zbornik zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje TeMelj Za TrajnosTni raZvoj Ekošola − september 2014 zbornik zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje TeMelj Za TrajnosTni raZvoj Ekošola − september 2014 ZBORNIK zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje za trajnostni razvoj Gradivo je dostopno v pdf formatu na http://ekosola.si/gradiva/ Izdajatelj: Društvo DOVES - FEE Slovenia, Portorož Uredila: Dane Katalinič in Dunja Dolinšek Oblikovanje: Gregor Jerič September 2014 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.2.091.313:5(082)(0.034.2) ZBORNIK zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje naravoslovje, temelj za trajnostni razvoj [Elektronski vir] / [uredila Dane Katalinič in Dunja Dolinšek]. - El. knjiga. - Portorož : Društvo DOVES FEE Slovenia, 2014 ISBN 978-961-93359-7-0 (pdf) 277100288 KaZalo UvoD 7 Petra Cigan, Renata Žerdin MeD kot hranilo in slaDilo - traDicionalni slovenski zajtrk 9 Vesna Fatur, Renata Klarič, Ivanka Hočevar Istenič ZELIŠČNI VRT SKOZI ZELIŠČARSKI VRTNARSKI DNEVNIK 11 Katja Kovačič, Irena Kamenšek jablane naŠih DeDkov in babic 14 mag. Tija Cvelbar raziskovanje telesa v preDŠolskeM obDobjU 16 Ariadna Agnič, Renata Babšek, Radojka Udovič vrtec v GozDU in njeGove skrivnosti 19 Sonja Flere LUŽA PRI NAJMLAJŠIH 23 Sonja Flere NAŠA HRUŠKA SKOZI LETNE ČASE 27 Lidija Kopasić MOJE DREVO - DREVO SKOZI OČI OTROKA 30 Helena Virant, Romana Pestotnik zajtrk treh okUsov (traDicionalni slovenski zajtrk) 33 Uvod V ekovrtcih se posebna pozornost namenja naravoslov- individualne ali skupinske albume. To je dokumentacija otnim vsebinam, in to skozi naravoslovne tematske sklope, rok, v katero imajo vpogled v svoje pridobljeno znanje – re-znotraj katerih otroci raziskujejo in se soočajo z različnimi zultate. Projektni pristop zgodnjega naravoslovja temelji na problemskimi situacijami. Pri tem se vzgojitelji seznanjajo, celovitem razvoju otroka. kako otroci razmišljajo o problemih in jih pri tem spodbuja-Vsebine zgodnjega naravoslovja prispevajo k razvijanju jo, da pridejo do novih spoznanj oziroma znanj, katera ko-otrokove emocionalne navezanosti in ljubezni do nara- ristijo kot usmeritve za nadaljnje delo – aktivnosti, katere ve, ker je to predpogoj, da bi mogli razviti odgovornost in preverjajo in poglabljajo ter pridobivajo nova znanja z razi-potrebo po ohranjanju narave in s tem otrokov odnos do skovanjem problemskih situacij. Pri tem je pomembno izpo- narave. staviti dokumentiranje. Otroci svoja zapažanja in rezultate Avtor in vodja projekta: beležijo z risbo, z risbo na plakatih, fotografijo, izdelujejo Dane Katalinič Zbornik – september 2014 | 7 Vrtec Črenšovci Petra Cigan, Renata Žerdin Med KoT hranilo in sladilo - Tradicionalni slovensKi ZajTrK Povzetek Abstract V oddelku 5–6 let smo mesec november posvetili slovenski In Section 5-6 years we have dedicate the month of hrani oz. tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Namen November to Slovenian food and to traditional Slovenian projekta je v prvi vrsti spodbujanje lokalne samooskrbe s breakfast. The project aims primarily to promote local self-hrano, ki je kakovostna in iz lokalnega okolja. 15. 11. 2013 sufficiency in food which is quality and comes from the lo-smo imel tradicionalni slovenski zajtrk, sestavljen iz masla, cal environment. On the 15th of November 2013 we had mleka, kruha, jabolka in medu. a traditional Slovenian breakfast, consisting of butter, milk, bread, apples and honey. Ključne besede: Tradicionalni slovenski zajtrk, predšolski Keywords: Traditional Slovenian breakfast, preschoolers, otroci, narava nature. Uvod Vrtec Črenšovci že vrsto let posveča pozornost zdravemu načinu življenja, kamor spada tudi zdrava lokalno pridela-na hrana. Naši jedilniki so vsaj enkrat mesečno obogateni z ekološko hrano. V šolskem letu 2013/14 so otroci oddelka 5–6 let spo- znavali pomen čebel in medu, vzporedno pa tudi lokalno prehrano in lokalne pridelovalce hrane. Carperjeva (2000) pravi, da je v raziskavah dokazano, da lahko hrana utrjuje zdravje in moč, lahko odrešilno deluje na manjše težave ter varuje pred boleznimi, ki so uničujočega pomena. Hkrati pa lahko hrana povzroča bolezni in slabo počutje. • Čebele ga naredijo, čebelar ga iztisne. Med obravnavo tematskega sklopa smo spoznavali, da je • Damo ga lahko v čaj, vendar se v vročem raztopi. hrana lokalnega izvora veliko bolj zdrava in kakovostna. Tako smo si ogledali kmetijo Kolenko, ki se ukvarja s pri-MeTode delavo krompirja in čebule (dobavitelji našega zavoda) in kmetijo Litrop (pridelava mleka). Presenečeni smo bili, koli-Pri delu so bile uporabljene metode pogovora, poslušanja, ko vsega imamo v okolici vrtca, še posebej so nas pritegnili igre, razlage, praktičnega dela in demonstracije. delovni stroji, ki kmetu omogočajo lažje opravljanje dela. Ugotovili smo, da je transport hrane iz bližnje okolice okolju disKUsija prijazen, hrana pa veliko bolj zdrava. Da bi se pobliže spoznali z delom čebelarja, smo se Za kaj vse uporabljamo med? odpravili do bližnjega čebelnjaka. Čebelar nam je razložil • Za mazanje kruha. postopek pridelave medu in pomen čebel za okolje. Na • Med lahko damo v mleko. koncu smo se posladkali z medom, ki smo ga namazali na • Za mazanje palačink. sveže pečene žemljice. Topel čaj, sladkan z medom, nas • Za medenjake. je pogrel, tako je bila pot do vrtca lažja. V vrtcu smo si • Da nas ne bi bolelo grlo. ogledali film ČZS. Zbornik – september 2014 | 9 Ekošola Izvedli smo poskuse z medom, kjer so otroci spoznavali V trgovini nam je trgovec predstavil od kod vse dobivajo lastnosti medu in ga med seboj primerjali (gostota, barva); sadje in zelenjavo. Tako smo spoznali, da lahko nekatere vr-spoznavali so kako se meša z mrzlo in toplo vodo ter kako ste hrane pripotujejo iz daljnih dežel. V naslednjih dneh po se pri tem spreminjajo lastnosti. obisku so kar spontano povedali, da doma starše sprašuje- jo, od kod je prišla določena hrana. delo v sKUPinah: Ob koncu projekta smo peli slovenske pesmi in plesali ob tradicionalni slovenski glasbi. 1. SKUPINA: • Mešanje medu z mrzlo vodo cilji, Ki sMo jiM sledili: • Mešanje medu s toplo vodo - Otroci zapišejo domneve in rezultate v obliki • Razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega Carolovega diagarama (se raztopi, se ne raztopi). odnosa do žive in nežive narave; • Seznanjanje z varnim in zdravim načinom življenja; 2. SKUPINA: • Otroci spoznavajo, da vsi, odrasli in otroci pripadajo • Gostota medu s kapalko družbi in so pomembni; • Gostota vode s kapalko • Otroci spoznavajo bližnje družbeno okolje, poklic 3. SKUPINA: (kmetovalec, trgovec, mlinar), delovno okolje; • Drsenje medu po krožniku • Otroci oblikujejo dobre, a ne toge prehranjevalne • Drsenje vode po krožniku navade ter razvijajo družabnost, povezano s prehranjevajem; 4. SKUPINA: • Otroci spoznavajo, da jim uživanje različne zdrave hrane, • Poizkušanje hrane: sladko (med, sladkor), telesne vaje in počitek pomagajo ohranjati zdravje; kislo (limona), slano (sol), grenko • Otroci spoznavajo različno prehrano in pridobivajo 5. SKUPINA navade zdravega in raznolikega prehranjevanja; • Lepljivost medu • Otroci pridobivajo izkušnje, kako sami in drugi ljudje • Lepljivost vode vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispevajo k • Preizkušanje v ustih, z rokami varovanju in ohranjanju okolja; • Otroci spoznavajo, da jim uživanje medu pomaga 6. SKUPINA ohranjati zdravje; • Opazovanje medu od svetlega do temnega • Otroci spoznavajo pomen uživanja slovenske-ekološke • Razvrščanje medu hrane (Kurikulum, 1999). Največjo zabavo je otrokom predstavljalo preizkušanje le- pljivosti medu, najmanj navdušenja pa so pokazali pri raz-ZAKLJUČEK vrščanju medu. Otroci so prinašali zapise, kakšen zajtrk so imeli njihovi Pokorn (2004) pravi, da je zdravo prehranjevanje uravno-starši in stari starši. Tako smo spoznali, da se zajtrk nekoč ni teženo, varno, funkcionalno ter biološko in gastronomsko bistveno razlikoval od današnjega, le da so ga imeli bolj re-sprejemljivo. Dodaten dejavnik so človekove prehramb- dno kot danes. Da bi otroke spodbudili k rednemu zajtrko- ne navade in razvade, da mora biti prehrana biološko in vanju, smo teden dni beležili zajtrkovanje otrok. Kar nekaj gastronomsko sprejemljiva. otrok je pričelo zajtrkovati tudi na račun našega projekta. In zakaj jesti (zajtrk) in domačo hrano? Izdelali smo si piramido zdrave prehrane in diagram ZDRAVO/ NEZDRAVO. • Imamo energijo in nismo lačni. Pri počitku smo brali zgodbe, ki so se vsebinsko navezo- • Domača hrana, iz domačega vrta je boljša. vale na našo temo (Mojca Pokrajculja, Debela repa, Pekarna • Domača zelenjava je bolj zdrava in tudi med domačih Mišmaš, Ajdovo zrno …). čebel. • Zelenjavo škropijo, da ostane dalj časa sveža, da bolj raste. Potem jo ljudje kupijo, »oni« pa hočejo denar. Literatura 1. Beaumont, E. (2009). Kako živijo čebele. Ljubljana: Oka. 2. Carper, J. (2000). Hrana – čudežno zdravilo. Ljubljana: Arkadija. 3. Koroška pripovedka. (2005). Mojca Pokrajculja. Ljubljana: Prešernova družba,d.d. 4. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 5. Pokorn, D. (2004). prehrana v različnih življenjskih obdobjih. Ljubljana: Marbona. 10 | Zbornik – september 2014 Vrtec Zelena jama, enota Zmajček Vesna Fatur, Renata Klarič, Ivanka Hočevar Istenič ZELIŠČNI VRT SKOZI ZELIŠČARSKI vrTnarsKi dnevniK Povzetek Abstract V današnjem času živila kupujemo v trgovini in otroci veči-Nowadays we buy our food at the grocery store and our noma ne poznajo poti, kako živila tja pridejo. V vsakdanjem kids are mostly unfamiliar with the way the food gets to the življenju se vse pogosteje srečujemo z zelišči, ki so najstarej-stores. In our everyday lives we use herbs more and more še vrtne rastline. Zelišča dan za dnem uporabljamo v kuhi-since they are the oldest garden plants. We use the herbs nji, za zdravje in lepoto ter za tegobe, ki nas spremljajo od day by day in the kitchen, for health and beauty as well as ranega otroštva do starosti. to help with health problems that accompany us from early Naravo zaznavamo z vsemi čutili in nas vedno znova childhood to old age. vabi in preseneča, zato moramo ta dar izkoristiti, kajti na-We perceive nature with all our senses since it invites and rava skriva največje modrosti, nas uči in je naš najboljši surprises us over and over again, so we should take advan-zdravnik. tage of that gift, because nature hides great wisdom and is without a doubt our best doctor. Ključne besede: zelišča, gojenje in skrb za zelišča, opa-Keywords: herbs, growing and caring for herbs, observa-zovanje, raziskovanje, nabiranje in sušenje rastlin, okušanje tion, research, harvesting and drying plants, tasting – prepa- – pripravki, skrb za zdravje rations, health care Uvod cilji Izhodišče spoznavanja žive narave je opazovanje in doživlja- • pridobivanje temeljnega naravoslovnega znanja in nje svet rastlin – zelišč. spoznavanje zelišč, Okolje je spodbujevalni dejavnik, vsakodnevni stik z nara- • spodbujanje otrokovega aktivnega pristopa k reševanju vo pa razvija hkrati vztrajnost, potrpežljivost, odgovornost problemov, in skrb za rastline, pa tudi zadovoljstvo ob skupnem pri- • razvijanje sposobnosti opazovanja ter razvijanje in delku, ki je vsem v veselje. Že filozof Fröbel je spoznal, da uporaba vseh čutov v spoznavnem procesu ( tip, vonj, otroci v vrtcu potrebujejo primerno spodbudo za delo in okus), nove izkušnje preko neposredne dejavnosti. V preteklosti • spoznavanje zdravega načina življenja, osvajanje zdrave so ljudje uporabljali zelišča predvsem kot zdravilne rastli-navade in pri tem kaj naučiti odrasle doma, ne, v današnjem času pa življenje otrok postaja po našem • skrb za zeliščno gredico v vrtcu, mnenju vedno bolj odtujeno naravi, zato si želimo, da bi • oblikovanje pozitivnega odnosa do okolja. otrok in narava zopet postala prijatelja. Otrok naj doživlja naravo z vsemi svojimi čutili, saj mu bo le tako prirasla k MeTode: srcu. Naš vrtiček je prostor, kjer se dogaja nepričakovano – nova rastlina, ki pokuka iz zemlje, novi cvetovi, neprestane pogovora, raziskovanja, predvidevanja, opazovanja, demon-spremembe,... stracije, klasificiranja, lastne aktivnosti, igre, raziskovanja Strokovni delavci in starši naj bi stremeli k skupnemu cilju: pomagati otroku in ga usmerjati pri odkrivanju narave, da jo disKUsija: bo vzljubil in do nje negoval odgovornost. Vrtec je vpet v naravno okolje, kjer skušamo otrokom ustvariti pogoje in kontekst aktivnih oblik raziskovanja, odkrivanja, spoznavanja, lastne dejavnosti, in učenja. Zbornik – september 2014 | 11 Ekošola Spoznavanje naravnega in družbenega okolja, aktivno so- PRIPRAVA gREdE ZA ZELIŠČA: bivanje, neposredno doživljanje v katerem poteka proces S pomočjo strokovnih delavcev, marljivega hišnika Cveta in učenja na različnih področjih otrokovega življenja. Dušana, staršev in otrok smo pripravili gredice. Ena izmed Namen našega dela je bilo doživljanje in spoznavanje nara-njih je namenjena zeliščem. ve, spoznavanje in izvajanje postopkov sajenja in sejanja ter Zelišča smo posadili po načrtu, jih spoznavali, se o njih pridobivanje veščin preprostega vrtnarjenja. Zelišča se od pogovarjali, na spletnih straneh in v knjigah iskali informa-drugih rastlin razlikujejo po tem, da imajo zdravilne učinke cije o njih ter izpolnjevali zeliščni dnevnik. Opazili smo, da in izboljšujejo okus jedem. Krepijo in utrjujejo imunski sis-se je katera od rastlin posušila. Pogovarjali smo se in tako tem našega organizma in tako preprečujejo razne bolezni. spoznavali hkrati naravni krogotok v naravi. Vse to bogato V vrtcu smo skupaj z otroki spoznavali zdravilne rastline in dogajanje se je odvijalo v našem neposrednem vsakdanjem zelišča. Omejile smo se na tiste, ki rastejo v naši bližini. okolju. Skozi naše delo smo začeli pozorneje spremljati ra-Otroci so se ob urejanju vrta in skrbi zanj navajali na odgo-stline, ki nas razveseljujejo na vrtu in okenskih policah. voren odnos do žive narave, na pozorno opazovanje in si pridobivali delovne navade. Z realizacijo projekta smo potešili željo po igri z zemljo in vsakodnevni skrbi z zalivanjem, … Na naš vrtiček smo zelo ponosni in ga radi pokažemo svojim prijateljem in staršem. ZELIŠČA SmO POSEJALI V LONČKE: različna zelišča: baziliko, origano, timijan, peteršilj, meto, meliso, šetraj, drobnjak, luštrek, vrtno krešo … PRESAdITEV ZELIŠČ IZ LONČKOV V gREdO: Pri saditvi zelišč so otroci spoznavali delovno vrtno orodje in kaj vse potrebuje rastlina za svoj razvoj in rast. Pridobivali so veščine preprostega vrtnarjenja. Nekaj otrok vsakodnevno spremlja delo v vrtičku. 12 | Zbornik – september 2014 Ekošola sKrb Za rasTline in oPaZovanje sPreMeMb: PRIPRAVA ZELIŠČNEgA ČAJA delo v vrtu, vsakodnevno zalivanje, opazovanje, odstranje-V vrelo vodo smo dali posušene zdravilne rastline (cve- vanje plevela in nepovabljenih gostov… tove, liste). Posodo z mešanico smo pokrili s pokrovko in pustili stati nekaj minut. Pri tem so se iz rastlin izlo- čile snovi, ki so topne v vodi. Ohlajeno tekočino smo precedili, sladkali z medom ter dodali limonin sok. Napitke smo pripravili tudi brez kuhanja. Zdravilne rastline smo popoldne namočili v mrzlo vodo, jih zjutraj odstranili in napitek je bil pripravljen za osvežitev v poletnih dneh. sKleP Naše delo je v tem letu obrodilo prve sadove. Otroci so preko lastnih izkušenj spoznavali razvoj rastlin. Pomagali so skrbeti zanje v igralnici ter na vrtni gredici. V veselje nam je, da je aktivno učenje z neposredno izkušnjo uspešna metoda pridobivanja znanja o izvoru in pridobivanju znanja o ze-liščih. Ob vrtnarjenju so otroci medsebojno sodelovali ter razvijali socialne odnose. Poseben odnos se je ustvaril tudi do drugih prebivalcev vrta ( deževniki, polži, …). Zelišča smo pobrali,oblikovali šopke in jih posušili v sen-ci igralnice, kjer je tudi prijetno dišalo. Narava nam ponuja toliko zdravilnih zelišč, da bi mnogo zamudili, če tega ne bi poznali in uporabljali. Vse to delo, ki ga opravljamo skupaj z otroki in z našim vzgledom, je odlična podlaga za otrokove delovne navade in izkušnje za vse življenje. Z otroki bomo v prihodnosti nabirali zelišča, še bomo skrbeli za zeliščni PRIPRAVA NAmAZA Z ZELIŠČI vrtiček. Vsako zelišče v našem vrtu bomo shranili v herbarij. Dogovorili smo se, da bomo projekt nadaljevali tudi v nasle-Drobnjak smo uporabili pri pripravi namaza in skupno dnjem šolskem letu. Naj bo vsak dan v letu polno drobnih pogostitev. malih radosti, ki našim otrokom omogočajo zdravo in vese- lo otroštvo. V razmislek pa še misel o zeliščih iz Kremanske prerokbe: »Čas bo prišel, ko bodo ljudje umirali od najhujših bole- zni. Povsod si bodo iskali zdravila in niti opazili ne bodo, da po zdravilih hodijo«. Literatura: 1. Polonca Kovač, Ančka Gošnik Godec (DZS, 2002), ZELIŠČA MALE ČAROVNICE. 2. Katalinič, Tratnjek, Anželj (Zavod RS za šolstvo in šport), SEJEMO,SADIMO IN RAZISKUJEMO ŽE V VRTCU. 3. Ašič Smon (Mohorjeva družba, Celje 1984), POMOČ IZ DOMAČE LEKARNE. 4. Dane Katalinič (2013), ZELIŠČARSKI VRTNARSKI DNEVNIK. 5. Katalinič, D. (1992). Od semena do rastlin. Zavod RS za šolstvo in šport. Ljubljana 6. Maurice Messegue (Cankarjeva založba, 1972), NARAVA IMA VSELEJ PRAV. 7. ZELENJAVA IN ZELŠČA (MK Ljubljana 1987). 8. Renata Ucman (Založba Kozmos), ZELIŠČNE VILE Z EKOLOŠKEGA VRTA. 9. KURIKULUM ZA VRTCE (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1999). Zbornik – september 2014 | 13 Vrtec Otona Župančiča, Slovenska Bistrica, enota Krtek Makole Katja Kovačič, Irena Kamenšek jablane naŠih dedKov in babic Povzetek Abstract Vrtec Makole stoji na podeželju, obdan z prostranimi goz- Kindergarten Makole is located in the countryside, sur- dovi in travniki, skozi katere vije svojo pot reka Dravinja. Na rounded by vast forests and meadows, through which the igrišču našega vrtca stoji visoka in zelo stara jablana, tako, river Dravinja winds its way. At our kindergarten playground da nihče več ne ve njenega imena. Vsako leto zraste na njej stands tall and very old apple tree that no one knows her polno jabolk, ki jih s pridom pobiramo in jemo. Z otroki name. Each year the apple tree grows a lot of apples that smo tako imeli priložnost jablano opazovati, okusiti njena we are delighted to pick and eat. With the children, we also jabolka ter jih porabiti v različne namene. had the opportunity to observe the apple tree, to taste the apples and to use them for different purposes. Ključne besede: Jabolko, jabolčni sok, jabolčni kis, krhlji. Keywords: Apple, apple juice, apple cider vinegar, dried apple slices. Uvod MeTode Jesen je čas, ko ima kmet na deželi največ dela s spravilom Pri izvajanju projekta smo uporabljali različne metode: pridelkov in pripravo zemlje na zimski počitek. Ker smo si • Igre, letos zadali prednostno nalogo, da bomo spoznavali kaj se • pogovora, dogaja v našem ožjem okolju, smo v mesecu oktobru do- • pripovedovanja, dobra izkoristili možnosti, ki nam jih je ponudila naša stara • poimenovanja, jablana na igrišču. Pozanimali smo se za kaj vse so jabolka • opisovanja, uporabna, kako se pridela kis in jabolčni sok, ki ga najdemo • branja, v trgovini na policah. • možganske nevihte, • KWL tabela, • sodelovalnega učenja, • razlage, • od improvizacije k vodenju, • opazovanja, • razvrščanja, • urejanja, • štetja, • postavljanja hipotez, • načrtovanja, • raziskovanja, • okušanja, • praktičnega dela. disKUsija V mesecu oktobru so začela z jablane padati prva jabolka. Spraševali smo se kaj vse lahko naredimo z njimi, da ne bodo žalostno končala pujskom za kosilo. S pomočjo nevihte možganov in KWL tabele sva vzgo- jiteljici ugotovili kaj vse otroci vedo o jabolkih in za kaj jih 14 | Zbornik – september 2014 Ekošola uporabljajo doma. Tako smo zbrali ideje, kaj vse bi še lahko Ker pa je bilo jabolk letos res veliko, smo priredili srečanje počeli z jabolki: naredili bi si kis, kompot, pito, torto, čeža-s starši, ter jih vključili v kmečka opravila. Najprej smo „sko-no, marmelado, jabolčni »štrudelj«. žuhali“ prikolico koruze, nato pa so nam starši pomagali pri Najprej smo se v jabolko vživljali in se spraševali le kako se stiskanju jabolk za kis. Stisnili smo ga 20 litrov in pridno ča-počuti tam visoko na veji, preden pade na tla. kali, da se spremeni v kis. Ko je nastal kis, ga je začela upora-Nato smo se o njem pogovorili, ga opisali, narisali prerez bljati tudi kuharica v solatah. Mmmmm, čisto naš kis. Otroci jabolka ob opazovanju in ga poskusili. so solato jedli še raje. Nekaj kisa pa smo nalili v posebne Vsak dan smo jabolka pridno pobirali v košare, jih prebi-stekleničke, jih opremili z napisom in jih decembra prodajali rali in umivali. na bazarju. Vse smo razprodali in v mesecu maju porabili Nato smo se pogovorili o jabolčnem soku, ki ga imajo zadnje kapljice našega kisa. otroci tako radi. Vedeli so, da se jabolka zmeljejo. V vrtec smo zato prinesli mlin in stiskalnico. Nekaj otrok je to dvoje ZAKLJUČEK že poznalo. Umita jabolka smo dali v mlinček in jih najprej zmleli. Ni bilo lahko. Nato pa zmleto dali v „prešo“, kjer Skozi projekt so otroci spoznali kako nastane jabolčni sok in smo jabolka tako stisnili, da je iz njih pritekel sok. Otroci so kis. Seznanili so se z napačnim početjem človeka, ki s škro-se čudili, kakšne temne barve je, medtem ko so jabolka tako pljenjem ogroža tako zdravje ljudi kot živali v neposredni svetla. Sok smo tudi pili. bližini. Ugotovili smo, da so stare sorte jablan, kljub temu, Najraje pa imamo jabolčne krhlje, zato smo jabolka vsak da jih nihče ne škropi, dobro obrodile. Spoznali smo , da je dan narezali in sušili v sušilnici za sadje in ugotovili, da je to za zdravje pomembno neškropljeno jabolko. Predvsem pa boljše kot čips. Kuharica nam jih je večkrat pripravila za ma-se sedaj še bolj kot prej na 100 in 1 način držimo reka: » Eno lico: jabolčni kompot, jabolčno čežano, jabolčno pito. jabolko na dan, daleč od zdravnika vstran«. Zbornik – september 2014 | 15 Vrtec Sonček - OŠ Šmarjeta mag. Tija Cvelbar UVOd V ZAČETNO NARAVOSLOVJE raZisKovanje Telesa v PredŠolsKeM obdobjU: Med PredsTavo in dejsTvoM je ProsTor Za UsTvarjalno doMiŠljijo Povzetek Abstract Povzetek: Članek opisuje predstavitev tematskega sklopa The author of the article presents her pracal research of »MOJE TELO«, s katerim je avtorica s pomočjo sodelavke the mysteries of the human body with children aged from želela skupni 4- do 6-letnikov približati dejstva o delovanju, 4-6. The author also touches the questions of »when« and zgradbi in »čarobnosti« človeškega telesa, njegovega na- »how« to include IKT technologies in pre-school education, stanka, razvoja in delovanja. and the correlation of scientific experiments and presenting »facts« in pre-school education . Ključne besede: začetno naravoslovje, telo, narava, druž- Keywords: initial sciences, human body, nature, society, ba, gibanje. excercise Uvod: sproti preverjali. Ogled risanke je otrokom na enostaven in zanimiv način prikazal samo spočetje, delitev celic, nastanek V sklopu letnega delovnega načrta skupine sva s sodelav-zarodka, njegovo rast in končno tudi rojstvo. Obiskali smo ko imeli tudi raziskovanje človeškega telesa, ki sva se ga tudi nosečo vzgojiteljico v našem vrtcu. Najprej smo si jo prvič lotevali v skupini otrok, starih med 4 in 6 let. Ker je ogledali in skušali odgovoriti na na videz preprosto vpraša- šlo za starejše otroke, sva želeli tematski sklop predstaviti nje: »Ali je na Andreji (vzgojiteljici, op.) kaj drugače?« čim bolj večplastno, vpeti v raziskovanje vsa tematska po-Otroci so povedali. »Ja, nekaj se mi zdi drugače.« dročja. Največji izziv, s katerim sva se soočili, je bil, kako »Dojenček!« otrokom predstavitii dejstva na razumljiv, enostaven in se-Sledilo je podvprašanje: »Kako veste, da ima Andreja veda tudi zanimiv način. Pomagali sva si z vključevanjem IKT-dojenčka?« tehnologije, ki je zajemala tudi ogled francoske risanke iz »Prej smo se v igralnici 80-ih let, o potovanju po človeškem telesu: »Nekoč je bilo pogovarjali.« življenje«. Raziskovanje telesa sva vpeli v 5 glavnih sklopov: »Po trebuščku, v trebuščku ga 1. ROJSTVO 2. BAKTERIJE, ODPORNOST IN CEPLJENJE ima.« 3. PLJUČA 4. SRCE, KRI IN KRVOŽILJE 5. MOŽGANI Nato je Andreja odgovarjala tudi na naša radovedna MeTode: sKUPinsKa, vprašanja: »Ali veš, ali boš rodila punčko ali fantka?« individUalna in sKUPna. »Kako mu/ji boš dala ime?« (Ni želela izdati.) »Ali je sedaj, ko imaš trebušček, kaj drugače?« Povedala 1. ROJSTVO nam je, da je bolj utrujena, da ji je včasih malo slabo in da slabše spi. Izhajali sva iz predznanja otrok o tem, kako nastane in se Smeli smo pobožati njen trebušček. Od obiska dalje so rodi dojenček. Najprej sva zbrali izjave otrok o tej temi, otroci nekatere stvari, ki so jih slišali, izražali skozi igro vlog. nato smo jih v raziskovanju (listanju knjig, ogled risanke) 16 | Zbornik – september 2014 Ekošola Otroci so se radi igrali zdravnika, kjer so skozi igro vlog več nenavadna. Raziskovanje pljuč smo zaključili s še eno preigravali tudi oskrbovanje poškodb, osnovne preglede, zabavno igro v dvojicah: tekmo papirnatih kroglic. Dvojica je pregledovanje nosečnic in samo rojstvo dojenčka. Zanimive morala svoji papirnati kroglici s pihanjem skozi slamice čim momente igre, vključno z »rojevanjem« sva tudi posneli. prej prepeljati od startne do ciljne črte. Zmagal je tisti od dvojice, kateremu je to uspelo v najkrajšem času. Pregled nosečnice Merjenje kapacitete pljuč 2. BAKTERIJE, STRUPI, OdPORNOST IN CEPLJENJE Ker otroci že vedo, kako zbolimo, smo si v risanki podrob-neje ogledali, kaj se v telesu dogaja, ko zbolimo oziroma vanj vdrejo bakterije, kar lepo opisuje tudi pesmica »Kihci« (M. Zore), ki so jo otroci zelo radi prepevali v jutranjem krogu. Otroci so spoznali razliko, kako pomembno je lahko, ali je telo proti določeni bolezni cepljeno ali ne, saj se na (ne) znano okužbo odzove drugače. Raziskovanje bakterij sva izkoristili za to, da smo obnovili pravilno umivanje rok ter pravilno ščetkanje zob, saj smo se v risanko naučili, kaj se lahko zgodi, če osebni higieni ne posvečamo dovolj pozornosti. Razvoj bakterij smo tudi praktično uprizorili na domačem Tekma papirnatih krogljic gojišču bakterij in ob fermentaciji jogurta, ki smo ga pustili na soncu nekaj dni. Spoznali smo, da lahko razvoj bakterij ne le vidimo s prostim očesom/povečevalnim steklom, temveč 4. SRCE IN KRI tudi vonjamo. Otroci so se naučili ločevati med človeku ko-Raziskovanje telesa se je z vsakim dnem bolj pomikalo proti ristnimi in škodljivimi bakterijami ter obnovili pomembnost področju abstraktnega. Pojavilo se je vprašanje, kako čim higiene v vsakodnevni rutini. bolj preprosto predstaviti delovanje srca in krvožilja. Zopet 3. PLJUČA sva izhajali iz otrokom že znanega. Naročili sva jim, naj obri- šejo drug drugega v ležečem položaju na plakat ter na silhu-Ob ogledu risanke sva ugotovili, da otroci ločujejo med kisi-eti telesa narišejo srce, kosti, pljuča in možgane, kje se po kom in ogljikovim dioksidom na podlagi vdiha in izdiha, »bar-njihovem nahajajo in kakšni so. Risbe so povedale več kot ve« oziroma »teže«, razumeli so, kako se prenaša kri. Niso besede. Zanimivo se nama je zdelo, da je samo eden od pa razumeli, zakaj je zrak v risanki predstavljen z majhnimi 22-ih otrok narisal kosti, kot jih poznamo in so si jih otroci krogci. Domišljija in stvarnost sta trčili in treba je bilo naj-lahko tudi ogledali v knjigah, ki so jim bile vedno na raz-ti konstruktivno rešitev. Zopet sva se zatekli k preprostim polago v kotičku. Predstava izgleda možganov je bila tudi poskusom. Začeli sva z napihovanjem balončkov. Otroci zanimiva, saj so jih vsi ponazorili z majhnimi pikicami v glavi. so kmalu ugotovili, da napihniti balon ni tako enostavno, Še najmanj težav so imeli s ponazoritvijo krvožilja in srca, kot je morda videti. Da ti to uspe, moraš res imeti močna kar naju je presenetilo. Po ogledu risanke, ki jim je pred-pljuča. Ob pregledu knjig in slikanic smo spoznali zgradbo stavila krvožilje in delovanje srca na mikronivoju, so se tudi pljuč, znali smo jih tudi narisati. Nato smo se vprašali, ali njihove risbe človeškega telesa spremenile. Ker sva se želeli lahko moč pljuč tudi merimo. Izdelali smo preprost »me-dotakniti tudi podobnosti med človekom in drugimi narav- rilec pljučne kapacitete« in zabava se je pričela. Ob izvaja-nimi bitji, sva otroke spodbudili, da si ogledajo »krvožilje« nju poskusa, ko so otroci preštevali, koliko črtic vode jim na drevesnem listu. Pripomnili so, da ni bistveno drugačno je z izdihom uspelo izpodriniti iz steklenice, so se ustvarjali od prepletanja žil na naših dlaneh, kar smo lepo ponazorili s mehurčki na vodi. Ko so otroci to opazili, se jim predsta-tiskanjem listov na silhueto človeškega telesa. va o zraku kot o majhnih kroglicah kar naenkrat ni zdela Otroci so se ob raziskovanju srca naučili, da je srce eden Zbornik – september 2014 | 17 Ekošola najpomembnejših človeških organov, ki nikoli ne počiva, ki pri določenih nalogah. Sodelovanje otrok pri dejavnostih je ne skrbi le za optimalno delovanje telesa, ampak nadzira bilo izjemno: prav skrbelo jih je, da ne bi slučajno izpustili tudi naša čustva. Slednja smo spoznavali in preigravali pred katere izmed postaj, radi so se tudi ponovno vračali k vajam, ogledalom, jih prepoznavali na slikah in ob različnih situaci-ki so jih že opravili. Na koncu so se v trojicah preizkusili v jah/konfliktih. Več smo se spraševali, kako se počutimo. Ali teku na kratko razdaljo z zavezanimi očmi. Zanimivi so bili pa jih v resnici nadzirajo možgani, tako kot našo levo in de-vzorci teka, ki so se pri otrocih razlikovali glede na njihovo sno polovico telesa? Ob iskanju odgovora na to vprašanje ravnotežje, uporabo sluha in splošne orientacije: večina jih se je krog raziskovanja našega telesa kmalu sklenil. je tekla bolj ali manj ravno, eni izrazito bolj po levi oz. desni strani, nekaj jih je teklo v vzorcu cikcak, en otrok (s slušnimi težavami) pa naloge ni opravil; zakrožil je in se na koncu ustavil ter si snel prevezo. disKUsija: Diskusija z otroki je potekala na začetku in ob koncu raziskovanja posameznega sklopa, vedno v času jutranjega kro- ga. V začetku sva z diskusijo preverjali, kaj otroci o določni tematiki že vedo, ob diskusijah ob zaključkih sklopa pa naju je zanimalo, katere dejavnosti so se otrok najbolj dotaknile, »Moje telo« kaj jim je bilo pri posameznem sklopu najbolj zanimivo ter kaj so se novega naučili, oz. kaj se jim je najbolj vtisnilo v spomin. ZAKLJUČEK: V dvomesečnem raziskovanju človeškega telesa z otroki med 4 in 6 letom starosti smo uživali vsi, tako strokovni delavki kot otroci, ki se še danes radi igrajo zdravnike, no-sečnice in povezujejo na novo pridobljene izkušnje. Mesec po zaključku tematskega sklopa je ob padcu deček, ki si je podrgnil koleno, povsem »razumsko« komentiral dogaja-Delovni list: kosti, kri nje: »Saj malo boli, ampak ni hudo, ker vem, kaj bo sedaj. Kmalu bodo drobne ploščice na delu in nastala bo krastica in spet bo vse v redu. Ker smo rano razkužili, tudi bakterije 5. mOŽgANI ne bodo nagajale.« Vključevanja IKT-tehnologije sem se posluževala v dvomih, Da se je naše raziskovanje telesa zaključilo z možgani, ni bilo a sem kmalu spoznala, da je ob kvalitetnem materialu to lahko naključno. Raziskovanje sva želeli skleniti na dveh področjih: dobrodošla iztočnica ali dopolnitev motivacije za raziskovanje pojmovni in praktični ravni. Drgače kot v prejšnjih razisko-nečesa tako kompleksnega, abstraktnega, a obenem zanimi- vanjih sva otrokom ponudili ogled risanke takoj na začetku, vega, kot je človeško telo v predšolskem obdobju. Poleg opi-ne na koncu vseh ostalih raziskovalnih dejavnostih. Ogled sanih dejavnosti smo v raziskovanje vključili tudi že poznane risanke je do tega trenutka vedno predstavljal nekakšno iz-dejavnosti, ki se običajno izvajajo s predšolskimi otroci: mer-točnico za diskusijo o tem, kar smo raziskovali, saj so že ob jenje, tehtanje, obris podplata, pomen jutranje telovadbe, ki samem ogledu otroci postavljali vprašanja, se navezovali na smo jo nadgradili z elementi joge za otroke. Vendar je prav prejšnja dognanja o telesu, komentirali. Tokrat sva začeli z vključevanje drugih elementov in medpodročno povezovanje ogledom, saj sva želeli, da pridobijo predstavo o tem, kako raziskovanje naredilo posebno, izkušnjo pa močnejšo, traj-se v možganih sidrajo »pojmi«, »predstave«, »občutja«. nejšo in nenazadnje tudi bolj uporabno. Najenostavneje je to morda prikazati ravno skozi primer sanj. V drugem delu pa je bil najin namen, da otroci doume-jo povezavo med vsakdanjimi, gibalnimi stvarmi in možgani, Literatura: ki jih nadzirajo. Ker jim je ogled risanke predstavil pomen 1. B. Baptiste: Moj očka je presta. Joga za starše in pojma »leva in desna možganska polovica« ter njena pove- otroke. Založba DAMODAR, 2007. zava med »levo in desno polovico telesa«, sva želeli, da sami 2. Veliko in dejavno telo, prev. Barbara Vitez, UČILA, praktično preverijo, ali domneva drži. Skozi sklop gibalnih 2009. vaj, ki so jih opravili po postajah v telovadnici, so otroci pre-3. M. Zore: Kihci, Zvonček, Čiri-Biri Bum. verjali svoja »močna« področja: s katero roko lažje vodijo 4. DVD: Nekoč je bilo…Življenje, Videoart, CD 1 žogo, s katero roko/nogo mečejo/brcajo žogo, ali lahko me- (Rojstvo, planet celic), CD 5 (Kri), CD 6 (Drobne žikajo, skozi katero oko bolje vidijo? Pripravili sva jim knji-ploščice), CD 7 (Srce), CD 8 (Dihanje), CD 9 žice s tabelami, v katere so vrisovali (s kljukicami) rezultate (Možgani). 18 | Zbornik – september 2014 Vrtec Mavrica Trebnje Ariadna Agnič, Renata Babšek, Radojka Udovič vrTec v goZdU in njegove sKrivnosTi Povzetek Abstract Letošnji projekt »Vrtec v gozdu« nam je prinesel obilico izzi-Our this years project »Kindergarten in the woods« brought vov in veselja pri »učenju« v naravni, vsakdan spreminjajoči us a wealth of chal enges and joy in »learning« in a natural se učilnici. Otroci so se dejavnosti že v naprej veselili, saj classroom that changes every day. Children were excited and so bile drugačne, zanimive. Pomagali smo jim vzpostavlja-rejoiced about new activities, because they were different ti povezave s svetom okoli njih ter jim približevali pomen and interesting. We helped them in establishing connections gozda, drevja in narave nasploh. Eden izmed naših glavnih with the world around them, and tried to make them under-ciljev je bil povečanje zavedanja soodvisnosti človeka od na-stand importance of the forests, trees and nature in general. rave in kako pomemben je naš odnos za njeno ohranjanje in One of our main goals was also to increase their awareness preživetje. Otroke smo navajati na kakovostno preživljanje of the interdependence of a man and nature. Children were prostega časa v naravi, ki jim pomaga, da bodo kasneje v getting accustomed to spending quality time outdoors witch življenju postali uspešni učenci, samostojni posamezniki in wil l help them later in life to become successful learners, in-odgovorni državljani. dependent individuals and responsible citizens. Ključne besede: otrok, gozd, raziskovanje, letni časi, čuti-Keywords: Children, forest, exploration, seasons, senses, la, med področno povezovanje, timsko delo. the area integration, teamwork. Uvod: Tradicionalne ideje klasičnega poučevanja se umikajo novim pristopom. Eden izmed njih je tudi učenje v naravi – o naravi. Pomembno je zapomniti si, da je ena najpomembnejših stvari za otroke, ki živijo v sodobnem času, da doživijo vsakodnevno veselje ob odkrivanju skrivnosti narave in, da se jim omogoči njeno varno« raziskovanje. MeTode: Namenimo mu čas in ponudimo mu okolje in priložnosti, Igre, raziskovanja, pogovora, pripovedovanja, opazovanja, da preizkusi lastne sposobnosti in s tem omogočimo krepi-opisovanja, čutnega zaznavanja. tev otrokove samozavesti, ene od temeljnih in pomembnih disKUsija: življenjskih vrednot. Tako smo v letošnjem letu v oddelku Pingvinčkov, Žabcev in Gumbov preživeli veliko časa v gozdnem okolju. Gozd Čas, katerega živimo, ni naklonjen primerni kvaliteti proste-nam je ponudil paleto različnih zaposlitev. ga časa po trajanju in rabi za družinsko vzgojo, ki je posebej pomembna in občutljiva v predšolskem obdobju, zato čas, GIBANJE: Otroci so hodili po različnih neravni površinah, ki nam ostane po delovnih obveznostih, posvetimo otroku se izogibali koreninam, hodili po odpadlem listju, hlodih, in naravi. Vse bolj se zavedamo, kako pomembno je narav-premagovali naravne ovire. Krepili so si svoje motorične, no okolje in stik z naravo za otrokov raziskovalni svet. V ravnotežje in koordinacijo, gibalne sposobnosti kot tudi sa-tem raziskovalnem svetu potrebuje podporo staršev oziro- mozavest ter pridobivali zavedanje, da je gozd odličen pro-ma vzgojiteljev. stor za rekreacijo in regeneracijo. Zbornik – september 2014 | 19 Ekošola DRUŽBA: mnoge aktivnosti so bile izvedene v duhu sode-NARAVA IN RAZISKOVANJE Z VSEMI ČUTILI: lovanja in skupinskega dela. Samo gibalno zahtevnejše okolje, v gozdu se je povečalo njihovo čutno zaznavanje okolice. ki ga otroci niso dobro poznali, jih je usmerjalo v raziskovanje Tako smo v tišini poslušali šumenje listov v vetrovnih dnevih, v manjših ali večjih skupinah, na nudenje pomoči pri premago-bili pozorni na oglašanje ptičev. Opazovali smo odpadanje vanju ovir in hoji, prepoznavanju negotovih otrok in sponta-listja z dreves, sončne žarke, ki so različno prodirali v gozd. nemu nudenju pomoči in podpore pri raziskovanju. Spoznavali senco in njen hlad, kot toplejše predele bolj redko rastočih dreves ali jas. Otroci so s tipom spoznavali razlike v gladki in hrapavi drevesni skorji, opazovali štore in hlode, višino in različno debelino dreves. Pri prehodih letnih časov so opazovali spremembe na drevju. Hoja v koloni navkreber Hoja po hlodu Skupno delo in pomoč Gibanje in igra na lesenih igralih v gozdu Delo v paru 20 | Zbornik – september 2014 Ekošola V gozdu so otroci odkrivali živali, njihove sledi, skrivališča v MATEMATIKA: gozd je odličen prostor za razvijanje ve-lubju, podrasti, tleh. Bili so pozornejši na njihovo oglašanje. likostnih odnosov, količinskih predstav, starostnih razlik,…. Spodbujali smo jih k raziskovanju z lupami, pincetami ter jih Otroci so iskali suha in debela drevesa, visoka in nizka dre-navajali na ne uničevanje gozdnih rastlin, saj so pomembne vesa, stara in mlada drevesa, gosto rastoča in osamljena – za preživetje in rast gozdnega okolja. posamezna drevesa. Poišči hrapavo deblo Objemi debelo in tanko deblo Spoznavanje vrste dreves Štetje dreves GLASBA: gozd je odličen prostor za razvijanje slušnih predstav, prepoznavanja zvokov v naravi, usmerjanja pozornosti na intenziteto in jakost zvokov, na navajanje na tišino in Spoznavanje gozdnih živali pozorno poslušanje in slušno prepoznavanje. Opazovanje lubja s povečevalnim steklom Zapojmo in zaplešimo okoli drevesa Zbornik – september 2014 | 21 Ekošola JEZIK: tudi na jezikovnem področju nam je gozd ponudil Stimuliramo njihov tip, okus in vonj kot tudi vid in zvok. obilico izzivov. Otroci so spoznavali nove rastline in gozdne Otroci kot tudi strokovni delavci z obiski gozda pridobivajo prebivalci in si širili besedni zaklad. Predvsem pa so razvijali na zdravju in dobremu počutju. Samo gozdno okolje pa na sposobnosti obvladovanja jakosti in razločnosti govorjenja, njih deluje pomirjujoče tako za otroke s težavami s pozor-saj so morali glasnost prilagajati naravnemu okolju, kjer ni nostjo in koncentracijo kot tudi vse ostale otroke. zaželeno, da se preglasno govori. Tiho govorjenje pa od njih zahteva veliko mero artikulacijskih sposobnosti in povečane pozornosti pri izgovarjanju besed. Literatura: 1. Kayser, R. (1995). V gozdu in na travniku. Ljubljana : ZAKLJUČEK: Tehniška založba Slovenije (natisnjeno v Španiji). 2. Beaumont, E. (2001). Podobe gozdov. Ljubljana: Gozd je eno izmed okolij, ki ponuja bogato paleto izkušenj Otroška knjiga Oka : Jutro. in možnosti zunanjih aktivnosti. Prostor, kjer so spremembe 3. Katalinič, D. (2010). Prvi naravoslovni koraki. Odranci: v letnih časih izrazitejše, zato jih otroci lažje občutijo (spre-Mizarstvo Antolin d.o.o. membe listov, dreves, podrastja, spremembe v temperatu- 4. Šubic, J. (2007). Škratove pripovedi. Samozaložba: ri, svetlobi, ..). Z dejavnostmi v gozdu pri otrocih dodatno Vaše. stimuliramo njihovo čutno doživljanje okolja z vsemi čutili. 22 | Zbornik – september 2014 Vrtec Kobacaj Sonja Flere LUŽA PRI NAJmLAJŠIH Povzetek Abstract Otroci prevzemajo odnos do narave od nas – odraslih. In The kids are taking the relationship to nature from us – tega jim začnemo privzgajati že od malih nog (t.j. v pred-adults. And this relationship begins in an early age (i. e. in šolskem obdobju). Naša naloga je, da otroke že zgodaj napre-school). Our mission is that children are given early vajamo na opazovanje narave okoli sebe in na raziskovanje observation of nature around them and to explore things, stvari, pojavov v bližini, ki so za otroka še dovolj konkretni. phenomena in the vicinity, which are concrete enough for Na drugi strani pa že omogočajo širok spekter nadgradnje the children. On the other hand, al ow for a wide range of na abstraktni ravni. upgrades on an abstract level. Luža je otrokom v vseh starosti atraktivna in zanimiva. Children of all ages find a puddle as attractive and inter-Omogoča pester nabor iger, dejavnosti, ki jih lahko počnejo esting. Al ows a wide range of games, activities, you can do najmlajši in tako preko izkušenj pridobivajo nova spoznanja. through the experience and the youngest are gaining new Zato smo v skupini Račke prve starostne skupine Zasebnega insights. That's why we, in the Group of Ducks in the first vrtca Kobacaj sprehod v dežju, skakanje po lužah in igro ob age group of Private kindergarten Kobacaj, walking in the njej razširili v projekt »Luža«, ki traja tudi v poletnih dneh. rain, puddles and bare in the game, expanded in the project V projekt smo vključevali dejavnosti iz vseh kurikularnih po- »Puddle«, which takes in summer days. In the project we dročji in tako le-te smiselno povezovali med seboj. include activities from all curricular areas and with that logi-S projektom želimo spodbujati radovednost otrok kot cal y connected them with each other. pozitivno lastnost za ustvarjalnost in za pozitiven odnos do With the project we want to encourage the curiosity of chil-okolja. Želimo tudi, da bi pridobili temeljna naravoslovna dren as a positive trait for creativity and positive attitude to-znanja za življenjski trajnostni razvoj ter spoznali zakonito-wards the environment. We also want to gain a basic knowl-sti življenja. Hkrati pa otrokom pomagamo pri prvih korakih edge for the sustainable development of living nature and naravoslovja in odkrivanju nežive narave. learn about the legality of life. At the same time, however, the children help in science and discovery of inanimate nature. Ključne besede: luža, dejavnosti ob luži, narava Keywords: puddle, activities at the puddle, nature Uvod V sklopu projekta »Eko-vrtec« smo v mesecu marcu z otroki skupine Račke pričeli z izvajanjem projekta » Luža«, ki Otroci so že po naravi radovedni raziskovalci sveta, zani-je v oddelku nastal spontano, glede na interes otrok. Užitek ma jih sleherna stvar in pogosto vprašanju zakaj sledi, še ob skakanju po lužah smo nadgradili z dejavnostmi iz raz-eden zakaj in za tem še eden in še eden itd. Le-to pa je nam ličnih kurikularnih področji ( t.j. narava, gibanje, jezik, ume-vzgojiteljem lahko spodbuda za raziskovanje oz. za nove tnost, matematika, družba) in tako z igro, z raziskovanjem dejavnosti, ki pri otroku spodbudijo željo po odkrivanju otrok, z njihovimi idejami prišli do različnih spoznanj in kar in pridobivanju novih spoznanj, še posebej naravoslovnih. je najbolj dragoceno, otroci so pridobili spoštljiv odnos do Namreč, ravno naravoslovna spoznanja so otroku zelo bli- žive in nežive narave. Raziskovanje luže, dejavnosti in igre na zu, saj ga obkrožajo že v domačem okolju. Pomembno je le, omenjeno temo smo v večini izvajali na prostem ob lužah da slišimo oz. prisluhnemo njihovim vprašanjem, da opazi- v okolici vrtca. Zavedamo se namreč misli strokovnjakov, mo zanimanje za vsako najmanjšo malenkost , ki jo opazijo ki pravijo, da naravo lahko doživimo samo, če smo v njej. ali odkrijejo v naravi, kajti za njih je to veliko odkritje in tako Narava je okolje in prostor, ki navdihuje in spodbuja ter je le še spodbujamo njihovo radovednost. Tudi Kurikulum za učilnica, s katero vplivamo na otrokov razvoj in odnos do vrtce (Bahovec idr.; 1999: 55-56) naravo opredeljuje kot narave – okolja (Fošnarič in Katalinič, 2012). Hkrati pa smo področje, pri katerem se poudarja pomen pridobivanja iz- želeli otrokom omogočiti čim več konkretnih izkušenj in do-kušenj z živim, z naravnimi pojavi ter veselja do opazovanja, živetij s tako atraktivnim pojavom, kot je luža. Spodbujali raziskovanja in odkrivanja. smo jih k opazovanju, opisovanju in razmišljanju ter jih tako Zbornik – september 2014 | 23 Ekošola motivirali k novim zamislim, kot je tudi ta: » kako bi si lužo lahko napravili sami? «. cilji in MeTode Globalni cilj projekta » Luža« je bil spodbujanje in od-krivanje različnih pristopov k spoznavanju narave. Sprva smo si zadali, da otrok spoznava vremenske pojave in da natančno opazuje naravo okoli sebe. Nato pa smo si, glede na interes otrok in njihovo predznanje, zastavljali cilje, kot so spodbujanje radovednost otrok kot pozitivno lastnost za ustvarjalnost, za pozitiven odnos do okolja; pridobivanje temeljnih naravoslovnih znanj za življenjski trajnostni razvoj ter spoznavanje zakonitosti življenja. Želeli smo, da je otrok aktiven opazovalec, raziskovalec in sogovorec v pogovoru, idejah in v vprašanjih. MeTode: Uporabljene so bile metode, ki so temeljile predvsem na aktivnostih otrok: • Z metodo opazovanja in spremljanja pojava smo pri otrocih razvijali čut za naravo. • Z akcijskim raziskovanjem smo otroke aktivno vključevali v raziskavo pojava. Akcijska vprašanja najmlajše namreč spodbujajo k opazovanju in aktivnemu sodelovanju. • Z metodo pogovora in vprašanj, smo otroke aktivirali in spodbudili k razmišljanju in iskanju rešitev. • Metoda pojasnjevanja naravoslovnih pojavov je potekala v naravi na konkretnih primerih ter ob IKT (s pomočjo fotografij). • Z metodo lastne aktivnosti pa smo lahko otrokom omogočili konkretne izkušnje za pridobivanje znanja. disKUsija Sprehod z dežniki in v škornjih je pri najmlajših zbudil po-Velikost luže smo preverjali tako, da smo okoli nje naredi-seben občutek. Ko so zagledali velike in majhne luže, so li krog. Več otrok ko je lahko prišlo v krog, večja je bila luža. stekli do njih in veselo čofotali. Od daleč, je bilo vse bolj po-In tako smo odkrili največjo. Otroci so hitro našli kamenčke dobno nekakšnemu plesu v dežju. Med poskakovanjem po različnih velikosti in jih pričeli metati v vodo. Zanimive so lužah so otroci spoznavali deklamacijo Tri luže ( M. Voglar) jim bile sledi na vodi, ki so jih puščali kamni. Njihovo idejo in novo pesem Po lužah čofotam ( M. Zore). Luže smo iz-sem izkoristila za naravoslovni poskus. Kateri kamen bo na koristili tudi za urjenje sonožnih skokov (t.j. preskakovanje vodi pustil večjo sled – večji ali manjši? Otroci so sklepali, da luž). Doživetje ob luži smo otrokom ponudili, da jih izrazijo večji. To smo tudi preverili. Vsak otrok je poiskal dva kamna besedno in likovno v risbi ali v pesku. – velikega in majhnega, ter z metanjem v lužo sam ugotavljal kateri izmed njiju pušča večjo sled. S poskusom smo sklepa-nja otrok potrdili. Ugotavljali smo tudi, ali bo luža naslednji dan večja ali manjša. Njihova mnenja so bila: luža se bo posušila, majhna se bo naredila, ne bo je več. Luže so bile naslednji dan res manjše, saj smo za krog okoli njih potrebovali manjše število otrok kot prejšnji dan. Velikost luž smo preverjali tudi tako, da so se otroci postavili v vrsto od začetka do konca luže. Da je luža naslednji dan manjša, smo ugotovili tako, da sta vanjo stopila lahko le še dva otroka ali pa celo nihče, saj je vsa voda že izhlapela v zrak. Ugotovili pa smo tudi, da se je gladina vode znižala, saj so naslednji dan otroci v luži lahko opazovali kamne, ki so jih prejšnji dan metali v vodo. 24 | Zbornik – september 2014 Ekošola Porajalo se je vprašanje, kam je šla luža. Otroci so imeli različne zamisli, dejali so: v zemljo, v luknjice na cesti, šla je gor k sončku. Na preprost način sem jim povedala, da nekaj vode res pronica skozi razpoke v zemljo, večina pa je izhlapi v zrak, kjer se zbira v oblakih. Nato pa ponovno pade na tla Primerjali smo tudi barvo vode iz luže in vode iz pipe. kot dež (lahko tudi kot toča, sneg). To smo preizkusili tako, da smo v mericah opazovali njuno Ker dlje časa ni bilo dežja in nobene luže, po kateri bi lah-barvo. Otroci so svoja opažanja komentirali tako, da so za ko skakali, škornji pa so v garderobi samevali, smo se odlo-vodo iz luže dejali, da je umazana, umazana od peska, da čili, da si naredimo lužo kar sami. Našli smo pravo mesto voda na tleh ni dobra. Na podlagi barve, so otroci sklepali zanjo in na tla zlili vodo. Zabava se je lahko pričela. Naslednji o njuni pitnosti. Otroci so dejali, da vode iz luže ne smemo dan pa … kam je šla luža? piti, ker je umazana. Zbornik – september 2014 | 25 Ekošola Zbrano vodo v mericah so otroci sami od sebe zlivali na lužo v okolici vrtca smo spremljali več dni in ugotovili, da je travo z namenom, da bi zalili travo. Njihov interes oz. njiho-voda izhlapela. V lužo smo metali kamenčke različnih veli-vo skrb za rastline smo spodbujali in jih usmerili v zalivanje kosti in ugotovili, da večji kamni puščajo na vodi večjo sled. našega cvetličnega kotička. Tako smo prišli do ideje, da bi Primerjali smo tudi vodo iz pipe in vodo v luži ter na podlagi lahko v večji posodi zbirali deževnico in jo uporabili za zali-barve sklepali o njuni pitnosti. Vse to pa nadgradili z mislijo vanje rož. Otroci še danes po vsakem deževju pregledajo, na skrb žive narave in vodo-deževnico uporabili za zalivanje koliko vode se je nabralo v posodi, da bodo z njo lahko za-rož v cvetličnem kotičku. livali rastline. Projekt bo trajal še celo poletje in zagotovo ga bomo raz- širili v projekt voda skozi letne čase, ki pa je že ideja za na-ZAKLJUČEK slednje šolsko leto. S projektom »Luža« smo otrokom ponudili možnost, da naravo okoli sebe spoznavajo preko izkušenj, sami ob po- Literatura moči in usmerjanju vzgojitelja, ter glede na lasten interes. 1. Bahovec, e. idr.(1999). Kurikulum za vrtce: Ljubljana: Pomembno je, da odrasli opazimo njihovo zanimanje za ma-Ministrstvo za šolstvo in šport. lenkosti in za stvari v okolici in jih znamo smiselno vpeljati 2. Fošnarič, S. in Katalinič, D. (2012). Didaktične usmeritve v svoj program in si pri tem zastaviti cilje primerne njihovi za izvedbo raziskovalnih in eksperimentalnih dejavnosti starosti, in ne pretiravati z zahtevnostjo le-teh. Pričeli smo predšolskih otrok na področju naravoslovja. Maribor: s skakanjem po lužah ter preskakovanjem le-teh. Največjo Pedagoška fakulteta. 26 | Zbornik – september 2014 Vrtec Kobacaj Sonja Flere naŠa hrUŠKa SKOZI LETNE ČASE Povzetek Abstract Zasebni vrtec Kobacaj je že drugo šolsko leto vključen v Private kindergarten Kobacaj is included into the Eco-school program Ekošola. V okviru razpisanih projektov za tekoče for second year now. In the context of employment projects šolsko leto smo v oddelku Račke iz prve starostne skupine for the current school year, we the group of Ducks in the izbrali Ekoopazovalni dnevnik Moje drevo. Osredotočili smo first age group, selected the Eko observation diary named se na sadno drevo hruška, ki raste zraven vrtca. Že pozno My tree. We focused on the fruit tree, pear tree, which poleti smo se z otroki hladili v senci njene krošnje in se pod grows next to a kindergarten. Late in the summer, we were njo sladkali z njenimi sadeži. Zato je pričetek projekta v je-cooled down with the kids in the shade of its canopy and senskem času ravno sovpadal z našo dotedanjo dejavnostjo. below the tree we ate its fruits. It is therefore the start of the Ker je drevo v neposredni bližini, smo ga lahko preko različ- project in autumn just coincided with our ordinary activity. nih dejavnosti redno opazovali in spoznali v vseh letnih ča-Because the tree is in the immediate vicinity we can, through sih. S tovrstnimi projekti želimo otrokom približati naravo, a variety of activities on a regular basis, observe and know jim pomagati pri sobivanju z njo, da si tako lahko oblikujejo about it in all seasons. With such projects, we want children pozitiven odnos do naravnih danosti. bring closer to nature, help them live side by side with it and help them develop a positive attitude to natural gifts. Ključne besede: hruška, opazovalni dnevnik, letni časi. Keywords: pear, observation log, seasons. Uvod Otrok se mora naučiti živeti z naravo, jo opazovati, skrbet Da bi lahko gradili pozitiven odnos do narave in okoljsko zanjo, v njej ustvarjati in raziskovati. Pri vsem tem odigramo zavest, moramo naravo doživeti in jo spoznati. To lahko do-pomembno vlogo odrasli – vzgojitelji, da jih pri tem spod-sežemo z opazovanjem, akcijskim raziskovanjem in s pogo- bujamo, usmerjamo in smo jim vzor. V projekt opazovanja vorom, tako da poslušamo naše mlade sogovornike in jim drevesa smo se vključili, ker je del naše narave, narave v pomagamo ter jih usmerjamo pri spoznavanju vsega živega. okolici vrtca in smo lahko stalno vključeni v njo, ne glede na letni čas oz. vremenske razmere. Poimenovali smo ga » Naša cilji in MeTode hruška skozi letne čase«. Sadno drevo hruško smo opazovali že pozno poleti, ko smo se hladili v senci njene krošnje in se Globalni cilj projekta » Naša hruška skozi letne čase« je bil pod njo sladkali z njenimi sadeži. Jeseni smo opazovali, kako doživljanje in spoznavanje žive narave v njeni raznolikosti, počasi izgublja liste na vejah in kako pozno jeseni ostane-povezanosti in stalnem spreminjanju. jo gole veje, kot bi se drevo pripravljalo na globok spanec. KonKreTni cilji: oTroK Pozimi smo z obešanjem krmilnic na drevo skrbeli za ptice • pridobiva spoštljiv in naklonjen odnos do narave, in čakali, da bo veje pobelil prvi sneg. Letos pozimi je bil • opazuje spremembe na hruški v različnih letnih časih, žled, ki je polomil marsikatero vejo na hruški. V upanju, da • spozna naravne zakonitosti življenja. zima večje škode le ne bo pustila na drevesih in naši hruški, smo komaj čakali pomlad in prve znake prebujanja narave, Uporabili smo metodo pogovora, metodo opazovanja od prvih listov na drevesu, do brstenja in belih cvetov. Sedaj predvsem pri iskanju sprememb na drevesu v letnih časih pa na naši hruški že opazujemo majhne zelene plodove. To in nato s primerjanjem ugotovili razlike glede na letni čas. so hruške, ki pa še niso zrele. Njihovo rast bomo opazovali Metodo opisovanja in beleženja smo uporabili pri likovnih še celo poletje. Se že veselimo sladkanja z njimi. izdelkih in upodabljanjem drevesa v različnih letnih časih. Zbornik – september 2014 | 27 Ekošola disKUsija hrUŠKa PoZiMi Obesili smo prvo ptičjo hišico iz lesa in vanjo natrosili seme-hrUŠKa PoleTi na za ptičke. Hranjenje ptic na naši hruški smo lahko opazovali skozi okno igralnice. Iz odpadne embalaže smo izdelali Z otroki smo se hladili pod krošnjo hruške in se pozno po-eko ptičje krmilnice, ki smo jih razobesili že na zasnežene leti sladkali z njenimi sadeži. Sami so jih umivali in pojedli veje drevesa. Letos pozimi smo opazovali zaledenele veje tudi take – nenarezane. Hruške so razvrščali na zdrave, od žleda in upali, da se jih bo čim manj polomilo. obtolčene in gnile. Dajali smo jih tudi v košaro v garderobi in jih ponujali staršem. Otroci so se preizkusili v obiranju hrušk in ugotavljali, kako bi prišli še do tistih na vejah. hrUŠKa sPoMladi hrUŠKa jeseni Z otroki smo opazovali spomladansko obrezovanje dreves. Zato smo si iz odrezanih hruškovih vej izdelali svoje drevo Pozno jeseni smo z otroki opazovali spremembe barve od-in ga postavili na ogled staršem v garderobi. Z otroki smo padlega listja hruške. Z njimi so se otroci igrali in jih skupaj čakali na prebujanje narave in opazovali prve popke, cveto-z nabranimi listi ostalih dreves iz okolice vrtca razvrščali ve, liste ter jih vonjali in tipali. Pri opazovanju smo si poma-po barvi in velikosti. Hruško jeseni in odpadanje dreves so gali s povečevalnim steklom in se urili v uporabi le-tega. V doživeli tudi skozi glasbo in ples. času prebujanja dreves smo lahko poslušali različne zvoke v krošnjah in jih prepoznavali. Prepoznali smo ptičje petje, brenčanje čebel, šelestenje listja v vetrovnem dnevu. Veliko smo se pogovarjali o pomenu čebel za drevesa. Plesali smo okoli hruške in pozdravljali pomlad. Otroci so se v pomla-dnih dejavnostih na prostem preizkušali tudi v plezanju na hruško in hkrati s tipanjem spoznavali površino lubja. V za-dnjih spomladanskih dneh pa smo na drevesu med listi že opazili čisto majhne plodove- hruške, ki pa še niso zrele. Celo poletje bomo opazovali njihovo rast, dokler se z njimi ne bomo lahko ponovno sladkali. 28 | Zbornik – september 2014 Ekošola eKooPaZovalni dnevniK - NAŠA HRUŠKA SKOZI LETNE ČASE V SLIKI Hruška pozno poleti Hruška pozno jeseni in prva ptičja hišica na njej Hruška pozimi Spomladansko drevo iz hruškovih vej in cvetoča hruška s ptički ZAKLJUČEK S projektom so otroci dobili vpogled v spreminjanje narave jo slikali. Potrpežljivo opazovanje narave je namreč največji skozi vse štiri letne čase. Ugotovili so, da je narava živa, da dar, ki ga lahko dobi otrok v prvih letih življenja in ga tako je drevo živo, saj se spreminja in raste. Do tega spoznanja odnese s seboj v življenje. so otroci prišli sami, preko lastnih izkušenj, opazovanja in raziskovanja narave ter bivanja v njej. Neposreden stik z okoljem in vsakodnevno bivanje v naravi namreč omogoča Literatura otroku razvijati občutek za lepo in vredno v okolju ter spo-1. Bahovec, e. idr.(1999). Kurikulum za vrtce: Ljubljana: štovanje in občudovanje. Otroci želijo spoznavati naravo in Ministrstvo za šolstvo in šport. imeti stik z njo. Dobro bi bilo, da jim odrasli to omogočimo 2. Hohmanm, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in in pri tem pomagamo ter jih usmerjamo. 1.učenje predšolskih otrok: primeri aktivnega učenja Tako smo z otroki potrpežljivo opazovali našo hruško, jo za predšolske otroke iz prakse. Ljubljana: DZS. spoznavali z vsemi čutili, jo opisovali, se o njej pogovarjali in Zbornik – september 2014 | 29 Vrtec Črnuče, enota Ostržek Lidija Kopasić Moje drevo - dREVO SKOZI OČI OTROKA Povzetek Abstract V letošnjem letu smo bili priča naravni katastrofi, ki je dole-We witnessed a natural disaster this year which affected tela naše gozdove. Žledolom je poškodoval 51 % vseh goz- our forests. The ice storm damaged 51 % of all the forests dov v Sloveniji. Do nesreče smo se premalo zavedali, kako in Slovenia. Until this event we were not ful y aware of the pomembna so drevesa za naravo, živali in ljudi. importance of trees to the nature, animals and humans. Prednostna naloga naše enote v šolskem letu je bila Eko- The priority of our kindergarten unit this school year was opazovalni dnevnik »Moje drevo«. V vrtcu smo se skozi celo the Eko-observation diary, cal ed: »My tree«. Throughout šolsko leto pogovarjali o pomenu gozdov, dreves, kako se the school year we talked about the meaning of forests and spreminjajo glede na letne čase, katere vrste dreves pozna-trees, how they change through seasons, which tree species mo, kdo živi na drevesih, kdo se skriva v drevesih, komu we know, who lives and hides on trees and to whom trees drevesa nudijo zavetje … Poleg tega smo peli, plesali, de-offer shelter. At the same time we were singing, declaimed, klamirali, fotografirali, snemali drevesa, ustvarjali s plodovi took pictures, filmed trees and recreated ourselves as fruits. . . Otroke smo skušali na izviren način spodbuditi k razisko-We tried to creatively encourage children to investigate for-vanju gozda, saj nam gozd za vsakim drevesom in grmom ests, as with every tree and bush the forests offer a new ponuja novo spoznanje, novo dogodivščino, novo zgodbo insight, adventure or a new story to tel . za pripovedovanje. With the project we were gaining new knowledge from Preko projekta smo pridobivali nova znanja s področja the field of nature, society, mathematics, art, language and narave, družbe, matematike, umetnosti, jezika ter gibanja. movement. Ključne besede: drevo, narava, raziskovanje Keywords: Tree, Nature, Research Uvod drevesa z zaraščanjem, izginjanjem ali z raznovrstno sesta-vo nenehno spreminjajo podobo pokrajine (Johnson, More, Narava je polna čudes. Eno od teh je drevo v svojih mno- 2010). goterih oblikah. Že v davnini so ga ljudje častili, ga imeli za utelešeno naravo, prinašalo jim je številne koristi: les za gra-MeTode divo in kurivo, sadeže za hrano ljudi in živali, liste, plodove, cvetove in lubje za zdravila, listje za hrano in steljo živali Uporabljali smo različne metode, ki so se med seboj po- (Listavci, Zauner, 1991). vezovale in dopolnjevale: metode pogovora, razlage, opa- Čeprav so drevesa zelo veliki organizmi, jih ljudje večino-zovanja, raziskovanja, primerjanja, klasificiranja, fotografira-ma kar spregledajo, zlasti kadar jim pogled uhaja za hitro nja, spoznavanje ob lastni dejavnosti. letajočimi ptiči, ali ga usmerijo v tla, kjer iščejo redka zelišča. Prav tako se ne zavedamo, kako neznansko velik vpliv imajo disKUsija drevesa na okolje, zlasti na obliko pokrajine in vreme. Žled in sneg v mesecu januarju in februarju letos sta pov-Več ko vemo o svetu okoli nas, lažje razumemo naravo, bolj zročila poškodbe gozdov v obsegu in količini, ki je večja od se ji približamo in jo vzljubimo (Listavci, Zauner, 1991). kadarkoli zabeležene v zgodovini slovenskega gozda. Po po-Tako v prvem kot v drugem starostnem obdobju smo se datkih Zavoda za gozdove Slovenije je gozd poškodovan na na različne načine približali naravi, gozdu. Vsaka skupina si je več kot 51 % celotne površine gozdov v Sloveniji. izbrala drevo v neposredni okolici vrtca, ki ga je skozi celo Šele kadar si ogledujemo stare fotografije ali ob opazo-leto opazovala. Opazovana drevesa so bila hrast, jablana, vanju posledic vetrolomov, pretreseni spoznamo, kako javor, breza. 30 | Zbornik – september 2014 Ekošola Opazovali smo spremembe, ki so jih povzročili letni časi. Listavce zaznamuje posebnost. Štirikrat na leto menjajo obleko. Najprej se odenejo v svetlo spomladansko zelenilo s pisanim cvetnim okrasjem, potem dobijo temne poletne barve, jeseni pa je njihovo listje rumeno, rjavo in rdeče. Pozimi občudujemo svojstveno lepoto drobno razvejenega golega drevja (Listavci, Zauner 1991). Opazovali, razvrščali, spoznavali smo drevesa in njihove plodove preko vseh čutil, se igrali ter ustvarjali … Jeseni smo se igrali, ustvarjali, pometali, grabili, metali v zrak listje, ki ga je bilo na tleh v izobilju. V zimskem času smo imeli akcijo zbiranja časopisnega papirja – rdeča nit - ohranja-mo drevesa in gozdove. Spomladi smo imeli čistilno akcijo »Očistimo Črnuče«, ki smo jo locirali na prostor pod opa- zovanimi drevesi in bližnjim travnikom in tako spoznali, da je tudi v zelenicah pod drevesi dovolj smeti. Opazovali smo listje, cvetove s pomočjo povečevalnega stekla. Med drugim smo se pogovarjali, spoznavali, opazovali žuželke, živali, rastline, ki se nahajajo v neposredni bližini opazovanih dreves. Zbornik – september 2014 | 31 Ekošola ZAKLJUČEK Drevesa imajo velik pomen za ljudi. Pojavljajo se kot glavni motiv v številnih pesmih in pravljicah. Ne ščitijo nas le pred sončno pripeko, temveč z oddajanjem vode hladijo in vlažijo zrak v gozdu. Nudijo dom številnim pticam in drugim živalim ter nas in gozdne živali razveseljujejo s plodovi (kostanj, žir, želod). Drevesa, ki rastejo samostojno na prostem so zelo lep okras travnika ali vrta. Številne domačije imajo pod veliko lipo, hrastom, javorjem ali drugim drevesom mizo, kjer se v poletni senci zbirajo družina in prijatelji. S projektom Moje drevo smo zaključili. Otroci so vsrkali znanja, ki smo jim jih posredovali. Bistveno pa je, da so s svojo lastno aktivnostjo, ob naši spodbudi, opazovali drevesa na svoj način in s svojimi očmi dojemali razsežnost lepote dreves in gozdov. Da bi čim bolj spoznali drevesa, smo obiskali bližnjo dre-Literatura vesnico, kjer smo dobili veliko novih, nam neznanih, kori-1. Johnson, O., More, D. (2010): Drevesa: najpopolnejši stnih informacij o drevesih in njihovih sestavnih delih deblih, vodnik za prepoznavanje naravnih in gojenih dreves v listih, plodovih. Evropi. Narava d.o.o., Kranj. V povezavi s projektom Porajajoča se pismenost, smo naš 2. Zauner, G. (1991): Listavci Spoznavanje in določanje projekt poimenovali »Drevo pripoveduje«. V okviru pro- listavcev v naravi in nasadih. Cankarjeva založba, jekta smo prebirali pravljice, deklamacije, uganke, otroške Ljubljana. poezije, haikuje. 32 | Zbornik – september 2014 Vrtec Antona Medveda Kamnik Helena Virant, Romana Pestotnik ZajTrK Treh oKUsov (Tradicionalni slovensKi ZajTrK) Povzetek Abstract V okviru vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski In the context of pan-Slovenian project Traditional Slovenian zajtrk, ki smo ga v našem vrtcu poimenovali »Zajtrk treh breakfast that was in our kindergarten named »Breakfast of okusov«, so otroci kontinuirano opazovali pridelavo hrane three tastes«, our children have the opportunity to watch od semena do obroka (zajtrka). Otroci so spoznali, da so the production of food from the seeds to the meal (break- pridelki lahko primerni tudi za darilo in da se ljudje ekolo-fast). The children realized that people are happy to recieve ških lokalnih pridelkov zelo razveselijo. the ecologic local crop as a gift. Ekološka lokalna samooskrba s hrano je zelo pomembna Ecologic local food self-suply is very important for the za zdravje ljudi in za okolje. health and environment. Ugotovili smo tudi, da predšolski otroci kažejo velik inte-We find out that pre-school children are very interested res za dejavnosti, ki potekajo v naravnem okolju, v katerem in activities that take place in the nature. There they feel se otroci počutijo varni, umirjeni, inovativni, ustvarjalni, ra-safe, relaxed, innovative, creative, curious, cooperative .. dovedni, sodelovalni ... Ključne besede: predšolski otrok, zajtrk, ekološka hrana, Keywords: pre school child, breakfast, ecological food, lokalna samooskrba. local self-supply. Uvod Star slovenski pregovor pravi, »Kar boš sejal, to boš žel.« rastlin skozi vse letne čase (od semena do ponovne Vsak dober gospodar že pozimi pripravi setveni načrt, v ka-osemenitve rastline), terem opredeli, kaj bo sejal spomladi na vrtu, da bo pridelal • seznanjanje otrok, da gojimo rastline z naravnimi gnojili kakovosten, zdrav, ekološki pridelek in da bo hrane dovolj (npr.: kompost, koprive), za čez leto ter za ozimnico. • opozarjanje na trajnostno gospodarjenje z vodo, Predšolski otroci so vedoželjni, radovedni in izkustve- • povezovanje vseh služb v vrtcu pri projektu Šolska no spoznavanje ter učenje z nijimi obrodi najboljše sadove. VRTilnica (pedagoška, prehrambna, vzdrževalna…), Narava je naša najboljša učiteljica, zato otrokom v Vrtcu • seznanitev z lokalno, ekološko predelano hrano, Antona Medveda Kamnik ponudimo različne vsebine iz • spodbujanje staršev ob zgledih iz vrtca, da bi v domačem zgodnjega naravoslovja, ki jih predvideva nacionalni projekt okolju vzgajali ekološko pridelano hrano ter da bi segali Ekošola, ena izmed vsebin je zajeta tudi v projektu »Šolska po lokalni hrani, VRTilnica«. • omogočanje doživetljanja zadovoljstva ob pridelkih in uživanja ob zdravi prehrani, cilji: • razvijanje kulture prehranjevanja in druženja ob hrani. • razvijanje pozitivnega odnosa do narave, MeTode: • razvijanje čutil (vonj, okus, sluh, vid, dotik), • poimenovanje rastlin (zelišč, zelenjave, sadja …), • metoda pogovora, • seznanitev z orodji, delom, vztrajna skrb za nego rastlin, • metoda opazovanja, • seznanitev z ohranjenem avtohtonih, domačih in • metoda praktičnega dela, udomačenih sort semen, • metoda primerjanja, • vzbujanje interesa za kontinuirano opazovanje rasti • metoda pridobivanja spoznanj ob lastni dejavnosti. Zbornik – september 2014 | 33 Ekošola reZUlTaTi: Otroci so posejali semena, posadili sadike, zemljo prekrili z zastirko – slamo. Nezaželenega plevela na vrtu skoraj ni, Nekaj dejavnosti, ki smo jih v sklopu Tradicionalnega slo-zastirka pa zadrži tudi veliko vlage v zemlji. Po potrebi so venskega zajtrka izvedli: otroci zalivali vrt z deževnico ali z vodo, s katero so se igrali • seznanitev z avtohtonimi in udomačenimi sortami in čistili zelenjavo za obrok. semen, Dejavnosti na vrtičkih so načrtovane, ampak otroke veli- • opredelitev letnega časa setve v toplo gredo, kokrat samoiniciativno pritegne vrt, da sami poiščejo hrano • izmenjava semen in sadik na Štafeti semen, (izpulijo redkvico, odtrgajo jagodo,…), opazujejo spremem- • skrb za rastline od pomladi do jeseni, bo rasti rastlin, vidijo pa tudi kakšnega nezaželenega obi- • nabiranje in sušenje zelišč skozi vse leto, skovalca, npr. polža. • pobiranje in koščičenje sliv ter kuhanje in konzerviranje Veselimo se naših pridelkov in si jih postrežemo v »sola-marmelade, tnem baru«. Otroci sami izbirajo, katero zelenjavo bodo • učenje pesmice in ugank, jedli, si jo začinijo z olivnim oljem, domačim jabolčnim kisom • likovno izražanje, in jogurtovim prelivom. V skupini je deček, ki sicer ne je • branje zgodbic o zdravi prehrani, zelenjave, a iz »solatnega bara« jo je. Otroci so aktivni pri • priprava zelja za ozimnico (ribanje zelja), ter priprava vzgoji zelenjave, pri pripravi obroka in se potrudijo, da si video posnetka dejavnosti, sami postrežejo obrok, kar zagotovo vpliva na poseben tek • obisk pomembnih ljudi v času izvedbe »Zajtrku treh do zdrave hrane. okusov«, • priprava izdelkov (marmelada, zeliščni čaj) za obdarovanje (povabljencev na »Zajtrk treh okusov«, sosedom vrtca in staršem ob novem letu, obiskovalcem na sejmu Altermed). disKUsija Z izvajanjem projekta uresničujemo cilje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Projekt poteka skozi celo šolsko leto in vanj so aktivno vključeni otroci, vzgojiteljice, kuharji, hišniki, starši in lokalna skupnost. Prvo spomladansko sonce v drugi polovici marca nam ponuja prvo setev avtohtonih in udomačenih sort semen v toplo gredo. V našem vrtcu so otroci posejali avtohtoni – domači sorti solato leda in ljubljansko zelje. Poleg zelja smo sejali še kapusnici cvetačo in brstični ohrovt in iz družine Priprava zelenjave za obrok bučevk kumare in hokaido buče. Vzgojene sadike smo posa- dili na naš permakulturni vrt v visoki gredi, preostale sadike smo ponudili na Štafeti semen, in sicer 22. aprila 2014 na dan Zemlje. Štafeto semen smo letos že drugič pripravili v vseh enotah našega vrtca. Eko tržnice, kot smo poimenovali stojnice pred vhodom v vrtec oz. preddverje vrtca, so bile dobro založene z domačimi semeni in sadikami in tudi odziv staršev, dedkov, babic, … je bil nad pričakovanim. Postreženo v »solatnem baru« Meseca maja so otroci v okolici vrtca nabirali lipove in bezgove cvetove, od spomladi do jeseni so zelišča na- birali v zeliščnem in čutnem vrtičku ter jih sušili za čaj. V bližini vrtca se nahaja ekološka kmetija Benkovič, na kateri smo si septembra nabrali slive in iz njih pripravili slivovo Priprava Eko tržnice za »Štafeto semen« marmelado – slivov džem. Jeseni je čas priprave ozimnice in 34 | Zbornik – september 2014 Ekošola v našem vrtcu smo pripravili zelje za kisanje. Otroci so kon-oskrbovanko mleka našemu vrtcu go. Jamškovo in vodstvo tinuirano opazovali avtohtono ljubljansko zelje od semena vrtca. Za vse povabljence smo pripravili kulturni program, do pridelka in priprave zelja za kisanje ter proces kisanja. ki je vključeval pesmice in deklamacijo in uganko za povabljene, ki so morali z njeno pomočjo ugotoviti, kaj bodo danes jedli za zajtrk. Druženje smo popestrili s predvajanjem filma »Domače zelje«, ki smo ga posneli med pripravo zelja za kisanje. Tudi g. župan nam je povedal, kako pomembno je, da jemo ekološko pridelano hrano iz lokalnega okolja in da je zajtrk pomemben obrok dneva. Pobiranje pridelka iz permakulturnega vrta Tradicionalen slovenski zajtrk »Zajtrk treh okusov« Naš vrtec se vsako leto udeleži sejma Altermed v Celju. Letos smo obiskovalce sejma pogostili s presnim kislem zeljem, rezino dimljenega sira ter s kozarčkom zelišč, ki smo jih vse leto nabirali in sušili v vrtcu. Vsak letni čas ponuja nekaj, kar omogoča, da si pridelamo zdravo, ekološko hrano od pomladi do jeseni. Če zamudimo določeno obdobje v letu za setev ali pobiranje pridelkov, ga ne moremo nadomestiti. Le naslednje leto smo lahko bolj pazljivi, da nas narava ne prehiti. ZAKLJUČEK V našem vrtcu se zavedamo, kako pomembno je za vsakega posameznika predšolsko obdobje, to je obdobje v življenju človeka, v katerem je zaznati velik interes in pripravljenost za skoraj vse dejavnosti, ki jih posamezniku ponudimo. Zato otrokom ponudimo aktivnosti v naravi, saj se iz nje lahko veliko naučijo. Skrb za zdravo in čisto okolje, lokalna samooskrba s hrano, vzgoja rastlin, avtohtona semena so pomembni dejavniki, s pomočjo katerih se otroci seznanijo s to tematiko v vrtcu in svoje izkušnje prenašajo v svoje do-move in na nadaljnje rodove. Priprava zelja za ozimnico Literatura: 1. Katalanič, D., Tratnjek. L. ,Anželj, B.,(2007) Sejemo, Od pomladi do jeseni smo se pripravljali na Tradicionalen sadimo in raziskujemo že v vrtcu, Ljubljana: Zavod RS slovenski zajtrk, ki smo ga poimenovali »Zajtrk treh oku- za šolstvo in šport sov«. Ime je dobil po treh jedeh, ki smo jih pripravili v vrtcu, 2. Kurikulum za vrtce. (2007): Ministrstvo za šolstvo in in sicer kislo zelje, slivova marmelada in zeliščni čaj. Za zaj- šport trk smo jedli presno kislo zelje s fižolom, slivovo marme-3. Kroflič, R., Marjanovič Umek, L. Japelj Pavešič, B in lado s kruhom in pili zeliščni čaj z medom. Na zajtrk smo drugi (2008). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za povabili župana Občine Kamnik g. Marjana Šarca, lokalno vrtce. Maribor: Obzorje Zbornik – september 2014 | 35 Ekošola www.ekosola.si www.drustvo-doves.si 36 | Zbornik – september 2014