Sedmi občni zbor Slovenskega drnštva. (Pri sv. Trojici v Slov. goricah dne 8. jui. 1884.) Sred ,,slovenskega raja", kakor je slavai Staako Vraz prepeval, aa prekrasaem griči s slovito romarsko farao cerkvo ia prijazaim trgom sv. Trojice, stoji prostoraa hiša g. Jožefa Peklarja v goraji Seaarski. Velika eesarska zastava plapola s prvega aadstropjaj' tder je 7. zborovaaje Slov. draštva aapoveflaao. Ob Vs-i- uri aagovori predsednik g. Paul Simoa številao aavzoče Sloveace, med ajimi mnogo županov, dva deželaa, dr. Radaja ia g. Fluherja, eaega državaega poslaaca g. B. Raiča, predstavi g. okrajaega Kankovski-ja kot vladiaega komisarja ter da besedo g. dr. Radaju. Maogozaslažai, sedaj tudi od svitlega cesarja s FraacJožefovim redom odlikovaai poalaaec poroča o svojem delovaaji v deželaem zboru priličao tako kakor v Slov. Biatrici. Povdarjal je zlaati da sedaj dežela za fraacoski dolg od leta 1809 v zaesku 14 milijoaov baakovcev, t. j. sedaj 600.000 fl. dobi Saj 400.000 fl. povrajeaih iz državBe blagajaice. Več ai bilo aiogooe dobiti. Ia teh 400.000 fl. je bolje ko aič, čeravao je mariborski Scbmiderer proti bil. Bolje je dolg poplaoati, kakor pa da bi davkeplačilci še dalje kakih 25.000 fl. obresti plačevali. Svaril je aaposled pred tujci, rogovileži, kakor je j»rofesor Nagele v Mariboru. Tujci so pri aas aajdrzaejši hujskači a. pr. tisti Prajz v Jareaiai, ki je 85 joh veliko Vengerjevo posestvo kupil, a sedaj deluje, da ni za prestati. Tujci so aam Sloveacem vedao sramoto delali: a. pr. poslaaec_ Braadstetter se ai apal, ai aiogel volilcem priti poročat, kakor jaz, ker so gavkajho sramotao vtekaoli, Kako je Seidl premiaol, to je zaaao. Zato pa ae volite Sloveaci ia ne poslušajte tujcev v svojih aajvažaejših rečeh, ampak sloveaske domoljube. Ti so vaša lastaa kri. Tem, aaj so uže advokati, aotarji ali duliovaiki, je več verovati, kakor privaadraaim tujcem, ali Seidelaovemu političaemn ,,prbiču" mariborskeaiu Bclimidererju. Volite torej v poslance moža, katera Vam bode Sloveasko drustvo v kratkem priporočalo. (Zivahao živijo zadoai.]^ Župaa g. Berlič vpraša, zakaj se ljudje brez preaioženjaženijo občiaam na škodo iaokraj. zastopi ne odpravijo ? Di*. Radaj odgovori, da je oa ia g. Fluher s sloveaskimi ia konservativaiaii poslaaci vred 2krat tirjal, aaj se to odpravi pa aemški liberalci so imeli večiao ia vae zavrgli. Župaa g. Šegula nasvetuje, aaj se izreče poročevaaju ia delovaaju aloveaskih poslaacev, domoljubna zaavala ia želja da bi g. dr. Radaja zopet za kandidata poatavili ia v poslanca izvolili. [Gromovito živijo]. Diugi govornik, podpredsedaik Sloveaskega društva, g. dr. Gregorec razloži potem uzroke, zakaj kmetski staa propada. Glavai uzroki so krivi političai ia gospodarski nauki liberalai, ki ugajajo le kapitala aa škodo gruataim poaestaikoai. Oča aašim liberalcem je miaister Schmerliag. ki je 1. 1861 število poslaacev na Stajerskem tako razdelil, da iiaa ogromaa večiaa kmctskih prebivalcev ia davkeplačilcev lo 25 poslanoev, meščaai pa 23. Zato imajo mešoaai liberalci vselej večiao 37 glasov in deželsko aioanjo v rokah, dokler veleposestaiki volijo 12 liberalcev, kakor zadajih 2'i let. V totili 2:1 letib so neiaški liberalci deželi Štajerski aavesili celo trurao drago plataaili dcželskih nradaikov, vsilili drage okrajae^ zastope ia sploli stroške deželske poamožili do 4,712.32(5 H. Zato ao deželae doklade (Laad^snmlagea) sedaj vočje, kakor cesarska dača, kajti cesarske daoe je letos na Stajerskem 2,082.000 fl. deželske doklade pa 2,479.863 fl. tedaj večcelib 397.9(53 fl. K tcnm pridejo še vedao večje okrajae in oboiaske doklade. Liberaloi so aamreč občiasko poslavo (Gemeiadegesetz), domoviasko postavo, prosto ženitovaivjp tako sklcuoli, da imajo občiue vedao več stroškov. Na dalje ao skleaoli svobodao trgaaje gruatov, pripustili rimskemu dedaemu pravu popolao veljavo, zatrli oderaške postave ia tako zakrivili grozao zadolžeaje kmetov. Samo štajerski kmetje imajo blizo 200 milij'onov dolga vkajižeaega ia morajo aa leto 10 milijoaov goldiaarjev si pritrgati za činže. To je strašea dokaz, kako ia zakaj kmetaki 8taa propada ia se vedao več rodbia podi v aemaaištvo ali proletarijat. Propad ia uničeaje kmetskega staau bila bi pa aajvečja nesreča za cesar8tvo pa tudi za sloveaski aarod. Torej ee mora pomagati, dokler je ae čas. Pomagati pa se da, ako Sloveaci pri teli volitvali povsod zmagamo ia nemški kmetje pa veleposestaiki volijo koaservativao. V dokaz so aam političai program kaeza Lichteasteiaa pa delovaaje sloveaekih poslancev na Kranjakem. Kaez Liebteasteia pa njfgovi nemški konservativci hočejo namreč kmett- rešiti iz liberalnih krempljev. Sloveaski poslanci aa Kraajskem pa ao laai uže isto začeli, hitro, ko so večiao dobili. Nabrali so od župaikov, župaaov, glavarstev, sodaij potrebaili podatkov o propadu kmetov ia 17. aprila 1884 se je 43 aajboljših mož v Ljubljaai posvetovalo, kaj storiti? Sklenoli so delali aa to, da se razkosavaaje gruntov, žeaitovanje nemaničev, zadolževaaje kmetij ustavi ia dolgovi rešijo s pomočjo deželae hypotekarae baake itd. V kratkem bo kmet na Kraajskem rešea. Tega je tudi na Štajerskem treba, a mogoče le, ako Sloveaci pri sedaajih. volitvah zmagamo ia z aemškimi koaaervativci aemškim liberalcem 231etao kroao z glave potegaemo. [Živijo.] G. Dečko govori gladko ia izvrstao o nemškem šulvereiau ia aprejme se ta ukrep ali resolucija: Zbrani Sloveaci protestujemo proti temu, da je deželai odboraik Scbreiaer aemški šulverein pri shodu v Gradci pozdravljal v imenu cele dežeie ia še posebič zoper to, da je rekel, kako zlasti spodaji Stajer čisla šulvereia. [No, kaj pa je bilo pri sv. Jariji aa južai železaici? Ured.] Naši deželai poslaaci pa aaj aaš protest v Gradci poaovijo Dr. Grregorec svari pred aadležao doposlaaiaii prošajami aemškega ^baueravereiaa" vsem župaastvom ia krajaiai šolskim svetorn, kder Nagele pravi, aaj se Sloveaec aemški uči. Ta aaak je zelo nepotrebea. Sloveaci tosarni uže dolgo vemo, učimo se radi aeraški pa za-se, a ne za tuje profesorje ia uradaike Naše šole aaj bodo sloveaake, a v ajik se aaj deca ači nemaki s pomočjo sloveaskega jezika. Sedaj aastopi č. g. Božidar Raic", z živijo-klici aavdušeao pozdravljen. Govoraik izraža aajprej svoje občudovaaje prekrasaib Slovea^kih goric zlasti sv. Leaartskega okraja in av. Trojice, slavi okolico, kder so 8e rodili slovenski piaatelji blagi prošt Vogrin, marljivi dr. Murko, veleučeai Oroslav Caf. Potem po- , roča o državaem zboru. Oa ae je potegoval a) za Sloveace aaj bodo ljudske šole sloveaske, kakor ao za Nemce aeraške, a o pravem času^ naj se sloveaska deca pametao uči tudi nemški s pomočjo aloveaačiae (živijo), b) učiteljiače v Mariboru ima biti sloveaako ia tako urejeao, da bodo pribodaji učitelji zaali popolnem slovenski i nemški. (Dobro). Miaiater Koarad je obljubil temu astreči, ker je državai zbor to letos zopet skleail, c) gimaazije aaj dobijo paralelae aloveaske razrede za Sloveace prilicao do 5. šole, ia tako aredijo, da bodo slovenski dijaki ob koaci 8. šole temeljito znali sloveaski i uemški. Državai zbor je temu pritrdil, a miniater Koarad odlaga. Treba toraj potrpeti; če ae curi pa curlja! d) v Gradci aa vaeučiliači ae naj zopet (1. 1852 ao uže bile) uataaovijo sloveaske stolice, kder se bodo kazeaske itd. postave sloveaski razlagale; kajti le tako dobimo sloveaščine ziaožnih uradaikov, sodaikov. Cesar so v to uže 1. 1870 dovolili 3600 fl. a aemški liberalci zavrgli, češ peaez ai. Za Boga! 3600 fl. ai za Sloveace, 40 milijoaov za planiaske železaice, 15 milijoaov za peazijoaiste, 36000 fl. za sodaika Scbmerliaga pa je? [čujte, čajte!]! Sedaaji državai zbor je moj svet sprejel, a sedai ga kuhajo v aekem odboru. c) Sloveaskega araštva vrlo spomeaico sem jaz pa dr. Vošajak ia baron G-oedel miaiatru grofu Taaffe-ju. Sedaj se je ta prepričal, da maogo uredaikov pri nas sloveaski aič ae zaa. Obeeal je, da ne pošlje aobeaega veS, ki bi sloveaski ae zaal, s starimi pa imejmo potrpljeaje ! f) V Slov. Bistrici so Sloveacem prepovedali razveaiti cesarsko zastavo. Zaradi tega smo poslaaci ojstro vlado vprašali, kako hoče to žaljeaje popraviti, kajti tako se žali ae samo Sloveaec, ampak cesarstvo, svitli cesar sam! [Tako je, živijo.] Zatem odgovori poslaaec župaau BerliSu da je miaister Duaajevski zastraa dačaih eksekutorjev obečal polajšeb, ia da ^uže 5 let -\ aekem odboru izdelajejo aovo kazeasko postavf ia toraj bo prilika aasvetovati ojstreje kazao vaaje hadodelcev. Tu omeai, kako je aa nje govo prizadevaaje raiaister Pražak aradaik< pri aekej aodaiji sloveaski aančil. Reševal so aloveaake vloge aalašč aeaiški, češ da slo veaski ae zaajo. Toda iz Daaaja zablisai ukaz ia sedaj prav lepo sloveaaki rešujej' sloveaske uloge. [Dobro, izvrstao, živijo.] V Gradci ae dobiaio Sloveaci nič. Nem ški liberalci pravijo: ,,a aj bodo Sloveac tirjali kolikorkoli opravičeae reči mi jira ae dovolimo nič". Ia pri šalverein skem shodu v Gradcu je aemec [Bareuter kričal: hinaus mit dea Slovenen t. j. proč s Slovaai. No, tedaj pa nam ne ostaja druga, kakor, da Slovenci tirjamo za-se oddelek graške aamestaije v Mariboru, sloveaaki golob naj vzleti na lipo, nemaki jastreb pa ostaai na svojem hraetu. Slovenci ae zatreti ne damo, Slovenci plačujemo jednako Nemcem dačo, dajemo cesarju na Štajerskem primeroma več vojakov, zato pa tirjamo tudi svoje aarodae pravice pred Bogom ia cesarjem V to svrho delajmo pri sedaajih volitvah. Izvolimo same pridae, zaaesljive, domoljubae volilae može, spodriaimo povaod nesrečae aemakutarje. Volilaim možem pa svetujem, naj v Mariboru izvolijo v poalanca g. dr. Radaja pa barona Goedelna! [Gromovito živijo.] G. Raič je s avojim govorom srca preaunil navzo('im. Nekaterim so aolze stopile v oči. Ljudi je bilo tako aatlačeao, da je aekaterim hudo postalo. Vse aadstropje, stopaice, spodaje hiše, okolo hrama je aaroda mrgolelo — 500 Ijudij. G. predsedaik se zahvali govornikom, zbraaim možem, bišaeam gospodarju, vladiaemu komisarju ia skleae 3 ure trajajoče sijajao, za narodae volitve v št. Leaartskem okraji odločilao zborovanje s živijo - klicem na svitlega cesarja, kar aarod trikrat gromovito poaovi! Živeli Slovenci!