vsem je že znano, da je tudi med pticami več takih vrst, ki se selijo tako kot losi ter se vračajo spet nazaj v rojstni kraj. Ameriški učenjak pa meni, da je primer losa bolj zapleten, kot primer ptic.
Toda, kako je mogoče, da se ribe in ptice tako točno znajdejo v prostoru in v času? Očitno je, pravi Carr, da razpolagajo z nekimi «nadčloveškimi čutili», to je s čutili, ki jim omogočajo, da spoznavajo svet na način, ki je človeku popolnoma tuj. Živali se gibljejo in prihajajo v stik med seboj s svojimi čutili. Med temi njihovimi čutili pa so tudi taka, ki jih mi ne poznamo, oziroma ne razpolagamo z njimi.
Tako na primer pes prejema nekatere zvoke (takoimenovane infrazvoke), ki jih človek zaradi valovne, dolžine ne sliši; znano je tudi, da čebela dobro vidi ultravijolične barve, človek pa ne. Zakaj se to dogaja, človek s svojo znanostjo še ni utegnil primerno odgovoriti s pojasnilom, ki bi bil zadovoljiv in splošno sprejemljiv.
Po teh ugotovitvah Carra ni več strah, da bi izgovoril besedi parapsihologija in telepatija, ki predstavljata v znanstvenih krogih pravcat tabu.
Sposobnost sprejemanja na daljavo s čutili je pogosta pri živalih. Ta sposobnost je dokazana tudi pri rastilnah. Raziskave v ZDA in v Evropi so dokazale, da je mogoče lepo opaziti na rastlinah odraz človeških emocij.
Carr meni, da je vsaka živa celica sposobna, da naveže stike z zunanjim svetom. Ti stiki se navezujejo z nekakšnimi elektro-magnetskimi valovi z zelo nizko frekvenco.
Vse to naj bi pojasnilo tudi človeško telepatijo. Naši «stari», nekdanji možgani, ki jih še vedno «delimo» s kačami, kadar jih ne duši razum, oziroma verbalni go-■ vor, se «še spominjajo» nekdanjega emotivnega jezika, ki ni nič drugega kot «šesti čut». Ali bo človek lahko ponovno uporabljal ta izgubljeni čut? Donald Carr je prepričan, da bo to lahko storil, V tej svoji novi knjigi odkriva mnoge pojave, ki niso nadnaravni, temveč le nadčloveški.
Teden puljskih filmov v Ljubljani
Polemika ob letošnjem vuljskem festivalu je dolga, kot doslej še nikoli ni bila — pa saj tudi odločitve selekcijske komisije že dolgo niso bile tako sporne. Osrednja
pozornost velja skupini filmov s sodobno tematiko, ki so bili uvrščeni v informativno sekcijo. «Pavlu Pavloviču», «Hrbtenici» in «Pasijonu po Mateju», ki so v vrstah kritikov dobili navdušene zagovornike. Ker pa je vsaka beseda, pa naj bo še tako ognjevita, manj prepričljiva kot filmska slika in ker velja ustvariti svoje mnenje po lastni presoji in ne po tujem pisanju, se je Kinomatografsko poljetje v Ljubljani dokaj ažurno odločilo za zanimivo filmsko akcijo. Od prihodnjega ponedeljka se bo šest večerov zapored na večerni predstavi v kinematografu Komuna zvrstilo šest puljskih filmov in ponazorilo repertoarni presek letošnjega festivala. Naslov tega tedna novega jugoslovanskega filma je «3:3», saj se bosta v njem
konfrontirali obe plati festirala,
uradna in neuradna, nagrajeni in prezrti filmi.
Ker je javnost od nagrajenih filmov videla že oba slovenska, «Strah» in «Povest o dobrih ljudeh», ju izbor ne upošteva. Uradno plat letošnjega Pulja bodo v njem zastopali «Hiša» režiserja Bogdana žižiča (velika zlata arena za najboljši film, zlata arena za glavno žensko vlogo), «Hitler iz naše ulice» režiserja Vladimira Tadeja (srebrna arena za režijo, srebrna arena za moško vlogo) ter «Prezimovanje v Jakobfeldu» režiserja Branka Bauerja (velika srebrna arena, zlata arena za scenarij). Nenagrajeni, zato pa tematsko tembolj zanimivi del -bodo predstavili filmi Vlatka Giliča «Hrbtenica», Puriše Djordjeviča «Pavel Pavlovič» in Lordano Za-franoviča «Pasijon po Mateju».
Napoveduje se torej filmski teden, ki bo gotovo deležen živahnega zanimanja.
(iz «Dela»)
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimmiimiiimiiiiiiiiiiimiiiniiuiJiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuimiutiimuaxiiiiimitfi
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne izgubite poguma, če takoj ne dosežete uspehov, Id ste jih želeli. Ne prisluhnite opravljivcem.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Posvetite danes svoj čas reševanju vprašanj, ki n Lo najvažnejša. Prejeli boste darilo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Previdnost bo vaše najboljše o-rožje v borbi proti izredno zvijačnim nasprotnikom. Odpustite dragi osebi napako, ki jo je storila.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Kljub težavam, boste naglo zaključili neki posel. Pozno popoldne boste doživeli prijetno srečanje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S svojo neodločnostjo lahko spravite v nevarnost uresničitev nekega zelo pomel.' .ega načrta. Srečne ure v teku večera.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dan je ugoden za vse posle, ki se imajo opraviti skupno z drugimi. Preden izrečete v družini neko obsodbo premislite.
-..................................■-
TEHTNICA (od 23. 9. do 22.
10.	) Uspeh nekega kolega bo v dobri meri spodbudil vašo voljo do dejavnosti. Dali boste dober nasvet svojemu prijatelju.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22-
11.	) Pomanjkanje vztrajnosti, bo občutno vplivalo na vaše poslovne uspehe. V primeru potrebe bodite bolj popustljivi.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Na izgubljajte po nepotrebnem dragocenega časa. Ne sanjajte z odprtimi očmi, ker bi vas utegnilo kaj presenetiti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ogibajte se površnosti v svojem delu. Utrdite neko prijateljstvo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zvestoba nekega sodelavca vam bo omogočila uresničitev važne ga načrta. Sprejmite določene u-krepe v korist družine
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden izrečete svoje kritično mnenje v odnosu do nekega kolega, upoštevajte njegovo občutljivost. Bodite praktični in realistični.
18.15 18.45
19.15
20.00
20.40
19.30
20.30
21.00
16.40
17.30
17.50
18.00
19.05
19.40 20.10
20.30
20.50
21.05
22.40
23.00
23.15
20.00
20.55
21.15
21.30
23.00
PETEK, 5. SEPTEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za najmlajše: GIROMETTA, BENIAMINO IN BABALU’
Program za mladino
Dogodivščine v Rdečem morju
ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike. Vremenska slika
DNEVNIK
Srečanja 1975: ENO URO Z ANDREJEM SINJAWSKIJEM To pot se je italijanska televizija lotila sporne osebnosti Andreja Sinjawskega, ki je prišel v Italijo ob priložnosti predstave svoje zadnje knjige «Glas iz zbora». Po obisku rimskih znamenitosti se je Sinjawski ustavil v televizijskem študiju, kjer je pripovedoval svoje življenje ter njegov sedanji pomen.
Sinjawski se je rodil leta 1925 ter je eden od najmlajših pesnikov razdobja «odmrznjenja». Spada v vrsto ljudi, ki so bili po letu 1956 aretirani in tudi izgnani pod obtožbo, da niso bili v skladu s partijsko linijo. Po tistem razdobju je prišlo do ilegalnega pošiljanja v inozemstvo številnih rokopisov, ki so bili objavljeni v tujini. Gre za dela Solženicina, Pasternaka in samega Sinjawskega. Sinjawski je bil aretiran skupaj z Danielom 8. septembra 1965 ter obsojen na sedem let
DRUGI KANAL
Sredozemske igre — prenos iz Alžira DNEVNIK
PIU' GRANDIOSE DIMORE
Zgodba se odigrava leta 1832 v nekem mestecu v Massachussetsu. Mladi Simon se je izneveril svojim človekoljubnim idealom ter se posvetil ušpešno poslovnim zadevam. Poročil se je s Saro, ki je zelo inteligentna in ambiciozna, toda poroka je povzročila v njegovi materi Deborah silovito sovraštvo. Simon zapusti družino ter uspešno nadaljuje svojo osnovno dejavnost. Medtem je oče umrl ter zapustil vdovi in drugemu sinu vse svoje premoženje. Nazadnje se pa mati in br at spomnita Simona, ker je medtem njuno premoženje začelo propadati. Simon se vrne skupaj z ženo, toda nikoli se ne reši več suženjskih vezi, ki ga vežejo na mater in potem na ženo. Tudi po materini smrti, ko že upa, da bo prost in svoboden, mu žena Sara naloži svojo morečo «materinsko» ljubezen. «Più grandiose dimore» je eno izmed del, ki so bila objavljena po O'Neillovi smrti.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Sredozemske igre — Vaterpolo za 3. in 4. mesto (Posnetek samo če bo igrala Jugoslavija)
Sredozemske igre — Filmski pregled Obzornik
Sredozemske igre — Plavanje
PISANI SVET: Prvi del mladinske oddaje «Vis»
Ansambel Bisernica in Gorenjci, glasbena oddaja
Risanka
DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar ZALJUBLJENA V ODER, celovečerni film 625, pregled sporeda DNEVNIK
Sredozemske igre — Vaterpolo, posnetek finalne tekme, če bo igrala Jugoslavija ter boks, finale
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Sredozemske igre — Vaterpolo, finale Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
ZAKONSKO OPRAVIČLJIV UMOR, celovečerni film V glavnih vlogah: Paul Miller in Andres La Galle Sredozemske igre — Boks, finale
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 in 9.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnpst in prireditve; 18.30 Simfonične skladbe; 19.00 Poje Mina; 19.10 Na počitnice; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno-instru-mentalni koncert; 21.20 V plesnem koraku.
KOPER
7.30. 8 3°, 12.30, 14.30, 17.30,
21.30	Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.00 Z nami je...; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.45 V diskoteki;
15.30	Valčki in polke; 15.45 Orkester La Vera Romagna; 17.45 17.45 Tops pops; 18.15 Kulturna panorama; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Parada orkestrov;
19.30	Zbori; 21.00 Plošče; 22.30 Simfonični koncert; 23.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila;
6.30	in 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.00 Vi in jaz; 11.10 Stare in nove plošče; 12.10 Četrti program: 13.20 Strnjena komedija; 15.00 Program za mladino;
16.00	Sončnica; 17.04 Simf. in ko-
morna glasba; 19.30 Nove ital. popevke; 20.20 Rimski koncerti; 22.20 Ponovno na sporedu z Nado.
n. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Potočila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Galerija melodrame; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Pesmi za vsakogar; 10.35
Poletni zabavni spored; 13 om ilit Parade;' 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govor”*- program; 18.35 Glasba poj vedrim nebom; 19.55 Supersonici 21-29 Popoff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00,
20.00	Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.30 Jugoslovanska narodna glasba;
11.15	Po Talijinih poteh; 11.20
Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Popevke brez besed; 14.30 Priporočajo vam. . .;	15.10 Mladina poje;
15.30	Poslušalci čestitajo; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Glasbena medigra;
17.50	Človek in zdravje; 18.20 Poletni divertimento; 19.05 Ogledalo našega časa; 19.15 Zvočni signali 20.40 Z ansamblom Toneta Kmetca; 21.00 Stop-pops 20;
22.15	Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz.
...........................................................................................ninnili...............................................................................................
, BRATA'
piše Ciril Calè • riše Željko Lordanic
SKOÌ TAOKU ISHOD SO -iAPUSTILI SULTANOVO PALAČO...
SKRIOTA SE V SENCO..'
"SA^; BOM OPRAVIL S STRAŽO..
ŠPORT SPORI SPORI
12. DAN SEDMIH SREDOZEMSKIH WEB V ALZIMI
ITALIJA IN JUGOSLAVIJA SKUPAJ V TREH FINALIH
Za zlato se bosta danes potegovali v vaterpolu ter moški in ženski odbojki
ALŽIR, 4. — Danes je bilo v Alžiru več zanimivih športnih dogodkov, med katerimi je izstopala zlasti napeta polfinalna odbojkarska tekma med Jugoslovani in Francozi. Jutri bo na vrsti več finalov v raznih športnih igrah, nato pa se bodo igre polagoma iztekle, saj bo zaključna slovesnost na sporedu v soboto.
Odbojka
Po pričakovanju so postali odbojkarji Jugoslavije in Italije finalisti, toda ne brez težav, (kot je bilo tudi pričakovati). Jugoslovani so pričeli polfinalno tekmo s Francijo dokaj dobro in zanesljivo. Tako v prvem kot tudi v drugem setu niso imeli nobenih težav. V tretjem Setu pa jim ni zadostovalo za prepričljivo zmago niti izdatno vodstvo 8 14:6 in nič manj kot devet zmagovitih žog. Prednost je hitro kopnela in Francozi so bili na koncu


uspešni. S tem pa se presenečenja še niso končala, saj so «plavi» gladko zgubili tudi četrti set. V petem, odločilnem delu igre pa so Gvozdenovič in soigralci zaigrali spet dobro in so zasluženo zmagali.
Tudi Italijani so prepustili Grkom set in prvega osvojili z minimalno razliko. Nasprotniki so igrali v prvih treh setih dokaj dobro in šele v četrtem so «azzurri» strli njihov odpor.
IZIDA
Jugoslavija — Francija 3:2 (15:6,
15:2, 14:16, 5:15, 15:7)
Italija - Grčija 3:1 (17:15, 15:8,
12:15. 15:2)
Za tretje mesto se bosta borili Francija in Grčija.
Plavanje
Po četrtem dnevu plavalnega tekmovanja je daleč najboljša Italija, ki je včeraj povečala dosedapji izkupiček še za tri zlate kolajne in eno bronasto. Tako je Italija v plavanju osvojila devet zlatih, pet srebrnih in štiri bronaste kolajne. Španija je še vedno druga (čeprav ni v četrtem dnevu bila niti enkrat prva) s petimi zlatimi odličji. Prav tako 5-krat so bili plavalci in plavalke te države drugi in šestkrat
Italija
Francija
Jugoslavija
špaivja
Turčija
Grčija
Egipt
Sirija
Libanon
Tunizoa
Alžirija
Maroko
Libija
KOLAJNE Z 39 30 21 13 12 9 4 3 3 2 1 0 0
S
33
23 14
24 10 12 11
2
0
2
4
2
1
B
33
21
20
25
8
13
7
7
1
1
6
1
2
SihJ”Sslj5^ ““
(na čeSto So) 4x100 ” Pr0St° 400 REZULTATI:
L Marugo (Italija) ,2 27: 2- Bas (šp.), 3. Duch loo (SpanLa)-
L Guardacci (Italija)
(Egipt) C°maS (ŠP') 3‘ Ahmet ŽENSKE
Carpentier (Franja) 1 01 36, 2. Mizouni (Tun.) 3. Dessy (It.)
le Everteva (ZDA), Goolagongova (Avst), Wadejeva (VB) in Navratilova (ČSSR).
KOLESARSTVO
. BARCELONA, 4. — Španec Pe-rurena je osvojil predetapo mednarodne kolesarske dirke po Kataloniji. Za njim sta se uvrstila njegova rojaka Manzaneque in Viejo, 4. pa je bil z 1” zaostanka Italijan Battaglin.
ATLETIKA
BALINANJE
4xlG0 m prosto: 1. Italija 4’11”6, 2. Hillsu so se uvrstile v poifina-
Francija, 3. Španija, 4. Jugo- ’* T7,~-“t—	^ ' -----—
slavija.
Judo
Ta športna panoga je prinesla na 7. sredozemskih igrah največji uspeh Franciji. Francoski judoisti so osvojili dve zlati, dve srebrni in eno bronasto kolajno. Z doseženim izkupičkom so lahko več kot zadovoljni tudi Jugoslovani (dve prvi in dve tretji mesti) Z enim prvim mestom se lahko še ponašata Italija in Španija, Turčija je bila enkrat druga in dvakrat tretja, dve bronasti kolajni sta ostali v Alžiriji, prav toliko jih odhaja v Egipt. V zlato knjigo se je vpisal še Maroko z eno bronasto kolajno. Od Jugoslovanov so bili uspešni Bajčetič in Obadov (prva) ter Vidmajer in Lučič (tretja).
Nogomet
Za finalno nogometno tekmo med domačo enajsterico in Tunizijo vlada izredno zanimanje. Alžirci so v svoji izločilni skupini premagali vse nasprotnike (med katerimi tudi Francoze) in so veliki favoriti za končno zmago. Tunizijci pa se morajo v največji meri zahvaliti za napredovanje nekoliko nepričakovanemu pa čeprav zasluženemu uspehu nad Jugoslavijo. Z ostalima dvema tekmecema (Turčijo in Marokom) pa so igrali neodločeno brez zadetkov.
Kot zanimivost naj povemo še to, da dosedanji neposredni obračun med Alžirijo in Tunizijo govori v prid gostov. To je več kot idealna priložnost, da se odlično pripravljeni domačini oddolžijo za pretekle poraze pred domačimi gledalci, ki bodo to pot izredno številni in na tako velikem tekmovanju, kot so sredozemske igre. V malem finalu (za bronasto kolajno) se bosta spoprijela Maroko in Francija.
Kolesarstvo
V	tej panogi so podelili že tri serije kolajn. Največji uspeh so poželi italijanski kolesarji, ki so bili tudi trikrat prvi. V zasledovalni vožnji posameznikov so Italijani slavili dvojno zmago, saj je bil Pizzoferrato prvi, Bisacchi pa drugi. V malem finalu je Španec Echevest premagal Marokanca Belkadija.
Vaterpolo
V	prvi finalni tekmi je Jugoslavija visoko premagala Španijo z 11:3.
«2. PUNTARJEV MEMORIAL» NA PROSEKU
PONOVNO PO TRIDESETIH LETIH
Razigrano moštvo Costalunge^liko zanimanje na GorišKeni zadalo Krasu visok poraz (5:0) ^ tckiiio Pro Gorizia-Inter
-L	>	^ TaLmn hnrln Serrali hitri na Rnirah in SA ho DfiČ&la ob 14.45
V nadaljevanju tega turnirja bo drevi (20.30) tekma Zarja-Domio
LIGNANO, 4. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Lignanu je dosegel tehnično najveljavnejši rezultat Italijan Mennea v teku na 100 m s časom 10”2.
aiiiiiiiinimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriimiiiuinuiiiuiiifiiimiiiiiiiiimiiiiiimiumiimmimiiirtiiiimittiiii
COSTALUNGA:	Seppini, Righer.
Tulliani, Milcenich (v 65. min. Gi-raldi), Macor, Plet, Marassi, Marchesi (v 46. min. Zudini), Raseni, Chiodini, Petrincich.
KRAS: Škabar (v 46. min. Purič), Čerhjava (v 46. min. Božič), Štoka, Husu, Verša, L. Milič, M. Milič, Blazina žužič, Pertot (v 57. min. Lj. Milič), Germani (v 46. min. Kante).
STRELCI: v 3., 30. in 56. min. Marassi, v 40. min. Raseni, v 81. min. Husu (avtogol).
SODNIK: Cavvalaro iz Trsta.
GLEDALCEV: 250.
Po dveh presenetljivih izidih smo zabeležili v tretji tekmi «Puntarje-vega memoriala» jasen izid, ki sam po sebi priča, kako so potekale stvari na igrišču.
Premoč Tržačanov je prišla na dan že v uvodnih minutah srečanja,
V NEDELJO NA OPČINAH
Šestnajst moštev na turnirju Poleta
Igrale bodo ekipe z obeh strani meje
AVTOMOBILIZEM
V NEDELJO V MONZI
200.000 gledalcev za tfcislov N. Laude
MONZA, 4. — V nedeljo se bo na dirkališču v Monzi odločalo o letošnjem svetovnem prvaku v avtomobilskih dirkah formule 1. Ferrarijev tabor mrzlično pričakuje nedeljsko dirko, saj manjka Nikiju Laudi za osvojitev svetovnega naslova, le bore polovico točke.
Priprave za nedeljsko dirko so bile torej temeljite. Organizatorji pa pričakujejo, da se bo v nedeljo v Monzi zbralo preko 200.000 ljudi, ki naj bi pozdravili Laudo kot novega svetovnega prvaka. Tehnični direktor Ferrarija Montezemolo in sam Ferrari sta optimista. Pravita: «Zadnji naslov za ferravi je izbojeval Surtees leta 1964, letos pa bo prvak Niki Lauda.»
BOKS
CIUDAD MEXICO, 4. — Svetovna boksarska zveza je Italijanu Francu Udelli odvzela naslov svetovnega prvaka lahke mušje kategorije. Ta ukrep so podvzeli, ker je Udella že več časa bolan in ne more braniti svojega naslova.
* * '>
CINCINNATI, 4. — 14. novembra bo v ZDA neobičajno boksarsko srečanje: med seboj se bo namreč pomerilo osem najboljših ameriških in osem sovjetskih amaterskih boksarjev težke kategorije.
TENIS
FOREST HILLS, 4. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Foresi
Športno društvo Polet prireja v nedeljo, 7. septembra svoj prvi balinarski turnir z mednarodnim obeležjem. Balinarski stezi, ki sta bili zgrajeni maja letos v novem športnem krožku Poleta na Opčinah, sta se utrdili, tako da lahko služita tudi najbolj zahtevnim tekmovanjem. Prvo tako tekmovanje bo prav v nedeljo, saj se ga bo udeležilo 16 najboljših ekip s te in one strani meje, ki se bodo potegovale za trofejo «Pohištvo Renar», medtem ko so o-stale pokale darovali še Primorski dnevnik, občina Repentabor in gradbeno podjetje Benčina - Malalan.
Za ta prvi mednarodni turnir so prijavile svojo udeležbo naslednje četverke: Doberdob, Sesljan, Vesna iz Križa, Gaja s Padrič, DLF in Nevio z Opčin ter dve ekipi Poleta, medtem ko bodo iz Jugoslavije prišli državni prvaki Skale iz Sežane, četverka Žabe iz Ljubljane, ki je na državnem prvenstvu zasedla drugo mesto, dalje četverka Zarje iz Ljubljane, Hrast iz Tupelč, Erazem iz Postojne, Modri val iz Kopra, Štanjel in Aluminij iz Komna. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri v športnem krožu Poleta v Kontovelski ulici 1. in se bo zavleklo prav gotovo tja do poznega večera. De ne bodo gostje in navijači lačni in žejni je balinarski odsek domačega športnega društva poskrbel, da jedače in pijače ne bo zmanjkalo.
Vse ljubitelje balinarskega športa vabimo, da se tekmovanja udeležijo v kar največjem številu.
EKR
KOŠARKA
Na turnirju Scoglietta
Nastopile bodo kar tri slovenske ekipe
Sinoči je bil v društvenih prostorih Scoglietta žreb za določitev parov članskega košarkarskega turnirja v okviru proslav 30-letnice o-svoboditve. Na tem turnirju bodo poleg Scoglietta nastopile tudi tri slovenske ekipe, in sicer: Bor, Kon-tovel in Polet.
SPORED
JUTRI SOBOTA, 6.9. ob 16. uri: Bor — Kontovel ob 18. uri: Scoglietto — Polet V NEDELJO, 7.9.

INEVNIK.
ob 16. uri: finale za 3. in 4. mesto ob 18. uri: finale za 1. in 2. mesto Sledilo bo nagrajevanje
NOGOMET
MILAN, 4. — V 4. kolu tekmovanja za italijanski nogometni pokal bodo v nedeljo odigrali te tekme:
A skupina Juventus - Ternana Taranto - Sambenedettese Počiva: Inter B skupina Bologna - Modena Como - Atalanta Počiva: Genoa C skupina Napoli - Foggia Reggiana - Palermo Počiva: Cesena D skupina Brescia - Avellino Varese - Ascoli Počiva Lazio E skupina Milan - Spal Perugia - Catanzaro Počiva: Brindisi F skupina
Pescara - Lanerossi Roma - Piacenza Počiva: Sampdoria G skupina Novara - Cagliari Verona - Catania Počiva: Torino
ko je Marassi prvič presenetil Škabarja. Ta zadetek je praktično postavil na kolena nogometaše Krasa, ki se niso mogli zbrati predvsem na sredini igrišča. Igra je pripadala vseskozi Tržačanom, ki so ji diktirali svoj tempo. Vseeno pa so «rdeče-beli» z dvema protinapadoma za las zgrešili zadetek z Miličem. Nespretnost v obrambi in neizkušenost vratarja Škabarja je Kras drago stalo, saj je Costalunga proti koncu prvega polčasa zabila še dva gola.
V nadaljevanju se stanje na igrišču v bistvu ni spremenilo, dobra kondicija Tržačanov in spretnost napadalcev, predvsem Marassi ja in Rasenija je popolnoma zmedla o-brambo Krasa. Trener Softič je skušal z menjavami rešiti kritično situacijo, vendar brez uspeha. U-poštevati je vsekakor treba, da Kras letos prvič nastopa in ima v svoji sredi še neizkušene nogometaše. Trenerja Softiča čaka nedvomno mnogo dela. S svojim nogometnim znanjem pa bo prav gotovo znal rešiti številne probleme v bližnji bodočnosti.
Najboljši v vrstah Costalunge je bil Marassi, v vrstah Krasa pa S. Husu.
Sinoči je v nadaljevanju Puntar-jevega memoriala Primorje igralo s Polisportivo z Opčin neodločeno 1:1 (0:0).
Danes bo ob 20.30 Zarja nastopila proti Domiu.
H. V.
Na turnirju Unità v Gradišču
Mladinci Inventine danes proti Sovodnjam
štandreški športniki so polni dela od 21. avgusta, ko so se začeli treningi prve ekipe (vsak večer). V nedeljo so sodelovali v Biljah na proslavi 30-letnice TVD Partizan — Bilje, katera je bila združena s proslavo 30-lelnice osvoboditve. Juven-tina je nogometno tekmo proti ekipi Bilj zgubila s 3:0. Poznalo se je, da so Biljenci v boljši formi. To je razumljivo, saj bodo čez nekaj dni začeli z nogometnim prvenstvom.
«Mini» juventinci pa bodo že da-nès ob 16.30 odigrali prvo tekmo proti Sovodenjcem na turnirju Unità v Gradišču. Odgovoren za to sekcijo, Danilo Nanut-Blažonov, sklicuje za danes ob 15.30 vse igralce na trgu v Štaridrežuv
TRST, 4. —• V nadaljevanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za trofejo Pieri so dosegli te izide:
Dinamo Zagreb - Monfalcone 2:0 Lazio - ČSSR	1:1
Atalanta - Pro Gorizia	5:2
Varese - Udinese	2:0
Finale tega turnirja bo v nedeljo v Trstu.
RIM, 4. — V okviru tekmovanja za evropski nogometni pokal narodov so dosegli te izide:
Švedska - Irska	2:1
(Lestvica: Jugoslavija in Švedska 6, Sev. Irska 4, Norveška 2).
Škotska - Danska	1:0
(Lestvica: Španija 6, Romunija 5,
Škotska 4, Danska 1).
Nizozemska - Finska	4:1
(Lestvica: Nizozemska 6, Poljska 5, Italija 3, Finska 0).
* * *
RIM, 4. — Mednarodne prijateljske nogometne tekme: ZRN — Avstrija 2:0, Poljska — Hannover 2 proti 2, SZ — NDR 0:0, Romunija — Francija 1:1 (mladi moštvi), Bolgarija — Poljska 5:0 («under 21»).
* * *
FIRENCE, 4. — Italijansko - angleški nogometni turnir:
Fiorentina — West Ham	1:0
iiiuiiiiiiiiikimiimitiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiriiiimimitiiimimMiunmmnummH
Tekmo bodo igrali jutri na Rojcah in se bo pričela ob 14.45
Veliko zanimanje vlada med go- predvsem nastop prve ekipe (za ne-riškimi ljubitelji nogometa za pri- kaj časa, nato pa zamenjava neka-
hod v Gorico večkratnega italijanskega in evropskega prvaka Inter-ja. Milančani se bodo srečali v prijateljski nogometni tekmi s Pro Go-rizio na Rojcah v štandrežu, jutri ob 14.45. Največ zaslug za jutrišnjo srečanje gre komisarju goriškega nogometnega kluba in bivšemu mednarodnemu sodniku Toselliju, ki se je osebno v Milanu angažiral pri vodstvu Interja. Treba je~ pripomniti, da že skoraj dvajset let ni igralo v Gorici nobeno moštvo evropskega slovesa; Inter pa je zadnjič igral tu pred tridesetimi leti.
Seveda ni mogoče primerjati goriškega moštva z močnejšimi Milančani, ker je razlika v kakovosti prevelika, ker pa gre za prijateljsko tekmo ni izključeno, da bodo Goričani zaustavih razigrane prvoligaše in obdržali rezultat v častnih mejah. Od Interja se pričakuje
JUTRI IN V NEDELJO
Bor prireja štafete CUS pa večji miting
Borovo tekmovanje bo na Kolon ji Na «Grezarju» tudi Jugoslovani
Atletski konec tedna bo v Trstu zelo razgiban in pester. Po poletnih počitnicah bo jutri Bor priredil na šolskem stadionu na Kolonji Pokrajinsko prvenstvo štafet za kategorije deklic in dečkov. Na sporedu bodo štafete 4x100 m za obe starostni razvrstitvi, nato še štafeti 3x800 m za starejše deklice in 3x1200 m za starejše dečke.
Bor bo verjetno nastopil s polno zasedbo v štafetah 4x100 m, morda celo z več ekipami, negotove pa je udeležba v daljših tekih.
Tekmovanje na Kalonji se bo začelo ob 16. uri.
V nedeljo popoldan bo izredno kakovosten miting na občinskem stadionu «P. Grezar». Visokošolski športni krožek CUS bo priredil <y bičajni miting, na katerem bodo nastopili kot gosti atleti poljskega kluba Siask iz Wroclawa, močno zastopstvo klubov iz Avstrije ter nekaj jugoslovanskih atletov, Ki so se uspešno udeležili sredozemskih iger v Alžiru. Ker je že pred časom odpadla udeležba evropskega prvaka Sušnja, bo na njegovem mestu na 800 m nastopil mladi Savič, tekač že zelo dobrega evropskega razreda. Na startu bo tudi zmagovalec iz sredozemskih iger na 1.500 m
Priprave naših košarkarjev.
Sokol
Med našimi mlajšimi košarkarskimi društvi sodi tudi Sokol iz Nabrežine.
Kot pri ostalih mlajših košarkarskih društvih ostaja tudi pri Sokolu najvažnejši problem problem trenerja. Lani je fante vadil Henrik Lisjak, katerega smo tudi vprašali za mnenje o stanju košarke pri Sokolu. Lisjak nam je tako povedal:
«S predstavniki Sokola smo imeli sestanek, na katerem smo prišli do zaključka, da ostaja vprašanje trenerja še odprto. Da bi zares bolje organizirali košarkarsko dejavnost v Nabrežini in okolici, bi seveda bilo potrebno najti trenerja, ki bi se izključno posvetil gojenju te panoge pri Sokolu. Le tako mislim, da bi lahko v perspektivi organizirali košarkarsko dejavnost v tem društvu».
Lani si bil ti trener Sokola, si imel težave pri treniranju?
«Upoštevati moramo, da je na-brežinska občina zelo obširna in da so vasi ena od druge zelo oddaljene. Eden največjih problemov ie bil zato prevoz mladih igralcev, ki se včasih niso mogli udeležiti treninga. Tudi za nastope v prijateljskih in prvenstvenih tekmah smo s prevozom imeli precejšnje težave».
Doslej ste v Nabrežini gojili le minibasket, misliš, da boste kasneje začeli tudi s prvenstvom dečkov ali s kakim drugim večnm prvenstvom?
«Trenutno še ne morem nič povedati, saj še ni gotovo, da bom jaz trener pri tem društvu, kajti že treniram eno ekipo na Konto-velu, poleg tega pa bom moral študirati za univerzo, tako da bom imel zares malo časa na razpolago. Vseeno pa mislim, da je izredno
važno, da bi pri Sokolu začeli tudi s prvenstvom dečkov, saj bi nasprotno vsako leto izgubili starejše košarkarje, ki bi si morali, če bi hoteli nastopati v večjem prvenstvu, poiskati mesto v kakem drv.gem klubu».
Da bi društvo tudi kaj kmalu poskrbelo za ureditev sekcije je za torek sklicalo sestanek s starši. Mislimo, da je to povsem pozitivno, kajti zares škoda bi bilo, da bi košarkarska dejavnost zamrla v tem delu zamejstva, kjer je po našem mnenju možnost za športno dejavnost dokajšnja. Res. da so težave predvsem s prevozi in podobno velike, vse pa bi se dalo premostiti, če bi se pravilno programirala že letošnjo dejavnost.
Upati je torej, da bodo že v torek našli pravo pot, da se bo ta dejavnost nadaljevala in da bomo že letos imeli v prvenstvu dečkov tudi Sokol.	edko
Božinovič ter še večja skupina manj znanih atletov. Jugoslovansko zastopstvo bo seveda najštevilnejše iz klubov Istre in bližnje Hr-vatske, ni pa še znano, kakšna bo udeležba iz Slovenije.
Italijanska atletika bo zastopana z najboljšimi tekmovalci iz naše de žele in večjega števila atletov iz severnoitalijanskih klubov.
Tekmovanje bo obsegalo naslednje panoge:
MOŠKI:	kladivo, 400 m ovire,
disk, 100 m, 800 m, višina, daljina, krogla, 110 m ovire, 400 m, 1.500 m, štafeta 4x100 m, kopje.
ŽENSKE: višina, 100 m, daljina, 100 m ovire, štafeta 4x100 m.
Trenutno je začetek tekmovanja predviden za 17:30, možno pa je, da se bodo odločili že za 17. uro.
k. b.
KOLESARSTVO
NA 243 KM DOLGI PROGI
V soboto dirka Milan - Turin
terih igralcev z novimi nakupi). Na tak način bodo Milančani preverili nekaj ključnih igralcev in skušali ugotoviti hibe posameznih sektorjev ekipe in jih tako pravočasno odstraniti do začetka italijanskega nogometnega prvenstva.
Številni «Inter klubi», ki delujejo v naši deželi so že najavili prihod svojih navijačev. Pričakovati je tudi množično udeležbo navijačev drugih klubov in sploh vseh ljubiteljev vrhunskega nogometa. Veliko zanimanje vlada tudi onstran meje v Jugoslaviji.
Vstopnice so v prodaji pri sedežu nogometnega kluba «Pro Gorizia», nri turistični agenciji Appiani in pri blagajni na nogometnem igrišču na Rojcah.
V organizaciji ŠZ Brda
Sidrni športni teden v Števerjanu
V števerjanu bo športno združenje Brda tudi letos priredilo tradicionalni športni teden, ki bo na vrsti že sedmič. Trajal bo od 7. do 16. septembra na sporedu pa bo vrsta panog in disciplin.
Spored te pomembne zamejske športne prireditve na Goriškem bo naslednji:
Nedelja, 7. septembra: ob 11. uri nogomet (Dolenji Konec - Britof).
Ponedeljek, 8. septembra: ob 20.30 šah.
Torek, 9. in sreda, 10. septembra: ob 20.30 namizni tenis, četrtek, 11. septembra: ob 20.30 streljanje.
Petek, 12. septembra: ob 20.30 kolesarstvo.
Sobota, 13. septembra: ob 16. uri atletika: ob 20.30 maraton (Britof Močile - Valerišče - Bukovje tof).
Nedelja, 14. septembra: ob 11. uri nogomet za mlajše: ob 14. uri «Tučenje» v Dvoru. Ponedeljek, 15. septembra: ob 20.30 odbojka (na občinskem igrišču).
Torek, 16. septembra: za zaključek sedmega športnega tedna pa bo na programu štafeta s pričetkom ob 20.30.
Križišče -Bri-
MILAN, 4. — V uradu Vincenza Torrianija teko poslednje priprave za klasično mednarodno kolesarsko dirko Milan-Turin, ki bo na sporedu v soboto. Ta dirka, ki je bila leta 1876 prva na svetu, katero so opravili na kolesih, je na koledarju le šest dni po svetovnem prvenstvu v Yvoiru. Nadomestila je neko drugo tradicionalno tekmovanje, dirko po Piemontu, katere zaradi denarnih težav, v katere so zašli organizatorji, letos niso mogli izpeljati.
Na dirki od Milana do Turina bodo nastopili tudi številni italijanski tekmovalci, med katerimi bo tudi Moser, ki se bo pravočasno vrnil s svoje inozemske turneje.
Med najnevarnejšimi nasprotniki italijanskih tekmovalcev bo Roger De Vlaeminck, ki je v Yvoiru o-svojil srebrno kolajno.
Proga tega tekmovanja bo merila 243 km in bo deloma vodila tudi po cestah, koder je doslej še niso organizirali. Tako bodo tekmovalci morali po Supergi prevoziti tudi Maddalene. Cilj dirke bo v samem središču Turina, v Ulici Roma.
KOŠIČE, 4. — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Košicah je Italija premagala ČSSR B s 56:43.
OBVESTILA
Slovenski pomorski klub CUPA sporoča, da je 3. društvena regata v Sesljanskem zalivu prenesena na nedeljo, 14. septembra. U-deležijo se ga lahko vse jadrnice s posadko, ki obvlada slovenščino. Start ob 10. uri, vpisovanje 1 uro prej.
V nedeljo, 7. septembra bo od 10. ure dalje neuradni trenig regate.
• * *
Športno društvo Primorje obvešča vse mlade nogometaše s Proseka, Kontovela, Gabrovca in o-kolice, letnike 1962, 1963, 1964. ki nameravajo pristopiti k društvu, da se javijo vsak dan od 19. do 23. ure na sedežu Primorja. Naj omenimo, da se bo prvenstvo začetnikov pričelo že 14. sept. letos.
• * •
ŠD Sokol vabi vse svoje odbojkarice, mlajše in starejše, na sestanek, ki bo v ponedeljek, 8. septembra, ob 20. uri v dvorani SPD Igo Gruden v Nabrežini.
* * *
ŠD Sokol vabi na pogovor starše starih in novih članov ekipe mini-basketa in starše otrok, ki bi radi v letošnji sezoni obiskovali tečaj o-troške telovadbe. Sestanek bo v dvorani SPD Igo Gruden v Nabrežini v torek, 9. septembra, ob 20. uri.
* * *
Športno društvo Sovodnje odsek za judo, obvešča vse mladince na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za treninge juda. Kogar to zanima, naj se vpiše pri odbornikih društva in sicer vsak dan od 20. ure dalje v stari šoli v Sovodnjah.
j::::::;;;
[
1
I
S.
Maj v deželi Sovjetov
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
vptn?3^1'13' igra usode, Smoljni so zgradili na začetku de-žini	tSto*etja ^ot <<®0i° blagorodnih deklet», v bli-
kratske TStana Smolini- kot šol° atske hčere, ime pa ie dobil od
so za
za gosposke, aristo-pa je dobil od Smoljnega dvora, kjer
p	fioto topili smolo in jo tudi hranili.
, .,e zacnja postaja «ekspresnega» ogleda Leningrada Franr-r, °?* Jsakijevske katedrale, ki jo je bil zgradil Pam= Z Mont^errand. Njena silhueta spominja na pariški tra v;^uVevT- sen3ena pozlačena kupola dviga kar 102 me-zabiti v °' vGena težka gmota počiva na hrastovih pilotih, ki so Nipna arj 3 n?etrov globoko v močvirna leningrajska tla. io ip ,gv,njavJ® trajala kar polnih štirideset let in gradilo merripnaC kot stirtst? tisoč delavcev. Danes je cerkev spre-d v ??uzej bt po pravici io prišteval o med eno
izmpH •’	111 P° pravici jo prištevajo med eno
MontfpJ!aJV?C‘l-lh Sraden.i minulega stoletja. Šam arhitekt posvetit,1j Sradil toliko časa, da kem lCkatedrale umrl in Je bila katedra	_
da si i 15 U njegovo življenjsko delo. Zato je razumljivo, kopan J vV 5P°r0ki zaželek da bi bil v kat katoličan Cnt ar njeg°ve. želje niso izpolnili
ni mogel biti pokopan v pravoslavni cerkvi...
katedrali tudi po-zato, ker kot
Na nekaterih stebrih Isakijevske cerkve je še danes videti škrbine od nemških granat, ki so obstreljevale mesto. Pustili so jih namerno v spomin in opomin. V bližini katedrale je tudi stari in slavni hotel Astoria, za katerega je bil dal Hitler že natisniti vabila, da bi v njem slavnostno proslavili padec in zavzetje mesta.
Ob koncu smo se zaustavili še ob večno zasidrani križarki «Aurori», ob katero pljuskajo že več kot petdeset let valovi Neve. Povzpeli smo se tudi na njen krov, saj je križarka spremenjena v muzej. Aurora je ohranjena natanko takšna kot je bila v tisti oktobrski noči, ko je s svojimi streli dala signal za vstajo in revolucijo. Prav takšna je na njej še danes brzojavna kabina, odkoder so prvič po etru pohitele tudi prve vesti o zmagi revolucije.
Toda Leningrad ni samo blesteča carska prestolnica, zibelka oktobrske revolucije, temveč je tudi mesto — heroj druge svetovne vojne. Kdo ne ve za njegovo tragično veličino, strahotno stisko in devetsto dni in noči njegove blokade. Leningrajčani so do konca uporno vztrajali na okopih svojega mesta in niso dovolili, da bi v vsej 250 ■letni zgodovini mesta kdajkoli stopila vanj sovražnikova noga. Toda cena te zmage in kljubovanja je bila strahotna — 600,000 Leningrajčanov je izgubilo življenje v boju, lakoti in mrazu... toda klonili niso in mesto ubranili.
Kako huda stiska je bila takrat in kako tesen obroč so Nemci zategnili okrog mesta, smo videli popoldne, ko smo se vozili spet na letališče. Bližnje vzpetine, komaj nekaj kilometrov iz mesta, med njimi tudi vzpetina Pul-kovo, kjer je eden največjih in nastarejših sovjetskih astronomskih observatorijev, so bile v rokah sovražnikov, odkoder so zlahka ne samo gledali v mesto, temveč ga tudi nenehno obstreljevali s topništvom in bombardirali z letalstvom.
Pozno popoldne smo vzleteli ponovno z leningrajskega letališča proti Moskvi. Tupoljev 134 nas je v dobri uri potegnil v prestolnico Sovjetske zveze, kjer smo se spustili na enega izmed štirih moskovskih letališč, na letališče Vnukovo. Polet je bil prijeten, vreme lepo in sončno in tistih sedemsto kilometrov se nam je zdelo že kar malo, spričo daljav in razsežnosti, ki so bile še pred nami.
Med vožnjo proti Moskvi me je sin spraševal o tem mestu in hotel je čim več zvedeti o njem. Pa sem se spomnil svojega članka, ki sem ga bil pred desetimi leti napisal pod naslovom «Mati Moskva». Slučajno sem imel s seboj izrezek te reportaže in sem jo zato sinu med potjo prebral. Tako-le sem zapisal o Moskvi pred desetimi leti, ko sem se prvič srečal z njo.
«Moskvo sem prvikrat zagledal z letala. (Tudi moj sin jo je natanko tako to pot.) Ko sem med spuščanjem našega Douglasa družbe AA, stal poleg kapitana Gorjupa, se je spodaj globoko zablestelo morje luči in lučic, skozi zvočnike pa je bilo slišati ljubeznive pozdrave in navodila z moskovskega letališča šeremetjevo.
Letališče šeremetjevo, eno izmed štirih moskovskih letališč, je kakih trideset kilometrov daleč od mesta. O-krog desetih zvečer smo se že namestil: v hotelu «Central», na začetku ulice Gorkega, osrednje žile velike Moskve. Pol polnoči je bila ura, ko smo stali pred Leninovim mavzolejem pod kremeljskimi zidovi. Prostrani Rdeči trg je bil prazen, samo škropilni avtomobili in maloštevilni delavci so izpirali tlak trga, ki je videl neštene parade in zmagoslavja. Kremelj je bil osvetljen z diskretno svetlobo in ves je žarel v svoji opečnati barvi, nad poslopjem predsedstva sovjetske vlade, ki je za kremeljskimi zidovi, pa je v vetru plapolala rdeča zastava in se je skoraj kot privid odražala na temnem nočnem nebu.
Vladala je čudna, skoraj pravljična tišina in v primerjavi z živahnim in okretnim Leningradom ob istem času, se mi je Moskva zazdela spokojna in mirna kot mati in žena, ki bedi nad milijoni svojih otrok. Znamenita ura, kremeljski kuranti na Spaskem stolpu, je odbila tričetrt na dvanajst.
Moskva: Mnenjava straže pred Leninovim mavzolejem
Pred vhodom v Leninov mavzolej sta stala dva vojaka mirno in negibno kot kip. Človek bi utegnil pomisliti, da sploh nista živa. Ko so se kazalci na uri Spaskega stolpa pomaknili na pet minut do polnoči, smo od daleč, od Spaskih vrat v tišini zaslišali korake.
(Nadaljevanje sledi j
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monletchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprei: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
5. septembra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» » DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
MORDA V KRATKEM SENZACIONALEN RAZPLET PREISKAVE
Viden milanski politik domnevni vodja podlih morilcev Cristine Mazzetti?
Preiskovalci ne potrjujejo domneve, vendar ne zanikajo, da merijo zelo visoko-Kaže, da banditi z ugrabitvijo niso hoteli iztržiti samo znatne odkupnine - Ogromna množica na pogrebu študentke
NOVARA, 4. — Vse kaže, da bo imela preiskava o ugrabitvi in o umoru Cristine Mazzetti senzacionalen razplet. Kot smo že napovedali je policija na sledi voditelju zločinske tolpe, ki naj bi imela področje na meji med Lombardijo in Piemontom za svoje zasebno lovišče. Seveda je nemogoče iztrgati preiskovalcem imena osumljencev, širijo pa se vsekakor govorice, da gre za znanega milanskega politika ab za nekega vplivnega mafijca, ki naj bi bil po rodu Kalabrež Prav zaradi tega se preiskovalci vprašujejo, čemu so si banditi izbrali kot žrtev ravno Cristino Mazzetti, katere družina ni slovela po svojem bogastvu. Marsikatera oko-liščina vzbuja sum, da ni šlo zgolj za ugrabitev, pač pa da je zločince vodil pri izbiri še drug razlog. To je neposredno potrdil kvestor Novare Marangio, ki je izjavil, da
se vztrajno širijo po Novari je težko ločiti resnico od izmišljotin, vendar vse kaže, da merijo preiskovalci zelo visoko. Na popoldanski tiskovni konferenci je turinski generalni pravdnik Revilio Della Veneria poudaril, da se preiskava ne bo ustavila pred ničemer in nikomer. Na izrecno vprašanje, če sta znani milanski pobtik in vpliven ma-fijsKi boss res osumljena kot vodji zločinske tolpe je pravdnik odgovoril dobesedno; «Ena domneva ne izključuje druge.»
Sume in domneve policije ter državnega pravdnika De Feliceja, ki vodi preiskavo, bi brez dvoma utrdilo in podkrepilo pričevanje Achil-leja Gaetana, 33-letnega kalabrijskega mafijca, ki je osumljen, da je eden od najvplivnejših voditeljev tolpe. Bandit je pobegnil preden ga je lahko dosegla roka pravice in vse kaže, da si je poiskal zatoči-
«bi bil vzrok ugrabitve lahko izred-| šče na Aspromontu, tradicionalnem no presenečenje». V govoricah, ki pribežabšču kalabreških banditov.
uiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiii
«NEW YORK TIMES» OBTOŽUJE
ZDA zajamčile podporo čilskim «golpistom»
Se preden je bil Allende izvoljen za predsednika, je ameriški vojaški ataše obljubil «vso podporo» častnikom, ki so kovali zaroto
NEW YORK, 4. — Že takoj po državnem udaru 12. septembra 1973, s katerim je fašistična vojaška hunta strmoglavila čilskega zakonitega predsednika Allendeja, je bilo jasno, da je ameriška vohunska služba CIA sodelovala pri strmoglavljenju demokratičnega čilskega režima. To je potrdil izredno prijateljski odnos, ki ga ima ameriška vlada do Pinochetove hunte in tudi dejstvo, da je po padcu vlade ljudske enotnosti Čile dobil izdatne finančne podpore od vseh mednarodnih teles, ki so odrekle pomoč Allendeju.
Kot rečeno o vlogi CIA v Čilu ni bilo nobenega dvoma, sčasoma pa prihajajo na dan tudi objektivni dokazi, ki potrjujejo to prepričanje. Bivši ravnatelj vohunske službe je pred ameriškim kongresom že priznal, da je CIA finansirala rovar-j|nje čilskih prevratnikov z 20 mili-jini dolarjev, preiskava pa naj bi tudi dokazala, da je Washington u-radno obljubil svojo podporo «gol-
VZP0N IN ZATON
Argentinska striptizeta Fanne Fox, katere resnično ime je Annabella Battistella. je s pomočjo časnikarke Yvonne Dunleavy spisala svoj življenjepis Knjigo so predstavil, včeraj v New Yorku na tiskovni konferenci, med katero j& očarljiva striptizeta priznala, da je pred dvema letoma zanosila, oče njenega otroka pa je bil demokratski poslanec Wilbur Mills.
Razmerje med mogočnim predsednikom komisije za prevoze predstavniškega doma in argentinsko lepotico, ki jo je nekdo označil za «bombo spolnosti», je bila zelo razburkana, tudi zaradi nenavadnih incidentov, v katere sta bila vpletena ljubimca. Dejstvo, da sta bila vedno v zobeh škandalistične-ga tiska, je pokopalo Millsa, ki* je zginil z ameriškega političnega prizorišča, medtem ko je znatno koristilo dekletu in botrovalo njenemu vrtoglavemu «umetniškemu» vzponu. Fanne Fox si zato obeta znaten komercialni uspeh svoje knjige, zlasti še, ker je poleg razmerja z Millsom opisala tudi druge pikantne dogodivščine iz svojega sentimentalnega življenja in ker res ni štedila s podrobnostmi.
PROTEST
Rimski trgovec Franco Simo-netti je za ves dan «zasedel» drevo na Ul. Andrea Doria v Rimu, da bi protestiral proti preštevilnim kioskom na ulici. Možakar namreč trdi. da so prodajalci časopisov postavili svoje kioske «na čmo». dolži pa jih tudi. da odjedajo trgovcem zaslužek, ker prikrivajo pogledu pešcev bogato založene izložbe.
Trgovčev protest se je končal. ko je možakar zaradi nenadne slabosti padel z drevesa. Še sreča, da so bili v bližini bolničarji rdečega križa, ki so ga ulovili preden se je preveč pobil. Vsekakor pa je njegov protest naletel na zadovoljiv odziv pri trgovcih Ul. Andrea Doria, ki so v znak solidarnosti zaprli trgovine.
pistom» še preden je bil Allende že umeščen za predsednika. Tako trdi v svoji današnji številki ugledni a-meriški list «New York Times», ki navaja kot vir informacij parlamentarne kroge.
List piše, da je že oktobra 1970 tedanji ameriški vojaški ataše v Čilu polkovnik Wimert dobil ukaz, naj zajamči podporo ameriške vlade častnikom, ki so pripravljali državni udar proti Allendeju. Socialistični prvak je pravkar zmagal na predsedniških volitvah in je bho tudi že očitno, da ga bo parlament izvolil za predsednika (ker ni dobil abso'utne večine, je izbiro volivcev moral potrditi parlament). «New York Taimes» poudarja, da je vlada poslala polkovniku Wimertu svoja navodila z dvema brzojavkama in dodaja, da so ZDA obljubile zarotnikom vso podporo z izjemo posega ameriških vojaških enot.
Izsledki parlamentarne preiskovalne komisije — nadaljuje list — dokazujejo, da vohunska služba CIA ni edina posegla v čilsko dogajanje. Sredi oktobra so se Henry Kissin-ger, njegov sodelavec gen. Alexander Haigh in vodja tajne službe CIA Thomas Karamessines sestali, da bi preučili zaroti, ki so ju desničarski častniki istočasno pripravljali proti Allendeju. Trojica je sklenila, da odreče podporo udeležencem prve zarote, ker da je obsojena na propad, dan pozneje pa je sklenila podpreti drugo zaroto. Takoj nato so poslali ustrezna navodila vojaškemu atašeju Wimertu, CIA pa je poslala zarotnikom tri strojnice in solzilne bombe.
Polkovnik Wimert, ki je že upokojen, ni hotel komentirati trditev «New York Timesa». Časnikarjem ki so zahtevali pogovor z njim, je rekel; «To je že vse mimo. V pokoju sem in sedaj se lahko vsako jutro, ko se brijem, lahko pogledam v ogledalo brez očitkov vesti.»
Po mnenju preiskovalcev naj bi bil Gaetano neke vrste «tehnični vodja» zločinske organizacije in v neposrednem stiku z bossom. Prav zaradi tega je lov za banditom neizprosen in preiskovalci upajo,, da ga bodo v kratkem ujeli.
Kot rečeno je v govoricah, ki krožijo v Novari težko ločiti resnico od izmišljotin, vendar vse kaže, da preiskovalci vedo, kam merijo. Že včeraj so poudarili, da vedo o voditelju tolpe toliko, da bi ga lahko identificirali. Vsekakor pa domnev in sumov ne morejo podkrepiti s tehtnimi indici, ki bi opravičili zaporni nalog. To je potrdil v pogovoru s časnikarji državni pravdnik dr. Marcello De Felice, ki je izjavil, da proti osumljencem nimajo dokazov. «Tudi mi prisluhnemo govoricam kot vi — je dejal — in jih nato preverjamo.» Demantiral pa je vsekakor, da bi že podpisal zaporni nalog za Gerolama Piromal-lija, mafijskega bossa, ki je bil vpleten v ugrabitev. Paula Gettyja in ladjarja D’Amica. V zaključku je še poudaril, da bo za preiskavo zainteresirana finančna straža, katere dolžnost bo odkriti povezavo mafijske tolpe s tihotapci valute.
Vzporedno z napredovanjem preiskave prihaja na dan tudi ozadje mrzlične policijske dejavnosti, ki se je začela z ugrabitvijo Cristine Mazzotti. Po pisanju nekaterih milanskih večernih listov naj bi preiskovalci prišli zločincem na sled že nekaj dni po ugrabitvi, 25. julija, torej pet dni pred smrtjo dekleta, pa naj bi vedeli za imena skoraj vseh članov tolpe. Uspehu je botrovalo srečno naključje, ki so nekaj dni po ugrabitvi odkrili bandita, ki je bil zadolžen za stike z družino Mazzotti. Šlo naj bi za Sebastiana Spadara, ki je baje pobegnil skupno z Gaetanom in ki se skriva na Aspromontu.
Čemu ni policija posegla? Morda bi rešila življenje Cristini? Vse kaže, da so preiskovalci dalj časa oklevali, končno pa so se, tudi na pritisk družine, odločili, da počakajo, dokler ne bo Cristina osvobojena.
Medtem pa se v preiskovalcih vse bolj utrjuje prepričanje, da milanska študentka ni bila edina žrtev zločinske tolpe. Vse preveč indicov kaže, da so obtoženci verjetno vpleteni v ugrabitev Emanueleja Ri-bolija, Giovannija Stucchija in Tullia De Micheleja, ki se niso več vrnili v družinski krog, čeprav so svojci že zdavnaj plačali odkupnino. Domnevo naj bi potrdil Libero Ballinari, švicarski tihotapec valute, ki je prvi pokazal preiskovalcem pot do Cristininega groba. Možakar naj bi izjavil, da je na smetišču pri Galliateju zakopano vsaj še eno truplo. Vesti sicer niso uradno potrdili na kvesturi v Novari, kaže, pa, da je v tem veliko resnice. Jutri bodo začeli namreč prekopavati smetišče in rezultat prekopavanja bo verjetno merodajen za to plat preiskave.
Medtem se je tudi zvedelo, čemu so ugrabitelji premestili Cristino iz Castelletta v Galliate in čemu so jo od tu nameravali peljati v drugo skrivališče. V Castellettu bi morali začeti v kratkem s popravili, zaradi česar sta se «ječarja» morala znebiti ugrabljenke, v Galliateju pa so po nekaj dneh popustili živci Rose Cristano, ki se je zbala, da ji bo policija prišla na sled. Tolpa naj bi sklenila, da odpelje dekle drugam in zato naj bi ji vsilila mi-rilna sredstva, ki so ji bila usodna. Zelo verjetno pa je, da gre le za izgovor in da so se zločinci namenoma znebili dekleta, ko so dobili odkupnino. Po mnenju preiskovalcev je domneva namernega umora
najverjetnejša, kot naj bi pričale tudi protislovne izjave aretiranih.
Danes popoldne je bil v Eupiliu pri Comu pogreb Cristine Mazzotti. V majhni vasici se je zbrala ogromna množica, ki je hotela pospremiti dekle na zadnji poti in s svojo prisotnostjo izkazati hudo prizadeti družini svoje iskreno sožalje.
Karabinjerji odkrili celico, v kateri je bil zaprt ladjar D’Amico
RIM, 4. — Karabinjerji kalabre-ške legije, ki že teden dni vztrajno preiskujejo obronke Aspromonta, da bi našli zapor rimskega ladjarja D’Amica, so uspešno opravili svojo nalogo. Danes dopoldne so našb 35 km od Gambarie (Reggio Calabria) na pol porušeno stajo, ki jo je rimski ladjar spoznal za svojo celico, v ka-
teri je preživel skoraj mesec dni.
Po mnenju preiskovalcev je odkritje odločilnega pomena za preiskavo, v okviru katere sta bila že aretirana pastir Antonio Giorgi in gradbenik Domenico Lento.
REGGIO CALABRIA, 4. — Danes zjutraj je bil v vasi Villa San Giovanni osvobojen posestnik Domenico Arecchi, ki je bil ugrabljen 19. avgusta. Po nepotrjenih vesteh naj bi za Arecchija, ki je skoraj 30 let občinski svetovalec izvoljen na listi krščanske demokracije, plačali nad 200 milijonov lir odkupnine.
A1KEN (Carolina), 4. — V bližini Aikena v južni Carolini se je zrušil bombnik B-52. Do nesreče je prišlo, ker je letalo eksplodiralo med poskusnim letom. Poročajo, da na njem ni bilo nikakršnega orožja. Od sedmih članov posadke se jih je šest rešilo s padalom.
O SESTAVI NOVE VLADE NA PORTUGALSKEM
Čedalje večji razkorak med stališči komunistične in socialistične stranke
Komunisti so za kompromis in sodelovanje, socialisti proti — «Pravda» obtožuje socialistično internacionalo popuščanja reakcionarnim silam
LIZBONA, 4. — Glavni tajnik portugalske socialistične stranke Mario Soares je izročil včeraj predsedniku republike Costa Gomesu dokument, v katerem so navedeni pogoji za sodelovanje socialistov v novi vladi «narodne enotnosti in rešitve». Socialisti zahtevajo vrnitev radijske postaje Renascenca in, časopisa Re-publica zakonitim lastnikom. Ustavodajni skupščini je, treba vrniti polno oblast ter obenem utrditi načelo političnih volitev, ki naj jih skličejo v teku 60 dni po odobritvi nove ustave. Do občinskih volitev — tako nadaljuje socialistični dokument — naj pride še pred koncem januarja 1976, in sicer morajo sovpasti s političnimi, tako da bi preprečili dve zaporedni volilni kampanji. Z druge strani je treba uveljaviti princip, po katerem je sicer potrebno razvijati področne in delavske komisije oziroma dovoliti jim večjo oblast, vendar se ne sme ta oblast postaviti na isto raven državno-upravne oblasti. Te komisije naj se oblikujejo na podlagi tajnega glasovanja.
Socialistična stranka zahteva nadalje, da se strogo kaznujejo civilne
Na Portugalskem so odredili posebne varnostne ukrepe ob priliki gener alne skupščine gibanja oboroženih sil, ki bo danes na sedežu glavnega štaba letalstva. Na sliki: vojaki skrbno pregledujejo vse avtomobile, ki se
približujejo štabu.
oborožene obhodnice, ki morajo izginiti najkasneje v enem mesecu. V istem roku bi bilo treba postaviti na sodno klop vse, civiliste ali pripadnike vojske, ki so bili aretirani iz političnih razlogov — to ne velja za člane bivše politične policije PIDE. Tiste pa, ki jim ne bi bilo mogoče pravočasno pripraviti procesa, naj bi izpustili na svobodo.
Soaresova stranka hoče, da se zajamčita pluralizem in demokracija na sindikalnem področju, v deželah in občinskih telesih, kakor tudi v državnih podjetjih in v organizmih, ki jim je poverjena izpeljava kmetijske reforme. Uvede naj se takšna gospodarska politika, ki bo zajamčila socializem v znamenju demokracije in samoupravljanja. Socialistična stranka — tako se zaključuje Soaresov dokument — je pipravljena na pogajanja z drugimi strankami za i-zoblikovanje skupnega političnega programa.
Soares je sporočil predsedniku Gomesu tudi, da «portugalsko ljudstvo ne bo nikdar sprejelo takšne ali drugačne komunistične diktature». I-menovanje bivšega ministrskega predsednika gen. Vasca Goncalvesa za vrhovnega poveljnika vojaških sil bi po Soaresovem mnenju le še poglobilo razkol v vojaških krogih. Socialistični tajnik vabi Gomesa, naj se posluži vse svoje oblasti za rešitev vladne, kot tudi splošne krize, ki jo preživlja Portugalska. Slednja se nahaja na zgodovinskem križpotu: sedanji začasni vladi je treba storiti konec, to pa brez vsakih kompromisov.
Tedensko glasilo portugalske komunistične stranke «Avante» poudarja danes na uvodnem mestu, da je napočil trenutek, ko je nujno potreben dialog med vsemi političnimi silami, ki podpirajo revolucijo; v nasprotnem primeru utegne zares priti do fašističnega udara. Iznebiti se moramo vseh škodljivih predsodkov — nadaljuje komunistični tednik. Sestava nove vlade je v resnici zapletena zadeva, izpeljati jo je treba zgolj z ljudskim soglasjem in podporo vojaščine. Rešitev vladnega problema, kakor tudi rešitev splošne krize zahteva temeljita pogajanja, pa tudi kompromise. Komunistična stranka je pripravljena vložiti vse svoje moči v ta namen.
V intervjuju madžarski tiskovni agenciji MTI je tajnik portugalske komunistične partije Alvaro Cunhal naglasil: Moja stranka želi, da bi nova vlada našla podporo v širšem krogu političnih sil, tudi takšnih, ki bi se medsebojno razlikovale; mi nikakor nismo za koalicijsko vlado
........................................
ZAKLJUČKI AMERIŠKIH ZASEBNIH DETEKTIVOV
John Kennedy je bil žrtev zarote
Analiza fotografskih posnetkov in filma o umoru predsednika naj bi dokazovala, da Oswald sploh ni streljal na Kennedvja
NEW YORK, 4. — Nikoli pojasnjene okoliščine umora ameriškega predsednika Johna Kennedyja vzbujajo v ZDA in drugod po svetu še o-stre polemike, čeprav je preteklo že 12 let od predsednikove smrti. Zaključki preiskovalne komisije, ki ji je predsedoval predsednik vrhovnega sodišča Warren, so namreč neprepričljivi, ker nekritično osvajajo zaključke policije v Dallasu, da je Kennedyja ubil Lee Harwey Oswald. Sume vzbuja nepojasnjeni umor O-swalda in še zlasti dejstvo, da je bil tudi Kennedyjev brat Robert nekaj
V l‘i«.!(•!jevcu so že začeli z delom, da popravijo škodo, ki so jo povzročile poplave prejšnjega tedna. V sredo je mesto obiskal sekretar sek retariata ZKJ Stane Dolanc, ki ga na sliki vidimo med pogovorom v delavci
opustošene tovarne Crvena zastav«*
let pozneje ubit v prav tako sumljivih okoliščinah.
Zasebni detektivi in razni izvedenci so v 12 letih predložili že vrsto študij, rezultatov osebnih preiskav in analiz zbranega dokaznega gradiva, iz katerih izhaja, da se je komisija Warren prenaglila pri svojem delu in sprejela akritično uradno tezo o umoru Johna Kennedyja. Kopici tega gradiva se pridružuje študija polkovnika Fletchera Proutyja, upokojenega častnika, ki je bil zadolžen za povezavo med Pentagonom in obveščevalno službo CIA, ter izvedenca za fotografske analize Richarda Spragua. Na osnovi svoje preiskave Prouty in Sprague trdita, da je bil Kennedy žrtev zarote.
Preiskavo sta osnovala predvsem na analizi 25 tisoč fotografskih in filmskih posnetkov zločina v Dallasu in zaključila, da se je komisija Warren hote ali nehote, zmotila, ko je trdila, da je Kennedyja ubil O-swald. Ta naj bi po mnenju komisije pripravil načrt za umor sam, streljal trikrat proti predsedniku in ga enkrat zadel v tilnik. Prouty in Sprague pa poudarjata, da so morilci streljali vsaj petkrat ali celo šestkrat; da so streljali iz treh ali štirih različnih krajev; da ni nihče streljal z okna, na katerem je slonel Oswald, ki ni streljal.
Prague, ki je javno podprl predlog demokratskega poslanca Gonzalesa, naj kongres znova začne preiskavo o umoru Johna Kennedyja, je poudaril, da je bil načrt za zaroto zasnovan zelo spretno in da so bili dokazi proti Oswaldu pripravljeni že pred umorom. Pri tem naj bi neposredno sodelovala policija iz Dallasa.
Izvedenca sta podkrepila svoje izvajanje s komentiranjem filma o umoru mladega predsednika, ki ga je posnel amater Abraham Zapru-der. Posnetki naj bi jasno dokazovali, da je bila krogla, ki je zadela Kennedyja, izstreljena z desne. Proti predsednikovemu avtomobilu naj bi streljali tudi dva zarotnika, ki sta se ugnezdila na gričku pred avtomobilom, ostrostrelec, ki je bil na strehi poslopja, v katerem se je skrival Oswald in ostro-steelec, là se je skrival v poslopju
na drugi strani ceste.
Iz filma je tudi razvidno, da je bil med množico, ki je pozdravljala predsednika, moški z dežnikom, čeprav je bilo vreme sončno in nihče drug ni imel dežnika. Ko je bil Kennedy, že ranjen, je nekdo dvignil odprt dežnik, ob koncu filma pa je neznanec znova opazen, kako se mirno naslanja na električni drog z zaprtim dežnikom v roki. Po mnenju Proutyja in Pragua je ravnanje neznanca zelo sumljivo, zlasti še, ker je hladnokrvno gledal dogajanje, medtem ko so ostali
dobesedno noreli. Nihče pa se ni pozanimal, da bi pojasnil to sumljivo okoliščino.
K temu gre še dodati ,da so pred nedavnim zginili iz bolnišnice v Dallasu drobci Kennedyjevih možganov, ki so jih shranili za morebitne dodatne preiskave. Tatvina ni bila še pojasnjena, že samo dejstvo, da je nekdo čutil potrebo, da uniči pomembno dokazno gradivo pa priča, da resnica o Kennedyje-vem umoru vzbuja v ZDA še vedno strah tudi 12 let po predsednikovi smrti.
v pravem pomenu besede. Komunisti so, kot znano, predlagali tvoren dialog s prevladujočimi strujami vojaških sil, kakor tudi s socialisti, čeprav — pravi Cunhal — socialistične stranke ne smatramo za revolucionarno. V vladi bi morali sodelovati tudi socialni demokrati, kajti v nasprotnem primeru se utegne zgoditi, da se postavijo, četudi nehote, na stran desničarjev. Potrebni so kompromisi in sodelovanje, le tako bo mogoče zatreti sektaštvo in doseči pravo zavezništvo v boju za svobodo proti reakciji in fašizmu.
Madžarski list «Nepszabadsag» je v komentarju o položaju na Portugalskem zvrnil krivdo za poglobitev razkola med portugalsko vojaščino «Soaresovi skupini», ki ji očita o-bilno mero kratkovidnosti: če pride na oblast fašizem, se ne bo omejil na preganjanje komunistov, temveč bo svoj srd usmeril tudi proti so-cialistgpi.
Z druge strani je češkoslovaški list «Rude pravo» ostro napadel evropske socialistične in socialnodemokratske stranke, ker podpirajo portugalske socialiste in socialne demokrate. Obtožuje jih vmešavanja v notranje zadeve Portugalske ter se vprašuje, ali je takšno ravnanje pravzaprav v skladu z duhom in črko zaključnega dokumenta s helsinške konference.
Evropske socialistične in socialnodemokratske stranke obtožuje vmešavanja v notranje zadeve Portugalske tudi glasilo sovjetske komunistične partije «Pravda» v članku izpod peresa političnega komentatorja Korio nova. V okviru mednarodne solidarnosti s portugalskim ljudstvom je treba razlikovati med solidarnostjo marksistično - leninističnih strank s portugalskimi komunisti in solidarnostjo socialistične internacionale s portugalskimi socialisti. Medtem ko marksisti in leninisti podpirajo tiste sile, ki se borijo za svobodo in napredek ter so živo pričevanje načela internacionalizma, so se socialisti in socialni demokrati postavili na stran tistih — Soaresovih pristašev — ki posredno podpirajo reakcionarne sile na Portugalskem. Socialisti niso hoteli v obdobju 1930-40 sodelovati s komunisti in tega niti danes nočejo; to pomeni, da jih ni zgodovina ničesar naučila. Boj, ki ga bijejo portugalski komunisti, pripominja Korio-nov, ni le v interesu portugalskega ljudstva, temveč svetovnega delavskega gibanja sploh.
Jutri bo v Tancosu, kot je bilo napovedano, plenarno zasedanje gibanja vojaških sil MFA, ki mu bo predsedoval sam predsednik republike Costa Gomes. Opazovalci menijo, da utegne večja skupina delegatov kopenske vojske zasedanje bojkotirati, ker ni Gomes še preklical sklepa o imenovanju Goncalvesa za vrhovnega poveljnika vojaških sil. Goncalvesovi nasprotniki so to izrecno zahtevali in predlagali, naj se zasedanje odloži, vendar predsednik republike na to ni pristal.
ŠAH
Po 2. kolu v Milanu
Sami
remiji
MILAN, 8. — Potem, ko je v polfinalnem delu mednarodnega šahovskega turnirja v Milanu danes Lju-bojevič v včeraj prekinjeni partiji iz boljše pozicije v boju z Madžarom Portischem iztržil po šestih u-rah igre le pol točke, sta se tudi obe današnji srečanji Ljubojevic -Portisch in Karpov - Petrosjan zaključili z remijem.
Po drugem polfinalnem kolu imajo tako vsi štirje igralci po eno točko.
....................................
V VASI PONTE Dl BRENTA PRI PADOVI
V spopadu z banditoma ubit apuntat prometne policije
Morilca, ki sta bila že aretirana, se izdajata za pripadnika NAP
PADOVA, 4. — Policijski podčastnik je bil ubit danes dopoldne v vasi Ponte del Brenta pri Padovi. Nesrečnež, 44-letni apuntat prometne policije Antonio Nieddu je bil smrtno ranjen v oboroženem spopadu z banditoma, ki sta bila že aretirana in ki se izdajata za pripadnika samozvanih oboroženih proletarskih oddelkov NAP. čemu sta streljala na podčastnika ni še znano, ker sta na vprašanja preiskovalcev odgovorila le z nepredirnim molkom, češ da sta «politična jetnika».
Do oboroženega spopada je prišlo okrog pol enajstih. Apuntat Nieddu in podčastnik Armando Dalla Pozza sta med običajno preventivno akcijo ustavila pri vasi Ponte del Brenta fiat 128 bele barve, v katerem sta bila mlada nepridiprava. Na zahtevo agentov, naj pokažeta dokumente, sta fanta brezskrbno izstopila, nato pa je eden izvlekel samokres in ukazal policistoma, naj se ne zganeta ter naj jima izročita
orožje. Ob njuni bliskoviti reakciji se je vnel spopad, v katerem je bil Nieddu ubit.
«Mislil sem — je v pogovoru s časnikarji poudaril podčastnik Dalla Pozza — da me bo fant ustrelil. Kljub temu pa sem se počasi premikal proti službenemu avtomobilu in se s skokom skril za vozilo, ko sem bil dovolj blizu. Skoraj i-stočasno je bandit streljal in zadel Niedda. Odgovoril sem z orožjem. Medtem ko je morilec bežal, je drugi obstal kot vkopan sredi ceste. I-zročil sem ga v varstvo mimoidočim in stekel za beguncem. Neka ženska me je opozorila, da se je medtem preoblekel in skušal zbežati s kolesom. Ustavil sem neko zasebno vozilo in ga kmalu dobite1, ter ga aretiral, šele tedaj sem po radiu klical pomoč za Niedda.»
Apuntat pa je medtem že izdihnil. Krogli, ki ju je bandit izstreli! proti njemu, sta ga zadeli v prsi in v vrat. Nesrečnež, ki je bil
doma s Sardinije, a je že deset let služboval pri padovski prometni pO' liciji, zapušča ženo in nedorasla otroka.	,
Takoj po aretaciji so morilca odpeljali na padovsko kvesturo, kjer so ju identificirali za 22-letnega Pietra Despali j a iz Zadra in 25-let-nega Carla Picchiura iz Brescie. Oba že dolgo let živita v Padovi, kjer sta vpisana na univerzo. De-spali obiskuje drugi letnik medicine, Picchiura pa tretji letnik faka1' tete za literaturo in filozofijo. UD sta imela že večkrat °Pržl.v ,• pravico. Despali je bil prijavi] sodišču že enajstkrat zaradi pom1 nega nasilja in pretepanja. Picctl ra pa je bil v zaporu prav tako radi nasilja in drugih kaznivih janj. Po poluradnih vesteh iz P dovske kvesture naj bi oba izja da pripadata samozvanim oboroze nim proletarskim oddelkom ter ne bosta odgovorila na vpraša J sodnika in policije.