PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja 12. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Stev. 997 TO BI NAJ BILA REŠITEV FRANCOSKE KRIZE Nova vlada s starimi ljudmi Queuille je sestavil vlado s privoljenjem degolovcev Američani pripravljajo De Gaullu pot do oblasti PARIZ, 11. — Potem ko je vjtieuille končal posvete/vanje, je se stavil vlado, ki je taka-le: Henri Queuille, radikalsocialist, Predsednik vlade in minister fi-nanc; Andre Marie, radikalsocia-hst, podpredsednik vlade in mini-ster pravosodja; Robert Schuman, zunanji minister; Jules Moch, so-cialist, notranji minister; Paul Ra-n^dier, socialist, minister za narodno obrambo; Daniel Mayer, minister za delo; Andre Colin, MRP, državni tajnik za trgovinsko morna-aco; Pierre Phlinli, MRP, minister za poljedelstvo; Robert Lacoste, minister za industrijo in trgovino; Christian Pineau, socialist, minister J® javna dela in transport; Paul Coste Floret, MRP, minister za Prekooceansko Francijo; Yvon Del-"os, radikalsocialist, minister za narodno vzgojo; Claudius Petit, HDSR, minister za obnovo; Pierre Schneiter, MRP, minister za narodno zdravstvo; Pierre Betholaud, PRL, minister za bivše bojevnike. Ako pogledamo sestav nove vla-tedaj vidimo, da je ta vlada no-Frav za prav samo v vodstvu jn da je prav s tem vodstvom dobila krepkejši odklon na desno. «Jasno je», piše Pierre Herve v *Humanitč», da je taka vlada lahko nastala samo s privoljenjem degolovcev, toda ni daleč čas, ko bo zazvonila ura drugačne rešitve, tokrat francoske rešitve, kajti ljud-*tvo je pričelo korakati in nič ga Po bo moglo več ustaviti. Tudi An-drč Sauger v «Franc Tireur» ugo- HENRY QUEUILLE novi predsednik stare francoske vlade. tavlja, da «sedaj četrta republika nima več sovražnikov na desnici. Queuillova vlada obstoja samo zato, ker sta jo Pleven in Giacobbi dovolila. Degolizem je včeraj zahvaljujoč se Queuilleju slavil zmago na parlamentarnem področju. Te dni potuje De Gaulle po južni Franciji ter ima govore v raznih mestih. V teh svojih govorih poudarja, da je treba Francijo zopet postaviti na noge, da je Francija sedaj brez vodstva, za kar pa on ne obdolžuje ljudi, ki so ali pa ki so bili na vladi, kajti — tako pravi De Gaulle — ne gre za ljudi, temveč za režim. Ni mogoče voditi Zapadne države nimajo resne volje kmalu rešiti vprašanje italijanskih kolonij PARIZ, 11. — Radio Moskva je du ter škim in sporočil, da je Sovjetska vlada sprejela 13. september kot datum sestanka štirih zunanjih ministrov. Poročilo se v celoti glasi: V odgovor na sovjetsko noto od 4. septembra je ameriška vlada poslala ®- septembra noto, v kateri izjavlja, bi sestanek zunanjih ministrov 113 imel nikake koristi, če Sovjetska zveza ne postavi novih predlogov«. 10. septembra je sovjetska vlada S.oslala vladi ZDA novo noto, -lci le poudarjala, da so poskusi postaviti sovjetski vladi že v naprej pogoje za sklicanje tega sestanka, samovoljni in nesprejemljivi za vlado SZ. Pristajajoč na udeležbo na tem sestanku ge je ameriška vlada 'zjavila, da se bodo Združene države udeležile tega sestanka z delegatom državnega tajništva, to poceni, da je odklonitev zunanjega Ministra ZDA, da bi se udeležil teli3 Sestanka, napravila sklicanje sveta zunanjih ministrov za nemogoče. S tem vlada ZDA krši odloke mirovne pogodbe z Italijo, ki pred-®Isuje, da se b0 proučevanje vpra-Sanja italijanskih kolonij vršilo v svetu štirih ministrov pred 5. sep-embrom. Kljub temu da je ta odgovor ameriške vlade v protislovju * klavzulami mirovne pogodbe z tahJb, sovjetska vlada pristaja na takšen sestanek predstavnikov šti-rm velesil pod pogojem, če na ta Predlog pristaneta tudi vladi Fran-Clie in Velike Britanije. Vlada nima *J;kakih pripomb, v kolikor gre za atum 13. septembra za sestanek v Parizu«. Agencija France Press poroča, da e bo konferenca štirih pričela v obedeljek na francoskem zunanjem mistrstvu. Jutri bo prispel v Pa-J* Hektor Mac Neil kot namestnik ®vina. Niso še znana imena so--Ctskih in ameriških zastopnikov. Čuden postopek 'A Jugoslovani v ČSR ^RAGA, 11. — Dopisnik Tanju-‘Z Prage poroča, da je prišlo Predmestju Cakovice v Pragi do Va^SlUanega Post°Pan3a češkoslo-*ke policije z jugoslovanskimi vftoci iz «Doma Cakovice«. Nese* ^lani KP CSR že dya me-ceca Poskušajo omenjene mladin-; ’ Ijf so prišli v CSR, da bi se se '• raznih strok, prepričati, da r0’ 1Z)avii° za resolucijo Informbi-; )a *n stopijo na pot izdaje svo-so olnov‘ne- Nekatere mladince, ki ski akciji Podlegli, je mladin-de 0l.ektiv izključil iz svoje sre-je’ .nal° Pa so jugoslovanski va-1 zaprosili jugoslovansko yla- bratstvu med češkoslova-jugosloyanskim narodom. Nato so policaji začeli s pogajanji: Sklenjeno je bilo obvestiti jugoslovansko veleposlaništvo, ki naj bi se sporazumelo z notranjim ministrom. Toda čez nekaj časa je prišlo ojačenje policije. Njihov po. veljnik Chedivi, ki je ukazal, da se morajo mladinci s silo prevesti na policijskih avtomobilih, čemur pa so se ti uprli, nakar je policija uporabila palice. V tem trenutku je prišel na mesto član jugoslovanskega veleposlaništva z naročilom veleposlanika Stilinoviča, naj se od poveljnika Chedivija zahteva pismen nalog za aretacijo. Hkrati je pozval mladince, naj gredo v redu na zaslišanje, da bi se s tem izognili novim incidentom. Chedivi je odgovoril, da postopa po ustnem nalogu notranjega ministra, ki ga mora izvršiti, za vsako ceno. Na poziv ravnatelja doma so mladinci sklenili, da bodo odšli, toda ne samo 17, temveč vsi z delovnim orodjem. Jugoslovanski mladinci so razočarani nad postopkom CSR zaprosili jugoslovansko veleposlaništvo, da bi se vrnili v domovino takoj drugi dan. Glavnemu svetu Zveze partizanov STO TRST Partizani in aktivisti podsekcije Sempolaj so proučili položaj, ki je nastal v zvezi z resolucijo Informacijskega urada in se odločili za to-le resolucijo: Ostro obsojajo vse elementi, ki kakor koli blatijo poštenega tovariša Ukmarja Aniona, predsednika glavnega sveta ZP STO-Ja in priznavajo samo glavni svet ZP STO-ja, ki Je bil izvoljen na našem kongresu 26. in 27. VI. .t 1. S. F. Sledi 37 podpisov S.N. Francije v sistemu, ki se oslanja na stranke. Ko se je De Gaulle pojavil v Tou-lonu, so «bojevniki svobode«, ki jih vodi admiral Muselier, priredili proti njemu demonstracijo. Ko je upravnik Marshallovega plana Paul Hoffman izjavil, da bo ta «pomoč» takoj odtegnjena državi, v kateri bi prišli na oblast komunisti ali pa fašisti in ko so časnikarji vprašali, kaj bi bilo, če pride na primer v Franciji na oblast De Gaulle, tedaj je Hoffman hitro dejal, da s tem ni mislil reči, da bi bila De Gaullova vlada fašistična. Ko «Washington Post« komentira ta Hoffmanovo izjavo, vneto brani De Gaulla pred očitkom, da bi bil diktator. Zvezni svet splošne zveze dela se je sestal danes dopoldne. V referatu na sestanku je bilo med drugim rečeno, da je razlika med mezdami in cenami poskočila na 28 odst. V referatu se odboru nalaga, naj zahteva začasno odškodnino ali pa razgovor o kolektivnih pogodbah bodisi v državnem merilu ali pa za posamezna podjetja. Na seji se je ugotovilo, da se je ravnotežje s cenami (november) in z mezdami (december) porušilo s podražitvijo življenjskih stroškov za 27.5 odst. Resnica o ostudnem zločinu v Rujščini Umorjena tovariša Križman in Jugovac sta bila borca JA in odločna antifašista - Oblasti energično nadaljujejo preiskavo Kakor smo Že včeraj na kratko poročali, se je zgodil v bujskem okraju podli zločin, katerega žrtev sta bila tovariša Križman Silvano iz Petrovije in Jugovac Emil iz Merišča. Ker so nekateri italijanski šovinistični časopisi, poleg njih pa tudi Vidalijevo glasilo, objavili predvčerajšnjim to vest tako, da so vzroke teh ostudnih umorov prikrojili po svoje kakor pač njihovi politični propagandi najbolj odgovarja, navajamo v naslednjem na kratko, kako so dogodki v resnici potekali. V sredo se je vršila v Bujah proslava obletnice padca fašizma in obletnica splošne vstaje istrskega ljudstva. Te proslave se je udeležilo ogromno število ljudi, ki so PARTIZANSKA MANIFESTACIJA V BERLINU SOVJETSKA ARMADA RO OAIIČIIA imperialistično reakcijo, kakor je nničila okoroženo silo Hitlerja Govor sovjetskega polkovnika Tulpanova in predstavnikov partizanov vseh evropskih držav - Amerikanci prepovedali komeraorirati žrtve fašizma BERLIN, 11. — Danes zjutraj so se vršile v sovjetskem sektorju Berlina manifestacije, ki jih je organizirala nemška zveza političnih preganjancev ob udeležbi delegacij partizanov Sovjetske zveze, Francije, Poljske, Grčije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Danske, Norveške, Avstrije, Nizozemske in Španije. Polkovnik Tulpanov, šef sovjetskega Informacijskega urada v Berlinu, je govoril v imenu sovjetske vojaške uprave in posebej pozdravil s simpatijo delegacije demokratične Grčije in Španije. Nadaljeval je rekoč, da se sedaj v Berlinu vrši zagrizena borba med naprednimi silami nemškega ljudstva in med nemško reakcijo, ki jo hujskajo anglo-ameriški agitatorji. «V tej borbi«, je dejal, «gleda Sovjetska zveza s simpatijo na mlado nemško demokracijo«. Ob zaključku je poudaril, da bo sovjetska armada tako, kakor je uničila oboroženo silo Hitlerja, uničila tudi imperialistično reakcijo. Sledili so govori predstavnikov raznih političnih strank, sindikatov, ((Svobodne nemške mladine« in nemškega ženskega združenja. Topel pozdrav je izrekla gospa Geor-giju iz demokratične Grčije in Rosa Tulman, vdova umorjenega komunističnega voditelja Ernesta Tulma-na. Hans Seigewasser, predsednik nemškega združenja političnih preganjancev je poudaril apolitičnost združenja kljub nasprotnim glasovom in zatrjevanjem, ki jih širijo zainteresirani reakcionarji. Delegat združenja iz Frankfurta, profesor Hans Meier, je navedel nekaj primerov v dokaz, da se v zapadni Nemčiji zopet prebuja neofašistična reakcija, posebno v pogledu antisemitizma. Govorili so nato nekateri drugi tuji delegati. Manifestacijo je zaključil Gesche, ki je dejal: «Naše zborovanje potrjuje mednarodno solidarnost v borbi proti fašizmu, vojni in imperialistični reakciji.« Iz Frankfurta na Majni poročajo, da je na neki seji parlamentarnega sveta v Bonnu predsednik socialistične skupine izjavil, da stroški zasedbe zavzemajo 65 odst. dohodkov pokrajinskih vlad Bicone. Iz Berlina poročajo, da britanske oblasti vršijo nabor nemških žena, ki hočejo prostovoljno oditi na delo v Anglijo, kjer bi delale v bolnicah. socialno skrbstvenih ustanovah in v tekstilni industriji. Kandidat-kinjo se morajo obvezati na dve leti in brez rezerve sprejti mesto dela, ki jim ga dodelijo. Ob priliki vsakoletnega kongresa socialdemokratične stranke je govoril njen zloglasni predsednik Franc Nelman na posebnem zborovanju, ki je napadel socialkomuni-stično združeno stranko. Zborovanja so se udeležili predstavniki socialdemokratskih strank Anglije, Italije, Avstrije, Francije, Švedske, Svicr in Nizozemske. Predstavnik uprave železnic britanske uprave je izjavil, da poštni vlak med Berlinom in Hannover-jem, ki je začel vršiti promet, ne predstavlja nobenega presenečenja, ker da je ta vlak vedno obstajal ter da absolutno ni mogoče govoriti o kakršni koli prekinitvi blokade. Po drugi strani pa zatrjujejo, da vlak vozi samo poštne vreče namenjene v sovjetsko cono in iz sovjetske cone Berlina pri čemer so zapadni sektorji izključeni. Predsednik mestnega parlamenta v Berlinu dr, Suhr je izjavil, da je zahteval za Berlin ustanovitev štiri-stranske cone po vzgledu takšne, kakršna obstaja na Dunaju. Dejal je, da je ob sedanjem položaju to edina možna rešitev. Ameriška vojaška uprava je v sektorju Berlina, ki se nahaja pod njenim nadzorstvom, prepovedala vse slovesnosti za komemoracijo Žrtev fašizma. lil. Kongres #fž Slovenije LJUBLJANA, 11. — Na seji izvršilnega odbora Antifašistične fronte žena Slovenije je bil sprejet sklep, da se skliče III. kongres Antifašistične fronte žena Slovenije 12. in 13. decembra 1948 v Ljubljani. Izvršilni odbor Antifašistične fronte žena Slovenije bo predložil kongresu naslednji dnevni red: 1. Politični referat. 2. Organizacijski referat. 3. Volitve y glavni odbor Antifašistične fronte žena Slovenije. Dvojni tir na progi Reograd-Zagreb Pred mesecem dni so začeli polagati dvojni tir na železniški progi Beograd-Zagreb. Sedaj so v teku dela na odseku Beograd-Indjija. V mesecu septembru bodo dvojni tir položili tudi na odseku Ruma-Sremska Mitroviča, do konca oktobra pa do Vinkovcev. Dela je preyzela direkcija za gradnjo zveznega ministrstva za promet. Dvojni tir so začeeli polagati zaradi velike obremenjenosti proge. Dvojni tir so začeli polagati zaradi ve-radi tega, ker sta priključeni na progo Beograd-Zagreb mladinski progi Samac-Sarajevo in Brčko-Banoviči, po katerih izvažajo v druge kraje države premog, rude in les. Mednarodt kinološki kongres na H LJUBLJANA, 11. — Danes so prispeli prvi delegati na mednarodni kinološki kongres, ki bo 13. t. m. na Bledu. S tržaškim brzo-vlakom so se pripeljali: generalni sekretar Mednarodne kinološke federacije Houtart baron Albert iz Belgije, dalle delegati Belgije, Francije, Holandije in Švedske. Delegati so takoj nadaljevali pot na Bled, kjer so nastanjeni. Delegati ostalih držav pridejo v teku jutrišnjega dneva. Napredek jugoslovanske trgovinske mornarice BEOGRAD, 11. — V prvem polletju letošnjega polletja je jugoslovanska trgovinska mornarica prepeljala za 73% večje število potnikov kakor v prvem polletju preteklega leta; transport blaga se je povečal za 36%. Večji del ladjedelnic, ki so bile med vojno porušene, je že obnovljen. Nekatere teh ladjedelnic so že prekosile svojo predvojno zmogljivost. prišli iz vseh krajev Istrskega okrožja, da bi s svojo udeležbo do. kazali svojo odločno voljo nadaljevati ob pomoči ljudske oblasti tisto pot, ki so si jo začrtali takrat, ko je razsajala na njihovih tleh še ostra borba proti fašizmu. Trdno prepričani, da je njihova pot, ki vodi v socializem, pravilna, so se istrski prebivalci do poznega večera nič hudega sluteč zabavali na ljudski veselici, ki je sledila po programu proslave ter niso niti sumili, kakšne črne naklepe so med tem pripravljali tisti, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da nimajo nad tem ljudstvom nobenega vpliva in da se stvari ne razvijajo tako, kot so si oni želeli in kot so tudi nekateri časopisi pri nas napovedovali. Na tej proslavi je bil navzoč tudi Križman Silvano iz Petrovije, stari borec Jugoslovanske armade, iz katere je bil leta 1947 demobiliziran in ki je bil vedno vnet antifašist, ter je na tej proslavi tudi sodeloval pri godbi. Ko se je pozno zvečer vračal sam proti domu, so ga še neznani morilci na cesti Buje—-Umag napadli ter z nožem zaklali (in ne ustrelili, kot je javila vedno tako «dobro» poučena «La Voce libera«). Druga žrtev je Jugovac Emil doma iz Merišča, tudi borec Jugoslovanske armade, iz katere je bil pred nekaj časa demobiliziran. Jugovac je bil vsem dobro znan antifašist; za časa narodnoosvobodilne borbe je izgubil tudi brata, ki je padel kot partizan. Tudi njega so še neznani zločinci napadli, zaklali ter truplo odvlekli med njive. Vest o teh umorih je sprejelo istrsko ljudstvo z velikim ogorčenjem; dobro je namreč spoznalo namene, ki so vodili zločince, da so ubili prav dva antifašista in to takoj po končani proslavi padca nad fašizmom. Pogreb obeh žrtev je bil v petek ob 16 uri; vse stroške so krile množične organizacije in ljudska oblast. Namen zločincev je bil prav gotovo prestrašiti istrsko ljudstvo ter ustvariti med njim nezadovoljstvo, razen tega pa prikazati svetu, kakšen «teror» izvaja ljudska oblast nad istrskim ljudstvom, češ da se poslužuje celo zločinov. Toda že dejstvo, da sta bila oba umorjenca stara antifašista, postavlja na laž trditve lista «La Voce libera«, ki jih je že vključila med svoje «ita-lianissime« žrtve. Preiskava se še vedno nadaljuje. BUKAREŠTA. — Te dni se je vrnila iz Sovjetske zveze v Romunijo nova skupina 1510 bivših romunskih vojnih ujetnikov. PADNA, 11. — Uradno javljajo, da je bilo v preteklem tednu v pokrajini Bihar v Indiji več kot 1200 Žrtev kolere. prehajajo v protinapade ATENE, 11 (Tanjug). — Radijska postaja Svobodne Grčije prenaša poročilo vrhovnega štaba demokratične armade o operacijah v Epiru, Tesaliji in ostalih področjih Grčije. Poročilo med drugim navaja, da so enote demokratične armade v noči med 5. in 6. septembrom napadle sile 73. monarhofašistične brigade, razbile sovražnika in zavzele vrhove Mestina na področju Vici. Sovražnik je imel v tej borbi razen velikih izgub v vojnem materialu tudi 800 ranjenih. Pehotne in konjeniške enote do-mokratične armade, ki operirajo v Tesaliji, so istega dne napadla sovražno garnizijo mesta Tirnavosa. Po šesturni ogorčeni borbi so enote demokratične armade zavzele skoraj vsa sovražna oporišča, pri čemer je imel sovražnik velike iz-zgube med vojaki in v vojnem materialu. Nad 250 mladincev iz tega mesta se je priključilo četam demokratične armade. Sovražnik, ki je privedel monarhofašistična oja-čenja iz Larise, da bi presekala pot enotam demokratične armade, je imel velike izgube. Dne 6. septembra s» deli 75. in 76. monarhofašistične brigade z močno podporo topništva in letalstva dvakrat napadli položaje demokratične armade na področju Murgana v Epiru. Enote demokratične armade so odbile oba sovražna napada in prešle v protinapad. Razbile so sovražne sile in jih pregnale do njihovih izhodiščnih položajev. Po nepopolnih podatkih je imel sovražnik v tej borbi nad 200 mrtvih in ranjenih. do, da bi n se vrnili v domovino. V dom P,^ei®ni2ga tedna je prišla v ga stirikrat policija brez vsake-pr.P/lenega ukaza, da bi izvršila ‘ha t (VO g*ede izključenja iz doki ‘h maloštevilnih mladincev. slQVS° Pustili zavesti od češko- Včera komunistov. Policija je ci v 3t zaht.evala, da gredo mladin-kar . nico zaradi izpraševanja, do an 80 odklonili. Nato je gosm aScntoy soslovani obkolilo dom. zahtevali 30 Ju- Ult- “ so zahtevali pismen Poliri-n°traniega ministra, nakar je oroj.Ja začela na brutalen način z VzHmni. P°rivati mladince, ki so Lkali Stalinu, Titu in Gottwal- Bratski bolgarski narod je slavil 9. t. m. četrto obletnico dneva, ko se je leta 1944 ob času bd-ločilnih udarcev osvobodilne Rdeče armade na čelu s svojo komunistično partijo množično dvignil v upor, zvrgel izdajalsko Hitlerjevo agenturo nemške dinastije Koburgov in v krvavi borbi z ramo ob rami s Sovjetsko zvezo in sosedno Jugoslavijo povedel svojo domovino po novi poti demokratičnega razvoja. Ta zgodovinski upor je označil preokret v življenju bratske in prijateljske Bolgarije. Dovedel jo je v veliko družino demokratičnih držav v borbene linije antiimperialistične fronte miru in demokracije na čelu z veliko Sovjetsko zvezo. S svojim uporom je narod bratske Bolgarije za vedno uničil sovražnike svoje svobode in neodvisnosti, hlapce in agente tujih zasuž-njevalcev, ki so bili hkrati sovražniki stoletnih teženj narodov Bolgarije in Jugoslavije, da bi tako svoje bratstvo in prijateljstvo za vedno zajamčili pred sovražnim rovarjenjem in stopili na pot resničnega, iskrenega sodelovanja in zbližanja na srečo obeh držav, PRAZNIK BOLGARSKEGA NARODA s> interesu demokratične .fronte sploh. Od septembrskega upora je Bolgarija dosegla znatne uspehe pri utrjevanju demokracije, razbijanju ostankov reakcije, obnovi dežele, jačanju ljudske oblasti •in utrjevanju svojega položaja na mednarodnem polju s sklenitvijo niza pogodb z drugimi demokratskimi državami, v prvi vrsti s Sovjetsko zvezo. Z zrušenjem monarhije in proglasitvijo ljudske republike je bil označen definitivni prehod na poti njenega Ijud-sko-demokratičnega razvoja. Priročen rezultat tega razvoja je bil BLEJSKI SPORAZUM, ki je pokazal pot za poglobitev že obstoječih pristnih, prijateljskih in ne-razdružnih vezi narodov Jugoslavije in Bolgarije. Z dvoletnim gospodarskim planom in z uspehi v' njegovem uresničevanju, so ustvarjeni temelji gospodarskega procvita ljudske republike Bolgarije, njene poti v socializem. Plan je postavil pred bolgarski narod nalogo za dosego iti za prekoračenje predvojne proizvodnje in poboljšanje splošne življenjske ravni delovnih ljudi. Izgrajeni so bili novi industrijski objekti in nova naselja — podoba nove Bolgarije se je iz-premenila — iz zaostale polkolo-nialne dežele raste v zemljo socializma. Letošnji gospodarski načrt je predvidel v primeri z letom 1947 povečanje splošne industrijske proizvodnje za 37.8 odst., proizvodnje električne energije za 5,7 odst., premoga 15 odst., rudnin 19 odst., obrtniške proizvodnje za S odst., predvideno je povečanje kmetijske proizvodnje za 60 odst., povečanje površin obdelovalne zemlje za 180.000 dekorjev, jača-nje in organizacija novih strojno-traktorskih postaj, kmetijskih delovnih zadrug itd. Planirano je povečanje blagovnega prometa od 1076 odst., potniškega prometa 538 odst., notranje trgovine za 15 odst. kakor tudi vrednosti prometa z inozemstvom: v izvozu za 70 odst., v uvozu — 60 odst. Letošnje investicije bodo znašale po planu 54 odst. več kot prejšnje leto, a splošni fond dnin se bo povečal za 17 odst., t. j. znašal bo 36 milijard in 100 milijonov levov. Iz obvestil državne planske komisije je razvidno, da bo razvoj bolgarskega gospodarstva znatno napredoval v primeri s prejšnjim letom. V drugem trimesečju letos je plan industrijske proizvodnje izpolnil 96,1 odst., a v toku prvega polletja plan proizvodnje za celo leto je izpolnjen z 41.5 odst. Prebivalstvu je letos razdeljeno okrog 3 in pol milijonov metrov tkanin, 450.000 oblek, 430.000 parov ‘čevljev, 1100 ton mila in dr. več kot leta 1947. Plan proizvodnje črnega premoga je izpolnjen v prvem polletju 1948 z 98 odst., lignita s 77 odst. in antracita s 173 odst. V juniju je plan proizvodnje lignita uresničen s 105, a antracita s 107 odst. Bolgarski narod praznuje svoj veliki praznik na ta način z zgovornimi delovnimi zmagami na polju graditve svoje države. Ni potrebno poudarjati, kako vsaka zmaga bratske Bolgarije, vsaka nova lokomotiva, nova tona premoga nov stroj v tvornicah, ki so danes last vseh bolgarskih delovnih ljudi raduje tudi Jugoslavijo. To je tudi prirodno. Čvrsta vez narodov Jugoslavije in Bolgarije je močno jamstvo proti povampirjenim upom imperialistov, da bi s slabitvijo te vezi okrepili svoje pozicije. In nikakršne burje in viharji minljivih in neslavnih klevet ne bodo — na koncu — uspele razbiti bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije in Bolgarije, zapečateno s skupno borbo v vojni in potrjeno na Bledu in Varni kot vzgled bratskega sodelovanja enakopravnih in svobodnih narodov v okviru splošne antiimperialistične fronte demokracije in socializma. (Iz »Borbe«) Monarhofašistična koalicija v Atenah se ruši V Grčiji vladajo Američani - Uspehi demokratičnih borcev na vseh odseKih ATENE, 9. (Tass) — V zadnjih dneh so postali odnosi med dvema vladnima strankama zopet skrajno napeti. Tokrat je vzrok napetosti spor o sestavi delegacije za Generalno skupščino OZN. Caldaris je izjavil, da je kot minister zunanjih zadev pristojen za ureditev tega vprašanja in da želi osebno voditi delegacijo. Medtem so člani parlamentarne skupine liberalne stranke sklenili pozvati Sofulisa, naj. prevzame ta položaj. Caldaris je zagrozil, da bo prekinil odnose med strankama. Zaradi pritiska večine, zlasti pa Venizelosove skupine, je Sofulis sklical kqpferenco stranke za 9. september. Sklepi te konference bodo velikega^ pomena za nadaljnjo usodo koalicijskega kabineta. Politični krogi trdijo, da bo edinole odločna intervencija ameriškega veleposlaništva utegnila rešiti koalicijo pred razpadom. Hkrati s tem izražajo krogi populistične stranke bojazen, da se Američani skrivajo za dejavnostjo Venizelosa, ki hoče razbiti sodelovanje obeh strank-Isti krogi so tudi prepričani, da skušajo Američani prikriti atenski režim za demokratičnim pročeljem in tik pred zasedanjem Generalne skupščine izvesti preosnovo atenskega kabineta, da bi tako imenovane stranke «centra» imele čim trdnejši položaj. Zvesto izpolnjujoč ukaze ameriških misij, so si te stranke, v prvi vrsti pa liberalna stranka že zdavnaj pridobile naklonjenost Američanov. Ker pa si Američani ne želijo močne opozicije, oklevajo z izročitvijo oblasti liberalni stranki. Atenski časopis «Vima» izraža obžalovanje, da ameriška misija v Grčiji čedalje bolj prevzema vladne posle. Časopis pravi, da je grški narod vedno bolj prepričan, da so pravice atenske vlade čedalje manjše. Grški državljani se morajo poprej razgovarjati z ameriškim vele. poslanikom, s člani ameriških misij, in šele nato se smejo obrniti na grško vlado ali na ministre. Ka kor je videti — zaključuje list — sta v Atenah dve vladi in nima do mača vlada nobene besede, čeprai je odgovorna pred ljudstvom. Radijska postaja Svobodne Grčiji prenaša poročilo agencije Elefter Elada o operacijah demokratični armade na raznih področjih Grčije V poročilu je med drugim rečeno da so enote demokratične armadi prešle 5. septembra v splošni proti napad na sektorju Keropidi—Cen drohori. Hkrati so druge enote de mokratične armade prešle v zaled je monarhofašističnih tolp in na padle taborišča in kolone sovraž nika. Monarhofašisti so imeli v tel borbah čez 600 mrtvih in ranjenih Enote demokratične armade sc sestrelile eno monarhofašistično le talo in zaplenile veliko vojnegs materiala. Konjeniške in pehotne enote demokratične armade, k; operirajo v Tesaliji, so med 1. ir 2. septembrom na področju Olimps razbile monarhofašistične čete na položaju Makonjaci—Stefanos ir Asprogios—Elason. V borbah so bili uničeni 3 monarhofašistični tanki; Na Peloponezu so manjše enot« demokratične armade v začetku septembra prodrle v mesta Palea in Korintos ter v več vasi. Iz tel vasi se je pridružilo demokratični armadi večje število mladincev. Po poročilih radia Atene, ki jil prenaša radijska postaja Svobodn« Grčije, so enote demokratične axj made napadle mesto Tirnavos \ Tesaliji, razbile odpor monarho; fašističnih čet in prodrle v mesto Tass poroča, da je blizu vasi Hortijiatisa, 12 km od Soluna manjši odred demokratične armad« Grčije z minometi obstreljeval monarhofašistično letalsko oporišče v Sedasu. BRUSELJ, 11. — Profesor Pic-card je imel tiskovno konferenco na kateri je povedal, da se bo 5 kratkem spustil v globino — tako vsaj upa — 4000 m. Ideološka beda in kriza v taboru Vidaliievih frahcionašev Vidalijevo frakcionaško organu zacijo razjeda globoka ideološka kriza. Od tod tudi bes in od tod tudi podle klevete! Laž je bila že od nekdaj orožje slabičev. Kdor nima argumentov, ta se zateka k laži in klevetam! Od V.idalijevih ljudi ni do danes še nihče poskusil analizirati niti samega vprašanja, ki se tiče KPJ in FLRJ! Neki ljudje so zaman čakali, da bo začelo aznan-stveno» glasilo vidalijevcep razčlenjevati razmere v FLRJ ter odkrivati najrazličnejše napake! Mesto tega (ne more biti drugače!) premleva «11 Lavoratore» stare fraze! V listu «11 Lavoratores od 27. 8. 48. najdemo članek z naslovom «Dvignimo visoko zastavo proletarskega internaciona-lizma«. Gre za uvodni članek glasila lnformbiroja (16.-31. julija 48.), ki je bil napisan več kakor pred dvema mesecema! V tem članku se govori o položaju v FLRJ za časa predkongresnih priprav! «11 Lavoratorev je še vedno tam, kjer je začel. Ta trditev se nanaša seveda le na izna-šanje snovi glede FLRJ! Vidali-jeva skupina pa seveda ni več tam, kjer je začela. Likvidator-stvo te skupine zadobiva vedno bolj jasne oblike, ideološka zmeda v. krogu vidalijevcev postaja iz dneva v. dan večja! Likvidatorstvo se razvija vselej po nekem določenem pravilu. V analizi Trockijevega oportunizma v sindikalnem vprašanju pravi Lenin sledeče: «lz majhnih razlik in nesoglasij so zrasle velike razlike in nesoglasja, kakor se to vselej dogaja, kadar vztrajaš na majhni napaki in se upiraš z vsemi silami, da bi jo popravil, ali kadar se majhne napake enega ali nekaterih ljudi ko klop oprimejo ljudje, ki delajo velike napake*1. (Nova ekonomska politika ter socialistična graditev, str. 27, Ljubljana 1947), V našem primeru pa se ne gre za neke male začetne napake in prav zaradi tega je razvoj v smeri likvidator-stva v Vidalijevi organizaciji še toliko hitrejši. Revolucionarna teorija je za nas živa sila, ki se stalno izpolnjuje! Na poprišču razredne borbe se pojavljajo vedno nova in nova vprašanja in od tod dejstvo, da se v borbi kopičijo nova in nova revolucionarna izkustva! Revolucionarna teorija razsvetljuje nova pota, ustvarja nove oblike borbe ter organizacije! V našem primeru (Tržaško ozemlje) je poleg borbe proletariata, ici jo vodi za svoje pravice, izredno važno nacionalno gibanje! Proletariat lahko rešuje svoja vprašanja, le v kolikor rešuje hkrati tudi nacionalno vprašanje. Proletariat si namreč ne more izvojevati zmago, če vodi borbo sam, če se ne povezuje s svojimi naravnimi zavezniki, v. našem primeru zlasti širokimi sloji kmečkega delovnega ljudstva. Zavezništvo in pomoč si pridobi le, če poleg svojih posebnih vprašanj rešuje tudi gospodarsko vprašanje navedenih množic, če rešuje nacionalno vprašanje, ki zajema vsa važna življenjska vprašanja že navedenega prebivalstva! Tega vidalijevci ne vedo! Svojo ideološko bedo, zlasti v nacionalnem vprašanju odkrivajo tudi s svojimi sovražnimi odnosi do FLRJ! List «11 Lavoratorev od 23. 7. 48. (Politično org. poročilo) piše v članku s podnaslovom «Internacio-nalizem in nacionalizem» sledeče: «Nacionalno vprašanje ni odkritje burtuazije, ampak dejanska resnica, ki jo morajo komunist upoštevati...« Kar je list «11 Lo voratore» tu napisal, ni le puhl fraza, ampak tudi očitna neres nica. Ze ta citat sam dokazuje da ljudje okoli lista «11 Lavorratc re» ne. poznajo nacionalnega vpra šanja (Jaksetich je nedavno izje vil, da je začel študirati nacionai no vprašanje šele v zvezi s kri tiko lnformbiroja!). Nacionaln gibanja se pojavljajo v dobi prv( ga vzpona burtuazije in njen borbe proti fevdalizmu. Buržuaz ja ni bila sama. Pridružili so s ji vsi tisti, ki jih je stiskal ob tl fevdalizem (kmetje, obrtniki, ir telektualci itd.). Nacionalno gibe nje je zajelo najširše množice i V tem gibanju je bila buržuazij vodilna sila (hegemon). Buržuc zija je bila namreč tedaj naprt den razred in je bila prav zarač Tega zgoetovinsko poklicana, d vodi najširše množice v borbi prc ti fevdalcem kot nazadnjaškem razredu, kot razredu, ki s svojii družbenim sistemom predstavlj oviro na nadaljnji razvoj družb v smeri napredka. Nacionaln vprašanje so obravnavali (odkr li) najprej buržuazni znanstven ki in politiki. V dobi imperiali: ma pa buržuazija ne more bi več hegemon v nacionalnem g banju. Vodilno vlogo ima sede proletariat. Ne gre se za to, d bi morali nacionalno vprašanj «komunisti upoštevati«, od komi nistov ter proletariata se zahtev mnogo več. Proletariat mora n: cionalno revolucionarno gibanj voditi in mora nacionalno vpr; sanje tudi rešiti! Tako nas učit Lenin in Stalin! List «11 Lavon tore« je padel s svojo «teorijo» nacionalnem vprašanju na poz cije socialdemokratskega reformi: ma, ki vidi y nacionalnem vpr: šanju zgolj neko kulturno vpr: šanje (kulturna avtonomija). Li: «11 Lavoratore« dejansko ne zn ceniti zaveznikov proletariata i s tem jasno izpričuje svojo idec loško bedo«. Nekateri Vidalijevci so večkrt izjavljali in tudi na samem /ral cionaškem kongresu, da sto FLRJ pred novo revolucijo. Tak izjave ne morejo biti drugo ki rezultat ideološke bede in kriZ' Kdor pozna razmere v FLRJ. b pač takoj ugotovil, da se v FLR gradi socializem! Vidalijevcet se zdi vse nekako megleno, kt se niso nikdar potrudili, da l proučili značaj narodnoosvobodi ne borbe, značaj ljudske front v FLRJ in vlogo KPJ kot vodi ne sile. V Jugoslaviji je bilo bc nacionalno gibanje tisto, ki je o vodstvu KPJ in proletariata 01 ločilno vplivalo na politično ol liko države. Mehanično prenaši nje izkustev iz oktobrske revi lucije na jugoslovanske razmer na STO, je brez dvoma znak idec loške bede. Tako prenašanje r leninizem, ampak pomeni v m šem slučaju enostavno likvidatoi stvo! Brez poznavanja nacionai nega vprašanja v Jugoslaviji i vloge KPJ v reševanju nacionai nega vprašanja, je izključen pravilna ocena najbolj enostai nega vprašanja, ki se tiče FLRJ Naši stari aktivisti in partijsk funkcionarji so vedno opozarjal da je študij nacionalnega vpraša nja izredno važen! Nacionalni vprašanje je za vsakega napred nega borca preizkusni kamen Na tem kamnu se Vidalijeva or ganizacija lomi že ob samen njenem rojstvu! Vse to pa zope s svoje strani pokazuje, da si Vidalijevske likvidatorske teoriji rezultat vpliva meščanske in ma lomeščanske ideologije na vidali jevce! V okviru ledna solidarnosti z grškim in španskim ljudstvom V četrtek zvečer je bila v dvorani Delavske športne zveze v ul. Conti kulturna prireditev v okviru tedna solidarnosti z grškim in španskim ljudstvom, katere se je udeležilo precejšnje število Tržačanov. Na sporedu, ki je obsegal nekaj glasbenih točk, slovenskih in italijanskih recitacij, je bil tudi govor Bernetiča, ki je na kratko orisal borbo španskega in grškega ljudstva za svobodo in demokracijo. Ko je govoril o grškem ljudstvu, ki se tako vztrajno bori proti mo-narhofašističnim četam, je prešel tudi na vprašanje grških otrok, ki živijo v nezdravih razmerah in so zaradi pomanjkanja hrane in zdravil izpostavljeni raznim obolenjem. Ker je že toliko govoril o trpljenja teh otrok, bi ga hoteli samo spomniti na nekaj. Ali njemu ni znar\o, da se nahaja v Jugoslaviji na tisoče in tisoče grških otrok, ki jih je vzelo jugoslovansko ljudstvo pod svojo zaščito ter jim nudi vso oskrbo in pomoč. Neverjetno se nam zdi, da bi Bernetič ne bil o tem obveščen, saj so o tem pisali Že razni časopisi. Kaj je bil torej vzrok, da je to zamolčal. Torej ni bila za vidalijevce tudi to pogreška, če bi njihov govornik pohvalil jugoslovanski narod, ki je dokazal svojo solidarnost z grškim narodom ne samo z besedami, temveč tildi z dejanji. Zakaj pa torej toliko govorijo in pišejo, da je njihov srd naperjen samo proti nekaterim članom CK KPJ in ne proti jugoslovanskemu ljudstvu, ki ga učeni in spoštuje«? Ali je policija za moralo sama moralna? Rred časom smo poročali, da je bil pri civilni policiji, oddelek za moralo, začasno odstavljen inšpektor Terribile, ki ga je nasledil inšpektor Carmelo de Pietro. Pred nekaj dnevi pa so premestili tudi ostale člane tega oddelka in sam inšpektor De Pietro se jte vrnil na svoje prejšnje mesto. Na njegovo mesto pri oddelku za moralo pa so postavili inšpektorja Grieca. Policija ni o tej zadevi izdala še nobenega poročila in bi bilo vsako ugibanje o tem, kaj tiči za to zadevo, za enkrat prenagljeno. Vsekakor pa smo do sedaj videli, da so delali take premestitve vselej tik pred kakšnim škandalom, v katerega je bila zapletena tudi po-Kcija. Nove tramvajske pristojbine Komisija za cene pri VU je odobrila včeraj povišek tramvajskih pristojbin, kakor jib Je predlagal občinski »vet. Nove cene za vožnjo s tramvajem ali fltobusom bodo stopile v veljavo v četrtek 16 t.m. in so naslednje: ») Jutranja vožnja do I ure v eno smer S lir; > povratkom do 22 ure IS lir. b) Navadna vožnja od t do 22 ure IS lir. c) Nočna vožnja od 22 ure do konca ob delavnikih 20 lir. d) Nedeljski listek ves dan 20 lir. e) Izredne vožnje (gledališče, Sv. Just, Barkovlje) 30 lir. U Vse ostale pristojbine (knjižice, predplačila, zavoji in kovčegi) se zvišajo za SO odst. Eno — in večmesečne vozovnice veljajo do konca veljavnosti, izvzemti za izredne vožnje. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Delo za zadružni dom i/ Pučah gre h koncu Delo za zadružni dom v Pučah poteka ob velikem naydušenju vse vasi. Dnevno jih je na gradbenem prostoru 10 do 12 zadružnikov, ob nedeljah in prostih dnevih pa prihajajo številni prostovoljci, tako mladina in pionirji, kar poživi splošno delo, V pomoč so tudi trije vozovi in traktor. Delo zadružnega doma je v glavnem končano. Poslopje je pokrito, zdaj se vršijo le zunanja dela, kot postavljanje oken in vrat, ometavanje zidov in odvažanje zemlje. Lep je pogled na pionirje, ki prinašajo malto, na mladino, ki preklada zemljo na vozove, na voznike, ki z vol-mi in traktorjem odvažajo zemljo, ter na mizarje in zidarje. Vse hiti in je z veseljem pri stvari. Na prostorih, kjer je bil včasih hlev, stoji sedaj ta enonadstropna zgradba, kjer bo trgovina, skladišče, gostilna, pisarna in stanovanjski prostor. Ko bo celotno delo končano, bodo zraven dozidali še kino oziroma gledališko dvorano za kulturne prireditve. Kmetijska obdelovalna zadruga, ki jo tvori 41 družin, je na svoje delo lahko ponosna. Ker se bo podobna zgradba gradila tudi v Koštaboni, prihajajo sedaj njeni vaščani pomagat ,v Puče, ker so se isti obvezali, da jim bodo tudi pomagali. Res lepa složnost. Delo zadružnega doma gre torej h konqu in prav bi bilo, da ob tej priliki pohvaalimo nekatere prostovoljce, ki so se izkazali posebno požrtvovalno. Qd starejših so Ražman Jože in Ražman Anton, Brejc Angel, Pucer Ivan in Viler Ivan, od mladine oz. pionirjev pa Brejc Jože in Mohorčič Gvido. Seveda s tem nočemo delati nikake krivice ostalim in jih zapostavljati. Vse je pridno in delavno, kar priča zadružni dom, ki bo v kratkem končan. delegacija Trsta, proti pa delegacije Madžarske, Poljske in Češkoslovaške. Konferenca je prepustila organizacijo naslednjega sestanka glede iger, ki bo v kratkem v Budimpešti, Madžarski. Dnevni red bodo sporočili prizadetim državam, članica mdosedanjih balkansko-srednjeevropskih Iger, kakor tudi Sovjetski zvezi, ki so jo sklenili pozvati, naj sodeluje na sestanku. Balkansko srednjeevropski šampionat v odbojki Jugoslavija Madžarska 3:0 Na balkansko-srednjeevropskem prvenstvu v odbojki so bili v sredo doseženi tile rezultati: Jugoslavija: Mad. žarska (ženske) 2:0 (15:11, 15:2), Jugoslavija: Madžarska (moški) 3:0 (15:13, 16:14, 15:5), Češkoslovaška: Romunija (moški) 3:0 (15:11, 15:5, 15:5) Bolgarija: Trst (moški) 3:0 15:3, 15:3, 15:5). Tekme sta sodila Tržačan Marvik in Bolgar PeČenjakov. Po doslej doseženih rezultatih se bosta borili za prvo mesto ekipi Češkoslovaške in Jugoslavije, ki nista izgubili niti ene igre. Med ženskimi ekipa, mi je prvo mesto zagotovljeno Češkoslovaški ekipi. Partizanska proslava Danes v nedeljo bo ob 15.30 pri Sv. Antonu partizanska proslava. Priprave za to proslavo so bile izvršene že nekaj dni prej tako, da je sedaj program lep in bo zadovoljil številne obiskovalce, ki so svoj prihod napovedali. Nastopil bo pevski zbor s Kolonkov-ca pri Trstu, godba združenih vasi (Marezige, Cezarji itd.); bodo pa tudi deklamacije in govori. Po kulturnem programu se bo razvila prosta zabava s plesom. Ker je program pester in kot kaže bo tudi vreme lepo, se pričakuje, da bo Imela proslava veliko udeležbo tako iz okolice kot tudi iz Trsta. Potovanje ladje Slovenske pomorske trgovinske akademije v Piranu Šolska ladja «Viševica» z dijaki in profesorji SPTA iz Pirana, ki je odplula na enomesečno plovbo po Jadranu, se sedaj že vrača. 11. t. m. je odplula z Reke v Rašo, od koder pojde 13. t. m. v Pulj. Nadaljnja potovanja, ki jih mora še izvršiti pred prihodom v Koper oz. v Piran, bomo še objavili. Hočemo samo to, kar je naše Zgodovinska resnica o tržaškem prebivalstvu je samo ena - Dovolj je bilo poitalijančevanja tržaških Slovencev TRST Pisec vrste člankov o slovenskih šolah v coni A Tržaškega ozemlja je v «Giornale di Trieste« od 9. t. m. objavil poseben članek «0 strupu, ki se širi med slovenske otroke*. Za primer navaja knjigo »Zgodovino in zemljepis za osnovne šole*. Znana stvar je, da je ta knjiga vsebinsko precej pomanjkljiva, in da je hote ali morda po volji VU, ki jo je izdala, prezrla vso veličastno zgodovino narodnoosvobodilne borbe in trpljenje našega naroda pod fašizmom ter se je gladko ustavila v dobi po prvi svetovni vojni. Pisec članka smatra, da je dovolj, če je knjiga pisana v slovenščini, ne pa da uči zgodovino kakor jo uče v Ljubljani, Beogradu, ali v Zagrebu (čeprav to ne odgovarja resnici). Očitno bi morala biti vsebina knjige še vedno pisana v tistem fašističnem ali vsaj italijanskem imperialističnem duhu, Na Nidolijevem procesu že govore odvetniki Z včerajšnje razprave je „ dezertiralo" nekaj važnih prič Sklepi komiteja balkansko-srednjeevropskih iger Na poziv tajništva komiteja balkan-sko-srednjeevropskih iger v Bukarešti je bila 6. in 7. septembra v Budimpešti konferenca komiteja balkansko-srednjeevropskih iger Na konferenco nista prišli delegaciji Albanije in Bolgarije, medtem ko je tajnik balkgn-sko-srednjeevropskih iger George Li-kiadopol pismeno obvestil konferenco, da Roumnija izstopa lz komiteja balkansko srednjeevropskih iger. Hkrati je tui izstopil kot tajnik komiteja balkansko srednjeevropskih iger. Na podlagi položaja, ki ga je povzročilo omenjeno pismo in katerega je konferenca najostreje obsodila, so delegacije Madžarske. Poljske ln Češkoslovaške predlagale, naj bi igre prekinili in sklicali novo konferenco, na kateri bi rešili vprašanje nadaljnjih športnih odnosov in organizacije igr. Jugoslovanska delegacija je izjavila, da konferenca mora biti, vendar, predvsem borbe nia^ demokratičnega giba-n za Pravično rešitev proble-s'an'TnirU’ V pTvi vrsti pa vpra-Jo državne pripadnosti Trsta ln ozemlja. ..^iomlkomunisti, oportunisti, v‘datorjt partije so se zatekli Seslu; ,(2a Kominform ali proti *‘nformu», da bi se lahko iz-jj. 1 likvidacijo partije in pre-j na pozicije pravega in resnič-w9ania- Skušali so prepri-pto geslo izraža načelni «ai' ' te°a pa niso P°iasnie~ u, 1 !n so se izogibali razlagi Dah so Privedli do spora, mn 1*°- S° pazili’ da tovariši in boi ne bi razmišljali in skr-el° ;ih, r„ , - 3e samo to, da bi hitro ieli • dern°kratično gibanje. Za-Can ln razvm so klevetniško kam-10 t»roti novi Jugoslaviji. Edi- ževaI0U7nent:’ *° se °a P°slu’ iiln'*’ Jugoslovanski vo- ,(j 1 tovariši so prevzetni, trma-&rav^°-n°3ni’ naci°nalisti, itd. Po r. !ct se lahko vprašamo, ali d .J)eriamejo, da zgodovinska kl]u/a dol°™, ne bomo rekli iz-nost no• toda predvsem prevzetji rp tr.ma? če ni tako, kakor *«rafS'?iC* ke rf’nič drugačen od sov je t-«°ctaUzaVa ~~ dežele, kjer se gradi T,1' Torei je, prvič v zgo-n° zast štva postalo potreb-n°«ou aViti sPioSno vprašanje od-žauno n>ed deželami z enako dr-želami u*editvijo, to je med de-vojnih' J četudi na različnih raz-družhi0pn^ah’ stremijo najprej rQ Zredo f>rez nasprotujočih si »l druJh ln lcon^no k brezrazred-ocializma in komuniz- *>enc* Vs^k drugi pojav v druž-nvljenju, so tudi odnosi med državami — ne glede na to, kakšne vrste 50, ali fevdalne, meščanske itd. plod splošnih pogojev gospodarskega razvoja, to se pravi plod zgodovinskih pogojev, kot je tudi država plod zgodovinskih pogojev. Engels pravi: ((Država torej ni vedno obstajala. Imamo družbe, ki države niso imele... Na neki določni stopnji gospodarskega razvoja, ki nujno prinaša cepitev družbe na razrede, je postala država, zaradi te cepitve. nujnost. Družba, ki bo proizvodnjo preuredila na osnovi svobodne in enake združitve vseh producentov, bo državni strop spravila tja kamor spada: v muzej starin. Spremembe, ki jih doživlja država od svojega rojstva do smrti, s tem da prehaja na pr. od absolutističnih oblik do reprezentativne republike, niso slučajni, čeprav Lenin pravi: ((Svoboda v kapitalistični družbi ostaja vedno več ali manj to, kar je bila v republikah antične Grčije: svoboda za lastnike sužnjem; niso slučajne, kajti različne oblike so bile plod splošnega razvoja produkcijskih sil. 0 odnosih med državami Tako je n. pr. bila buržuazija prisiljena zato, da bi lahko na široko razpolagala z delovno silo — vključiti čim več delavcev tl proces proizvodnje. Od tod njena borba proti fevdalnim upravam, v prvi vrsti proti tlačanstvu; razen tega je zahtevala drugo državno ureditev, ki bi branila prav njene ekonomske potrebe, njeno novo načelo: ((svoboda ,enakost in bratstvo». Tako so se v. teku zgodovine spreminjali tudi odnosi med državami v odvisnosti od splošnega razvoja človeštva. Ni težko razumeti, da so bili v starem veku odnosi med državami bistveno drugačni kot v srednjem veku in ti zopet drugačni kot v dobi kapitalizma. Poudarjamo celo to, da so se korenito spreminjali odnosi med državami v kapitalistični dobi postopoma kot je kapitalizem dobival novo lice, t. j. ko je prešel od manufakture v liberalni kapitalizem in iz tega v imperializem, to se pravi v dobo delitve zemlje med najmočnejše sile, v dobo splošne krize kapitalizma, rojstva prve socialistične države ZSSR, ki je odprla dobo alizma. Jasno je, da so moč in oblike odnosov med državami n■ pr. v gospodarskem pogledu, danes bistveno različne kot v dobi Karia V. ali Ludvika XIV. Drugačen je bil sploh značaj odnosov. Jasno je, da moramo tudi v tem vprašanju, kot v vsakem vprašanju socialnega značaja, u-po Hevati bistveno dejstvo, da imajo različne družbene oblike, ki so si sledile v vsej dobi od odprave prvobitnega komunizma do pojava socializma, čeprav v raznih oblikah skupno osnovo in sicer privatno lastnino produkcijskih sredstev. Rojstvo ZSSR predstavlj\ vključitev novega faktorja v vrsto držav, ki je povzročil dosledno spremembo v odnosih med njimi zaradi tega, ker ima ta novi element — SZ — za osnovo svoje mednarodne politike, svoje diplomatske akcije borbo za mir, za svobodo in neodvisnost narodov, predvsem malih in kolonialnih. SZ je vpeljala v mednarodne odnose nove principe in novo moralo s tem, da je prisilila kapitalistične dežele v nekaterih primerih, da se razkrinkajo, v drugih primerih, da se odpovejo nekaterim načrtom, ali pa celo, da si formalno prilastijo te principe ir to moralo v veliko lastno škodo. Rojstvo SZ predstavlja dogodek izredne važnosti v življenju človeštva tudi v pogledu spremembe mednarodnih odnosov. Splošna stopnja razvoja produkcijskih sil je postopoma in neizogibno prinašala določene in pogojne odnose med državami. i-i av tako so splošni pogoji človeškega razvoja omogočili rojstvo SZ in s tem uveljavljanje določenih, popolnoma novih in izvirnih mednarodnih odnosov, ki jih prinaša vključitev SZ kot mednarodnega faktorja v vrsto obstoječih držav. V svoji razpravi o teoriji sovjetske države v luči Komunističnega manifesta Višinski pravilno piše: vStalin je raz- vil in omogočil napredek leninistični teoriji o diktaturi proletariata z dokončno ureditvijo nauka o socialistični državi». Lenin je dokazal možnost iz-graditve integralne socialistične družbe v deželi diktature proletariata, ki je obkoljena od imperialističnih držav in s tem veličastnim odkritjem je dal borbi in konstruktivnemu delu sovjetskega ljudstva najbolj jasno perspektivo. Stalin je obnovil in široko razvil leninistični nauk o zmagi socializma v eni deželi, začrtal je pot in sredstva, izdelal je načrt za izgraditev socialistične družbe v SZ in prišel do zaključka, da je mogoče izr/raditi socializem v SZ, tudi če je še trajala kapitalistična obkrožitev.» Z drugimi besedami — s tem je povedano, da je bilo v celoti izdelano in rešeno vpiašanje odnosov SZ — dežele, ,H hoče graditi socializem — do drugih dežel; povedano je, da je bilo, zahvaljujoč se Leninovemu in predvsem Stalinovemu nauku, rešeno vprašanje odnosov med socialistično državo in kapitalističnimi državami, ki jo obkrožajo; s tem je bil rešen eden izmed osnovnih problemov, na katere je človeška zgodovina v svojem razvoju naletela, t. j. vprašanje, če je mogoče ali ne izgraditi socializem v eni sami deželi, če je mogoče ustvariti socializem v eni sami deželi, ne da bi ustvarili pogoje, zaradi katerih bi ne mogla nova država obstajati istočasno s prej obstoječimi državami. Vsakomur je jasno, da država, ki se je trudila, da si izgradi socializem, ni bila na svetu sama: obkrožena je bila s kapitalističnimi deželami in nujno se je pojavil problem odnosov med to novo državo in med obstoječimi kapitalističnimi državami; po drugi strani ti odnosi niso mogli biti klasični, t. j. že obstoječi, temveč nekaj novega in izvirnega. In dejansko je bilo nekaj novega. Odkritje teh novih, originalnih odnosov je nerazdvo-jeni in bistveni del tradicije, ki je omogočila izgradnjo socializma v eni deželi. Vse delo za izgradnjo socializma se je razvijalo — in drugače ni moglo biti — na temelju praktičnega in konkretnega reševanja problema istočasnega obstoja socialistične in kapitalističnih držav, torej odnosov med socialistično in kapitalističnimi državami. Socialistična država — t. j. SZ — ni teoretična abstraktnost, temveč je resnično dejstvo; ta država je vrinjena v kapitalistični svet, ki je razdeljen na celo vrsto kapitalističnih držav, in če ta socialistična država lahko živi, je to mogoče samo zaradi tega, ker je bilo na genialni način rešeno pred drugimi tudi vprašanje njenega istočasnega obstoja s kapitalističnim svetom. Socialistična država-branilec miru, svobode in neodvisnosti narodov Višinski pravi nadalje: «...v svojem zgodovinskem poročilu na XVIII. kongresu partije, je tov. Stalin dokazal, da so Engelsovi pogledi na odmiranje funkcij države neposredno vezani na prvobitno marksistično stališče, ki ni upoštevalo možnosti zmage proletarske revolucije v eni sami deželi in je predpostavljalo možnost istočasne zmage socializma v vseh deželah ali vsaj v ogromni večini dežel. In to zato, ker Eengelsova formula upošteva samo notranji razvoj dežele, izključujoč vsak mednarodni faktor.v Engelsova formula upošteva sa-vo kot teoretično enoto, iztrgano iz okolja, v katerem se nujno poraja, razvije in od katerega je pogojna. Kngels je obravnaval teoretično državo, Stalin je obravnaval konkretno, realno, živečo državo in zaradi tega je tako jasno in konkretno nakazal pot razvoja te konkretne države, s tem da je rešil predvsem vprašanje njenih mednarodnih odnosov, katerih Engels ni znal niti mogel upoštevati, ker je izhajal v svoji argumentaciji iz nepravilne predpostavke. Dejansko je teorija, ki je omogočila izgradnjo socializma v eni deželi, tega ne smemo pozabiti, teorija, ki je rešila konkretni problem mednarodnih odnosov med državo s prevladujočim socialističnim gospodarstvom in državami s kapi- % »> , mmm W0VA' VRSTA^ OVAC,' Ki JIH JE VZGOJIL, STALINOV NAGRAJENEC NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ talističnim gospodarstvom. Engels je dejal, da j pojavom socializma pričenja država odmirati. Najprej Lenin in pozneje Stalin nas opozarjata, da je v praktičnih pogojih uresničevanja in pojava najprej socializma in za tem komunizma potrebno obravnavati vprašanje države z veliko previdnostjo, vključujoč ga v. vprašanje mednarodnih odnosov in mednarodnih činiteljev. Stalin pravi, da je ohranitev države v pogojih komunizma odvisna od tega. če bo ali ne bo uničena kapitalistična obkrožitev in zamenjana s socialistično obkro-žitvijo: t. j., če bo ali ne bo SZ obkrožena z drugimi socialističnimi državami. Vidimo torej, s kakšno znanstveno previdnostjo se obravnava vprašanje države in se ji nakazuje bodoči razvoj in bodoče potrebe. Tov. Stalin nas celo uči: ((Sedaj je osnovna naloga naše države v notranjosti dežele mirno delo za gospodarsko organizacijo, vzgojno in kulturno delo. Kar se tiče naše vojske, naših represivnih in nadzornih organov ni njih meč več obrnjen proti notranjosti dežele. temveč navzven, proti zunanjim sovražnikom. Pred seboj imamo torej popolnoma novo, absolutno originalno državo, ici v zgodovini nima predhodnika. In originalni so njeni odnosi z drugimi državami. Te popolnoma nove, absolutno originalne države, ki nima predhodnika v zgodovini, se javlja v mednarodnem sklovu držav kot najbolj dosledni branilec miru, svobode in neodvisnosti narodov. To je bistvo njenih odnosov. Poudariti moramo, da je možnost sodelovanja med državami z različnimi gospodarskimi sistemi, eden izmed bistvenih pogojev, ki so omogočili izdelavo in uresničenje teorije, po kateri je možno izgraditi socializem v eni sami deželi. Vprašanje odnosov med socialističnimi državami Poudariti moramo, da je tako postavljanje razlage istočasno rešitev vprašanja odnosov med socialistično državo in kapitalističnimi državami. Lenin je prvi trdil, da je možno sodelovanje med dvema različnima gospodarskima sistemoma, poudarjajoč — kot je zelo dobro postavil pozneje tudi Stalin v svojem razgovoru predstavnikom republikanske stranke Združenih držav, Stassenu, dne 9. aprila 1947 — da je to vedno mogoče, če obstaja želja po sodelovanju. Stalin pravi: «Možnost za sodelovanje obstoji vedno, toda ne tako tudi pripravljenost za to sodelovanje». Res je, da v konkretnem primeru graditve socializma v eni sami deželi ni bilo dovolj te teoretično postavljanje vprašanja; najti bi morali tudi praktične in konkretne oblike za njegovo uresničenje, to je izkoriščati nasprotja v kapitalističnem svetu s tem, da bi poiskali v njegovem sestavu državo, ki je pripravljena sodelovati s porajajočo se socialistično deželo. In res, genialno Leninovo odkritje o možnosti sodelovanja dveh različnih sistemov je našlo v polni meri potrdilo v razvoju dogodkov, ki so potrdili Leninovo in Stalinovo teorijo, zlasti za časa zadnje vojne, ko so dežele z enakim gospodarskim sistemom udarile druga proti drugi, ker niso hotele medsebojnega sodelovanja, med tem ko so si dežele z različnim sistemom ZSSR ter ZDA stale ob boku, ker so hotele sodelovati. ZSSR gradi svojo zunanjo politiko na načelu volje za sodelovanje. Ali je obstoj ene ali več dežel, ki so na poti graditve socializma, uov faktor v življenju narodov? Ali to dejstvo lahko vodi h preoblikovanju ter spremembi odnosov med državami? Ce je morala graditev socializma v prvi socialistični deželi na svetu ZSSR voditi nujno in neizogibno k rešitvi vprašanja odnosop. med eno socialistično državo ter kapitalističnimi državami, mora gradnja socializma na pr. v Jugoslaviji nujno voditi do reševanja prav tako važnega vprašanja, namreč vprašanja odnosov, ki naj se gradijo med dvema deželama, ki gresta po poti graditve komunistične družbe, pa čeprav sta na različnih razvojnih stopnjah. Rešitev tega vprašanja naj pokaže, kako se lahko in kako se mora graditi socializem v neki deželi v največjo korist za socialistični svet, ko je ZSSR socializem pred tem že izgradila. V zgodovini narodov se torej pojavlja vprašanje sožitja (soobstoja) dveh ali več dežel, pa čeprav. go te dežele, na različnih razvojnih stopnjah, ki delujejo najprej na gradnji socializma in nato komunizma in kot posledica tudi rešitev vprašanja odnosov med temi deželami ter končno rešitev vprašanja odnosov med temi novimi ter kapitalističnimi državami. Za enkrat kaže, da je znanost vprašanje odnosov med deželami navedenega tipa, kakor ZSSR,Jugoslavije, Bolgarske itd. m kapitalističnim svetom dokončno rešila po zaslugi teorije o socialistični državi, ki jo je razvil Stalin. Ne kaže, da bi mogel na-»tanek novih socialističnih držav voleg že obstoječe spren*miti bistvo teorije, ki se je pokazala za popolnoma veljavno za eno socialistično državo. Tisto, kar ni bilo še rešeno-in to vprašanje se komaj pojavlja-je vprašanje odnosov med državami, ki so zgradile socializem, onimi, ki ga gradijo, ter tistimi, ki se pripravljajo, da ga bodo gradile. Da je rešitev tega vprašanja nujna,' nam kaže izjava Informbiroja ter odgovor CK KPJ in prav tako kore-spodenca, ki sta si jo izmenjala pred tem CK VKP (b) ter CK KPJ. Ti dokumenti so posledica in dokaz konkretne nujnosti, da se reši vprašanje, ki se pojavlja v družbenem razvoju, to je vprašanje odnosov med državami, ki gradijo najprej socializem in bodo potem gradile komunizem. Ce obravnavajo ti dokumenti še mnoga druga vprašanja, se na bistvu prav nič ne spremeni. V bistvu gre za nujnost, da se reši vprašanje, ki se je moralo pojaviti. Graditi socializem pomeni graditi ex novo vse človeške ir. družbene odnose, pri čemer seveda niso izključeni odnosi med državami. Je povsem naravno, da so odnosi med državami, ki imajo skupni cilj graditve najprej socializma in potem komunizma, nekaj absolutno originalnega, česar do zdaj v zgodovini še nismo videli. Bistvo spora In res, kakor je predpostavljala graditev socializma v ZSSR nujno rešitev vprašanja odnosov porajajoče se socialistične države Z ostalim kapitalističnimi državami. prav tako zahteva graditev socializma v Jugoslaviji, Bolgarski ter Romuniji itd., da se reši vprašanje medsebojnih odnosov med temi novimi deželami, ZSSR ter kapitalističnim svetom. Vzemimo na pr. sledeče praktično vprašanje: Ali naj se Jugoslavija — razume se, da moramo tu spoštovati proporcije — organizira kot ((druga ZSSRv v vseh pojavih svojega obstoja, to je s svojo lastno težko ter lahko industrijo, s svojo lastno ((Jugoslovansko Rdečo armado« itd., ali naj se to organizira kako drugače? Je pač razumljivo, da se tu ne misli, da bi se gradila v Jugoslaviji neka *nova ZSSR«, kakor da ne bi že obstajala ZSSR ter dežele z ljudsko demokracijo. ZSSR ter države z ljudsko demokracijo obstajajo in ljudje morajo hote ali nehote to upoštevati, pozitivno ali pa negativno, toda morajo. Gre torej za konkretne pojave oblike organizacije socialističnih dežel, ki se pojavljajo in rešitev tega vprašanja vključuje rešitev, dela — prav za prav najvažnejšega dela — splošnega vprašanja odnosov med deželami, ki so dosegle ali pa gradijo socializem. Različna vprašanja gospodarskega, političnega in vojaškega značaja zahtevajo v tem okviru svojo rešitev. Tako na pr.: Ali naj se usmerjamo na vojaškem področju na gradnjo tolikih in tolitfih . neodvisnih vojsk: z nekim eventualnim organom za povezavo, ali naj se pa usmerimo praktično k gradnji ene same velike vojske (armade), četudi naj bi bile te vojske neodvisne, imele pa bi enotno poveljstvo? Ali naj bi bil za socializem bolj plodonosen ter koristen sistem trgovskih pogodb med deželami, ki so dosegle socializem ali so pa na poti v socializem, ter med temi in kapitalističnim svetom sistem brez splošne povezave, ali naj se pa usmerimo k ustanovitvi nekega organa, ki naj gospodarstvo vodi enotno ali pa del tega gospodarstva, ki se tiče odnosov vseh teh dežel z inozemstvom in upoštevajoč pri tem seveda različne stopnje razvoja graditve socializma teh dežel? Tak organ, ki najbrže ne bi imel le neke gospodarske funkcije, bi utegnil imeti tudi funkcijo regulatorja tempov socialistične gradnje v posameznih deželah, kajti jasno je, da so ti tempi v neki določeni deželi več ali manj v skladu s splošnimi interesi socialističnega bloka. Verjetno bomo morali te tempe določati in s tem rešiti del vprašanja odnosov, in njegove celote. Eden izmed najbolj vidnih jugoslovanskih voditeljev je pisal v začetku julija tega leta sledeče: «... Ce bi nam nekdo rekel: tempo socialistične gradnje pri Jugoslovanih je preveč nagel, bi se Jugoslovani morali v prilog splošnim pogojem socializma odreči temu ali onemu — o tem bi se dalo brez nadaljnjega diskutirati». Moramo poudariti, da sta hitrost in način graditve socializma, na pr. v Jugoslaviji odvisna predvsem od obstoja ZSSR, ki je socializem že zgradila, ter dežel kakor Romunija ter Bolgarija itd., ki mobilizirajo in vlagajo svoje lastne sile za načrtno graditev gospodarstva, da bi potem lahko gradile socializem — in jasno — ostalim delom sveta, ki je kapitalističen. Obstoj ZSSR je res korenito spremenil v korist revolucije načine ter možnosti, da se ljudska gibanja zmagovito uveljavljajo■ Pogoji, pod katerimi so si sovjetski narodi pod vodstvom bolj-ševiške partije osvojili oblast ter začeli z graditvijo socializma, ki so jo uspešno zaključili, so bili brez nadaljnjega bistveno različni od onih, ko so jugoslovanski narodi pod vodstvom KPJ osvojili oblast ter začeli z graditvijo socializma. Obstoj ZSSR ima funkcijo katalizatorja, to je že sama njena jrrisotnost temeljito spreminja pogoje borbe in povzroča, da postaja borba Za zgraditev socializma manj trda od borbe, ki so jo morali voditi sovjetski narodi. Možnosti za mobilizacijo ljudskih .množic v borbi za uresničenje socializma so danes mnogo večje, kajti socializem ni več le v glavah nekaterih velikih ljudi, ki so ga prerokovali ter si ga želeli, ampak je postal dejstvo v eni izmed najmočnejših držav na svetu, ki je lahko kljubovalo ter razbila ravno zaradi svoje družbene strukture enega izmed najnevarnejših napadalcev, ki ga je doslej poznala zgodovina, nemški fašizem. Kako se bodo rešila vsa ta vprašanja, ki se izražajo v novih odnosih, za katere zgodovinski razvoj zahteva, da se uredijo? Na vsak način v duhu načrtnega gospodarstva (planiranja), kajti načrtna je vsaka socialistična aktivnost. Rešiti se bodo morali na podlagi splošnih zakonov, ki uravnavajo razvoj socialistične družbe v celoti in ki jo določa sedanja splošna raven človeškega in družbenega razvoja. Rešitev navedenih vprašanj je povezana verjetno z rešitvijo spora, do katerega je prišlo med Informbirojem ter CK KPJ. Ker obstoji ta spor, imamo vso pravico misliti, da je spor vidna zunanja manifestacija objektivnega vprašanja, ki se mora rešiti, to je vprašanje odnosov med deželami, ki so zgradile, ki gradijo in deželami, bi bodo gradile socializem. n * tflcdii/iblia mgftajmea „■ ; ■ I c? A. N. SNETKOVA in S. G. SIROVATKIN, ZNANSTVENA SOTRUDNIKA STAVROPOLSKE GOSPODARSKE IZBIRNE POSTAJE. NAGRAJENA STA BILA ZARADI IZSLEDKOV PRI OZIMNI IN JARI PŠENICI SPOMINI na bazo viške Junake Po prvi svetovni vojni je zajel ljudstvo revolucionarni duh. Citalničarska doba, ki je bila označena kot napredna, je med našim ljudstvom zgubljala tla, ko so se mladinci pričeli organizirati v mladinska društva in stvorili tudi Zvezo mladinskih društev. Delovali so na prosvetnem in fiz-kulturnem polju. Razumljivo je, da je kot napredna organizacija povojne dobe rušila vso zastarelost in ustvarjala nove življen-ske pogoje. Fašistični teror je-iz dneva v dan bolj pridobival tla — toda največja ovira so bila na Tržašem baš mladinska društva, ki so kljubovala vsakemu pritisku. Ko so »oblastniki« opazili ta'oviro; so leta 1927 razpustili vsa društva in tako dali možnost fašizmu, da prevzame še zadnje postojanke. Mladina ni klonila. čeprav so bojazljivi oportunisti vrgli puško v koruzo. Po razpustitvi društev leta 1927 je tov. Spanger Vekoslav poiskal tovariše, ki so stvorili prvo trojko na Tržaškem. To gibanje je zajelo tudi Istro, ki je dala svojo prvo žrtev na puljskem procesu z usmrtitvijo Vladimirja Gortana. Sestanki so se vršili po kraških duplinah. Poznal sem Marušiča Franja, ko je še kot brezbrižen fant brcal žogo na trati v Kolonji, kjer je bil tam v bližini sedež krožka «Omladina». Pri razmahu mladinskih društev na Tržaškem je aktivno sodeloval pri mladinskem I 21 Mili! GRMEK Kongresu slovenskih žena, ki je bil v Podgori 22, t. m. so prisostvovale tudi delegatke iz naše vasi, ki so prvič v zgodovini Benečije prižle v stik s Slovenkami iz Goriške in Kanalske doline. Vsem pa ni bilo pogodu, da se tudi beneške Slovenke pričenjajo zavedati svoje narodnosti in da so odločne boriti se skupno z o-stalimi Slovenci za manjšinske pravice, ki nam jih jamči mirovna pogodba. Posebno gospodom naše občinske uprave ni bilo prav, da so bile tudi njihove občanke navzoče na kongresu in jih je verjetno bolelo, da je kongres razkrinkal protiljudsko delovanje njih samih. Zato so župan, brigadir orožnikov in občinski tajnik poklicali te žene na občino. Tu jih je nagovoril občinski tajnik Marseu Anton, bivši republi-kinski podoficir in preganjalec partizanov, ki se je do poloma Nemčije boril proti partizanom. G. Marseu je izlil ves srd, ki ga ima v srcu proti vsakemu demokratičnemu gibanju, proti ženam, grozil jim je in zahteval od njih, naj se nikoli več ne predrznejo udeležiti se takih zborovanj. Grozil jim je celo z izgonom v Jugoslavijo, ker po njegovem mnenju v Benečiji ne obstaja problem manjšine in da so tov. Kont in drugi izdajalci. Naše žene niso seveda ostale v zadregi ter mu jasno in odločno povedale, da ne bodo nikoli dovolile povratek fa-Sizma, katerega je g. Marseu do zadnjega podpiral. SKRUTOVO Neka tovarišica, ki je demokra-tičnega prepričanja in ki je v času borbe bila v partizanih, je rabila nekakšna potrdila od občinskega urada, da bi lahko vložila prolnjo za pokojnino. Sla je na občinski urad ter prosila, naj ji izdajo potrebne listine. Uradniki, ki se vestno drže politike župana, to j[e demokri-stjanskih načel, so prav po demo-kristjansko odklonili prošnjo. De- jali so, naj gre po te listine v Jugoslavijo ali pa k tistim, za katere je volila 18. aprila. MECANA Pisali smo že mnogo o žalostnem položaju naših beneških vasi. Kdor pride v Benečijo, bo zagledal nad Petiahom malo vasico, ki je danes sam kup razvalin in požganih domov. Vas so požgali v čssu partizanske borbe kozaki po nemškem ukazu. Po končani borbi so domačini večkrat zahtevali obnovitvena dela in vselej jim je bilo obljubljeno. Dobili so le nekai lesenih barak, v katerih pa je popolnoma nemogoče prebivati v zimskem času in ki so poleg drugega bile še slabo pokrite, tako da se je ob deževju v baraki napravila luža. Vaščani so tudi prosili za napeljavo vodovoda, ker morajo v poletnem času napajati živino in iskati vodo v oddaljeni Nadiži. Vsi so bili zelo goreči v obljubah in med njimi tudi župan, g. Costaperaria, ali domačini so še vedno v istem položaju Kakor ob koncu vojne. A VD1ENCA Prekrasen pogled je bil! Po vatikanskih stopnicah je stopala temnopolta ženska, vsa v črnini, z zlato zaponko na prsih in povešenih oči. V veliki sprejemni dvorani jo je čakal sam sveti oče s spremstvom. To je bila Josephina Baker. Sv. oče Pij XII. je nedavno tega sprejel tudi to znano, temno ženo, ki je postala slavna ne toliko zaradi svojih plesov, kolikor zaradi svojega plesalnega kostima — plesala je z vencem banan na bokih. Vsa v črnini je prišla »naša draga in verna« Josephine Baker. Spremljal jo je njen šesti legalni mož, da se tudi on pokloni svetemu očetu. Najbolj škandalozna plesalka Follies Bergeresa, ki so jo bile nekoč najbolj napadale razne Marijine družbe in druga križarska bratstva, je sedaj dobila največje zadoščenje — poljubila je roko svetemu očeta, kakor nekoč Marija Magdalena Kristusa in je od svojih bogatih honorarjev, ki jih je zaslužila s svojimi strastnimi gibi bokov, podarila veliko vsoto v cerkvene svrhe. Medtem ko je Josephino pozdravila papeška garda, je itali- janski tisk na široko pisal o njej, da je «praktična katoličanka« in ognjevita pristašinja De Gaulla. Na podlagi papeških dogem bi lahko oporekali svetemu očetu, da je sprejel Josephino, še toliko bolj, ker je še istega večera plesala v nekem nočnem lokalu. Ta sprejem pa ni nikogar iznenadil. ker vemo ,da je papež poslal tudi svoj očetovski blagoslov in svojo sliko s svojim podpisom potomcu bogov in sinu sonca japonskemu mikadu. Nedavno je poljubil papežu roko tudi perzijski šah Mohamed Rezah Pahlevi. Medtem pa piše V TOREK IZIDE PRIMORSKI DNEVNIK NA ŠTIRI STRANEH «L’Osservatore Romano«, da se je papež s šahom dolgo časa razgo-varjal. To pa je jasno, kajti sam papež je dejal, da se mora iz obrambe prestopili v napad. Tako dobivajo papeške avdience vedno bolj na zanimivc/ti in raznolikosti. Ce bo šlo tako naprej, bo papež nekega dne sprejel tudi Palantea, ki je napravil atentat na Togliattija: društvu Rocol. Po razpustu istih je vodil turistično skupino iz R&= cola, ki je organizirano delovala skupno z ostalimi skupinami iz drugih krajev. Te skupine so bile stalno na terenu in spodbujate ljudstvo. Nekega pomladnega dne leta 1928, ko sem se po službenih opravkih znašel na prometnih cestah v bližini Ljudskega vrta, šeni se srečal s Franetom, ki je za-. topljen v misli počasi ubiral isto pot. Kot stara znanca sva skupno nadaljevala pot v razmotrivanju vsakodnevnih dogodkov. Opazil sem pri njem neko potrtost, a v<> ljo, da bi napravil nekaj velikega, revolucionarnega v pogubo fašizma. Iz pogovora sem razumel, da bi rad sodeloval ali celo organiziral protiutež močnemu pritisku fašizma. Opozoril sem gai na mogoče posledice in neprilike, ki lahko nastanejo iz tega. Ko sem opazil njegovo privrženost, sem predlagal, naj počaka par dni, ko bo dobil določeno nalogo. Po izvršeni nalogi je bil sprejet v organizacijo, kjer-je v velikem revolucionarnem poletu deloval. V kratkem je postal član trojke za Tržaško. Z Milošem Zvonimirjem sva se spoznala v meščanski šoli. Čeprav; po naravi šaljiv, zabaven in vedno vesel, je bil aktiven v naprednih mladinskih organizacijah. So-; deloval je že od leta 1920 dalje. Aktivno je sodeloval pri mladinskem društvu Zarja v Rojanu, ki je bilo že leta 1926 razpuščeno; S svojim humorjem je pridobival simpatije svojih sovrstnikov. Tudi po razpustu društva je stalno obiskoval deželo z rojansko skupino. Ob neki priliki, ko sva se vračala iž Rojana v mesto, je od mene zahteval tajno, katero som skrival pred njim. Po opozorilu na predvideno nevarnost je z veseljem sprejel sodelovanje v snujoči se organizaciji. Izkazal se je privrženega in zmožnega izvršiti sleherno akcijo, katero bi od njega zahtevali. V njegovem stanovanju smo imeli večkrat sestanke, kjer smo pregledali in si zadajali novo delo. Bidovec Ferdo je aktivno sodeloval v dijaškem krožku Toma-seo. Bil je resnega značaja in pogled na njega samega nam je nu-dii vse jamstvo, da bo vzdržal tudi najhujši pritisk. Pripravljen je bil vedno za borbo. Ko se je nahajal pri vojakih, je na dolgo opisoval v svojih pismih nesmiselnost vojaka v kapitalistični državi, ki je lutka kapricom mogotcev. Po teh pismih, ki jih je pisal Marušiču, smo sklenili, da ga po vrnitvi domov vključimo v našt; gibanje. Bil je vedno odločen in radikalen pri zavzemanju stališča ter pri izvajasju zelo točen. Valenčič Lojze je bil doma iz Bača pri Knežaku. Prihajal je večkrat v Trst po opravkih, kjer sta se večkrat sestala z Marušičem, ki j[e bil zaposlen v banki. Ljudstvo in lokalne oblasti so ga upoštevale in mu niso delale ovire, tako da je imel priliko, prenašati gradivo v Trst neopažene. V svoji zgodnji mladosti je prepotoval razne države in tako dobil obširno podlago gledanja v svet. Osemnajst let je minilo, ko so dali svoja mlada življenja za svobodo našega življa na teni ozemlju štirje borci, ki so oznanjali ljudstvu bližajočo svobodo v dobi najhujšega fašističnega pritiska. Med našim ljudstvom bo Bazo^ vica ostala kot svetel sij v fašistični temni preteklosti, ko so matere in očetje ter domače ljudstvo pieživljali najtežje dneve. Slava žrtvam! Žerjal Drago Gospodarska politika angloamerišhe vojaške uprave Lojze 'Berce Med prvim poročilom generala Aireya, ki zajema delovanje an-glo-ameriške VU od 15. septembra do 31. decembra 1947, in drugim, ki se nanaša na razdobje januar — marec 1948, so pretekli komaj trije meseci. Trije meseci v gospodarskem življenju pristanišča, ki se je skoraj 250 let razvijalo v veliko pomorsko in industrijsko središče, predstavljajo pač kratko razdobje in v tako kratkem času ne morejo nastopiti izpre-membe ekonomsko-geografskega značaja, ki bi popolnoma prevrnile smer njegovega dolgoletnega razvoja. In vendar bodo gospodarski izvedenci pri Varnostnem svetu OZN, listajoč po gospodarskem delu Aireyevega poročila morali priti do zaključka. Ti trije meseci so zadostovali, da se je gospodarski sklop med Trstom in njegovim naravnim zaledjem, ki so ga stoletja ustvarjali zemljepisna lega, tokovi mednarodnega prometa in struje prebivalstva ter ustvarjalne sile umnih in ročnih delavcev doma in v zaledju, razbil in Trst prestavil nekam v Beneško laguno. Gen. Airey ne skuša s svojimi trditvami in nasveti, kako naj se Trst reši iz sedanje gospodarske stiske, samo ovreči našega domačega zemljepisa in zgodovine, ki jih pripadniki zapadnih velikih narodov dobro ne poznajo .temveč se je postavil tudi proti mnenju dolge vrste gospodarskih in političnih izvedencev na mirovni konferenci, ki so bili mnenja — potem ko so iz političnih razlogov odbili jugoslovanski predlog za carinsko unijo med Trstom in neposrednim zaledjem —, da je treba Trstu dati položaj svobodnega ozemlja. Storili so to z namenom, da ne zaprejo gospodarskemu razmahu v zaledju poti na morje in da obenem Trstu zagotovijo obstanek. V svojem prvem poročilu se general še pohvalno izraža o tržaških gospodarskih krogih, češ da so kljub izrednemu položaju za časa medvladja, ki je nastalo zaradi nesporazuma o imenovanju guvernerja, »storili vse mogoče, da bi ustvarili novo gospodarstvo za STO» (torej ločeno od Italije), medtem ko v drugem poročilu po pičlih treh mesecih obupuje nad gospodarsko rešitvijo STO-ja, češ «da bo mogoče pričeti z naravno in krepko gospodarsko obnovo šele, ko bo ozemlje priključeno k Italiji*. Od kod ta nenadna izpnemem-ba gen. Aireya? Njegovo poročilo nam to iskreno pove, saj se zaključuje z ugotovitvijo, «da je rešitev tržaškega vprašanja v čim hitrejši rešitvi trojnega predloga z dne 20. marca 1948», t. j. predloga treh zapadnih sil, naj se STO priključi Italiji. Namen generalovega poročila je preočiten in tendenčnost nje- govih «ugotovitev» — sicer brez vsakih podatkov — preveč jasna, da bi poročilo bilo prepričevalno za laike, kaj šele za gospodarstvenike. Finančna plat problema je v poročilu samo nakazana in general nanjo neposredno niti ne gradi svojih zaključkov o potrebi priključitve Trsta k Italiji. Proračun za prvo polletje: Dohodkov 2 milijarde lir, izdatkov 10 milijard rednih in 8 milijard izrednih (6 za javna dela in 2 za posojila industriji), primanjkljaja 15 milijard. Obračun: Dohodkov 4.824 milijonov, izdatkov 15.535 milijonov, primanjkljaja 10.711 milijonov lir. Dejanski primanjkljaj je torej znatno manjši, kakor je bil predviden. Skoda, da general ne navaja nikakšnih podatkov, kako je ta primanjkljaj nastal in kako je bil denar uporabljen. Iz obračuna izvemo le, da je med izdatke bilo vštetih 1.219.367.000 lir za dobrodelnost in podporo — g. John Taber bi takšnih izdatkov gotovo ne ocenil za neobhodne — iz proračuna pa, da je bilo predvidenih 8 milijard izrednih izdatkov. Ker poročilo ne navaja drugih podatkov, ni mogoča nadaljnja razprava o upravičenosti izdatkov in nastanku primanjkljaja na realni podlagi. Ostane nam samo mnenje mednarodne gospodarsko - finančne komisije, ki je januarja in februarja 1947 po nalogu Sveta zunanjih ministrov preučevala tržaške finance. Po računu izvedencev ZDA. Anglije in Francije bi primanjkljaj državnega proračuna STO-ja znašal 4.648 milijonov, toda po predvidevanju sovjetskega izvedenca, ki ni priznal neob-hodnosti izdatkov za pomnožitev policijskega zbora, reorganizacijo Javnih skladišč in drugih podobnih glavnih izvorov primanjkljaja, bi znašal primanjkljaj samo okoli 48 milijonov lir. Po mnenju mednarodne komisije je treba pripisati sedanji primanjkljaj neustrezajočemu italijanskemu davčnemu sistemu in dragi italijanski upravi; zato je komisija zahtevala 60-70 odstotno znižanje upravnega osebja in o-benem vnesla med izdatke 1 milijardo lir za kritje primanjkljaja tržaške občine (pri kateri nimajo tržaške demokratične sile nobene besede). Gen. Airey priznava v prvem poročilu', da sedanji dvotirni upravni sistem (centralne in conske — pokrajinske vlade) predstavlja težko finančno obfemeni-tev, vendar se izgovarja, da kot poveljnik zaupne uprave ni mogel izvesti spojitve osrednje in conske vlade, ker bi bila takšna upravna reforma «ultra vires» vojaške uprave in bi lahko prejudicirala delo guvernerja. Ta- ko je ostalo tudi vse doseljeno uradništvo na svojem mestu, čeprav je nepotrebno. Mednarodna finančna komisija je v proračun vnesla postavko 75 milijonov lir za domačo policijo, ker ni priznavala potrebe po tako ogromnem policijskem aparatu, s kakršnim razpolaga sedanja VU in ki stane skoro 4 milijarde lir. (Okoli 6.000 mož po 50.000 lir mesečno, brez orožja in motorizacije). Čudno, pri reševanju denarnega vprašanja ni bila angloameri-ška VU niti zdaleč tako tankovestna glede spoštovanja statusa quo in pravic guvernerja ter bodoče vlade STO-ja, kakor pri izvajanju priporočil finančno-go-spodarske komisije. Z italijansko vlado je namreč sklenila vrsto finančnih in gospodarskih sporazumov. ki zdaleč presegajo njeno pristojnost in res prejudicirajo delo bodoče vlade in guvernerja. Pri tem se sklicuje na mirovno pogodbo (čl. 11 pril.VII). Ta člen določa, da bi Italija dobavljala STO-ju devize in po- f; NOVI AVTOMOBILI ZNAMKE »POBJEDA«, NAMENJENI ZA PREVOZ ŠTEVILNIH POTNIKOV, KI SE VSIPAJO DNEVNO Z MOSKOVSKIH 2ELEZNIŠKIH POSTAJ trebna denarna sredstva, dokler se ne ozemlju ne uvede ločen denarni režim in dokler bo lira zakonito denarno sredstvo. Italija in Tržaško ozemlje bosta v smislu tega člena sklenila sporazum, »da bi se izvedla ta določba in da postavita pravilnik, ki bi bil potreben med obema vladama*. Stilizacija člena je povsem jasna. Gre za sporazum med Italijo in STO-jem, odnosno med vladama obeh držav. Angloameriška vojaška uprava pa ni vlada STO-ja. Sam general ugotavlja v svojem prvem poročilu, da člen 1 priloge VII mirovne pogodbe, ki izroča začasno upravo STO-ja (do imenovanja guvernerja) angloame-riški in jugoslovanski vojski, predvideva »nadaljevanje vojaške uprave kot zaupne uprave*. To se pravi, da si angloameriška vojaška uprava ni pridobila po ustvariti STO-ja (15. septembra 1947) nobenih novih pravic, najmanj pa pravico, da z znanimi rimskimi sporazumi (9. III. in 15. IV.) postavi vse tržaško gospodarstvo pod kontrolo rimske vla-dč. JESENSKI VZORČNI VELESEJEM (Nadaljevanje) Letošnji jesenski mednarodni vzorčni velesejem — po vrstnem redu že 48. od svojega obstoja in 5. po osvoboditvi — se bo vršil v Pragi od 12. do 19. septembra 1948 pod pokroviteljstvom češkoslovaške vlade, katero bo na vseh velesejmskih prireditvah zastopal minister za notranjo trgovino František Krajčir. S svojim pokroviteljstvom hoče češkoslovaška vlada poudariti gospodarski pomen praškega velesejma, tako v pogledu industrijske proizvodnje kakor tudi mednarodne trgovine. Letošnji jesenski velesejem v Pragi bo pod geslom «Iz uspešne dvoletke v uspešno petletko* pokazal vse, kar je bilo doseženo v češkoslovaškem dveletnem gospodarskem načrtu, in prikazal bogate perspektive petletnega plana. Letos so se izvršile v češkoslovaškem gospodarstvu velike in občutne izpre-membe. Po zgodovinskih februarskih dogodkih je bila izvršena druga etapa nacionalizacije industrije in podržavljena je bila vsa veletrgovina ter ves eksport in import. Na jesenskem velesejmu v Pragi bodo razstavljale prvikrat nekatere panoge industri- je, ki so bile 100 odstotno nacionalizirane, kakor tudi prvih 6 privilegiranih državnih uvoznih in izvoznih družb. Velika obogatitev letošnjega jesenskega velesejma v Pragi so razsežne ekspozicije 18 različnih držav, in sicer na izredno veliki, rekordni razstavljalni površini. Razstavlja 11 državnih in 7 zasebnih podjetij. Največjo ekspozicijo ima Sovjetska zveza z raz-slavljalno površino 3.000 kv. m, Poljska s površino 900 kv. m, Jugoslavija 500 kv. m, Bolgarija 200 kv. m, Romunija 350 kv. m, jugoslovanska oblast Svobodnega tržaškega ozemlja 100 kv. m, Švica 120 kv. m. Holandska 700 kv. m. in sovjetska oblast Nemčije (Saksonska* 400 kw. m. Posamezne tvrdke bodo zastopale naslednje države: Francijo, Belgijo, Dansko, Veliko Britanijo, Švedsko, Avstrijo in Kanado. Letošnja rekordna udeležba tujih držav — med katerimi so vse slovanske — na praškem velesejmu je dragoceno priznanje za trgovinske in industrijske možnosti Češkoslovaške, kakor tudi za rastoči mednarodni pomen velesejma. Koža pripoveduje... človeška koža v usnjarski stroki ne vzdržala konkurence z Kljub svoji odlični kakovosti bi živalsko Bela, rjava, rdeča ali črna površina, : ekaj gub'e in las — to je vse, kar vidimo na njej s prostim očesom. Ce jo pa preiskujemo z drobnogledom, se nam odpre nov, čudovit svet. V njeni, le nekaj milimetrov debeli plasti, je na milijone čepkov za tipanje, približno 2 milijona znoj-nic, nad 100.000 las in lojnic; 5,000.000 živcev se vije iz kože k možganom in hrbtenici. Pa to še ni vse. Koliko je v njej stanic, ki tvorijo nad človeškimi organi neke vrste tlak; to ni mrtev, pasiven cestni tlak, ampak živa tovarna barv, vitaminov, roževine, obrambnih snovi zoper bakterije i. t. d., ki nikoli ne miruje in se kljub tem raznovrstnim opravilom ne obrabi do konca življenja. V današnjih materialističnih časih bi me utegnil kdo vprašati: «Ali se da človeška koža praktično uporabiti; n. pr. v usnjarski industriji ali drugod?* Usnjarski karteli naj bodo brez skrbi. Človeška koža jim ne bo delala konkurence kljub odlični kakovosti. Nabavni stroški bi bili preveliki; svojo kožo bi vsak prodal menda le po svoji smrti in takrat nima več tako velike vrednosti. Zaradi smotrne ureditve vezivnih vlaken je usnjica zelo raztezna in odporna; 3-4 cm širok kožni pas nosi lahko 70 kg težkega človeka. Obenem je človeška koža tako prož- PRSTNI ODTIS POD DROBNOGLEDOM TMma Ut04eUd ZNANA SVETOPISEMSKA ZGODBA O POGINU FARAONOVE VOJSKE V RDEČEM MORJU JE ZGOVOREN PRIMER O MOGOČNEM VTISU TEGA POJAVA ___________________^ NA PREBIVALCE OBMORSKIH KRAJEV neba je bilo zelo dolgega znanstvenega razvoja, da je človeštvo spoznalo vsaj temeljne okoliščine plime in oseke. Čudno in obenem poučno je, kako se je celo veliki ustvaritelj zapadne naravoslovne znanosti Oalileo Galilei motil v tem pogledu. Smatral je plimo in oseko za posledico zemeljskega vrtenja, kar je pa nemogoče že po zakonu vztrajnosti, ki ga je sam odkril. Njegov sodobnik Kepler je imel tu že globlji pogled, kajti videl je v luni vzrok vsega pojava. A popolnoma jasen vpogled v stvari je bil takrat nemogoč. Možen je postal šele potem, ko Morski svetilnik Najslavnejši svetilnik — ali majak, kakor pravijo Rusi in za njimi tudi neki slovenski in hr-vatski besednjaki — v starini je bil pri Aleksandriji na otočku Farosu, po katerem se ta naprava še danes naziva pri romanskih narodih (phare, faro), sezidan 283. pred Kristom, porušen okoli 1317. Najstarejši od današnjih pa stoji v španskem mestu Coruni. Sezidal ga je cesar Trajan. O splošnem pomenu svetilnikov je pisal član Francoske akademije Le Goffic med drugim: Svetilnik govori brodniku; pouči ga bolje ko pogled na obalo; razodeva mu njegov položaj; kaže mu, po kateri poti naj plove, katerih nevarnosti naj se ogiblje. Vprašajte pomorščake, vsi vam poreko, da je laglje kreniti v pristan ponoči nego podnevi. Za dne se moreš ušteti v presoji pretokov; morska pljuskava je morda premaknila zasidrano plavajočo bečvo (zna-menilo za plovstvo): svetilnik nikoli ne vara. Po njegovem sijaju mornar ne sklepa samo svoje smeri, temveč posnema tudi meteorološka navodila; jasen ali meglen ogenj, nizko ali visoko na obzorju naznanja viharno ali vedro vreme.,.t je Newton odkril svoj zakon o privlačnosti. Kajti po tem zakonu je postalo naravno, da mora mesec in sonce privlačevati bližnje dele zemlje močneje nego oddaljene, kar pa se ne more očitati na trdih košninah. Tudi ni bilo težko spoznati, da mora zmanjšana privlačnost na straneh, ki so obrnjene od sonca in meseca, ker vpliva kakor odboj, povzročiti prav takšen val pline kakor povečana privlačnost na sončni in mesečni strani. In ker ne gre za velikost privlačnosti, temveč za razliko sil, ki vplivajo na trdno zemeljsko jedro in vodovje, je bilo nadalje jasno, da mora v tem pogledu bližji mesec vplivati močneje nego dosti mogočnejše, a tudi dosti oddaljnejše sonce, tako da se ta javlja samo s povečanjem ali oslabljenjem pline in oseke, ki izvirata v prvi vrsti od meseca. Povečanja in oslabitev pa v prvi in zadnji četrti. Največji duhovi naše znanosti so se zanimali za vprašanje plime in oseke, po Galileju, Keplerju, Newtonu n. pr. slavni ustvaritelj nebesne mehanike Francoz Laplace. Ta je že vedel, da samo spoznanje sil, ki povzročajo plimo in oseko, še ne pomeni vsega. Kajti ta sila vpliva na vodo in zato prihajajo tudi njene lastnosti v poštev; njeno trenje in njena vztrajnost zadržuje vpliv nebesnih sil, zato pa plimski val, ki obkroža zemljo, ne sledi neposredno, temveč s precejšnjo zamudo meseca. A tudi to težavo bi računajoča fizika premagala z lahkoto, če bi se tako rekoč zemlja in nebo ne združila, da bi nam težave napravila čim večje. Pričnimo z zemljo. Ce bi bila ta enakomerno s povsod enako globokim morjem, tedaj bi se plimskemu valu ne postavljala nobena ovira na pot in vse bi šlo v rodu. Toda morje ima različne globine in otoke, najhujša ovira so tudi celine, ki plimski val mečejo nazaj, povzročajo bibavico itd. Zaradi popolnoma nepravilne oblike obal je izračunanje tega učinka nemogoče. Ce hočemo plimo in oseko preračunati v naprej — in to je za morsko plovbo končno glavna stvar — moramo na vsakem poedinem kraju izvršiti dolgotrajna in skrbna opazovanja preden moremo postaviti zanj primerne napovedi. A glavna ovira ne prihaja z zemlje, temveč z neba! Kajti naj si bodo zemeljske obale še tako nematematične, plimski povzročiteljev ugotovili obojico številk, ki prihajata v poštev, pričnemo lahko s preračunitvijo. Tako je n. pr. na nemški pomorski opazovalnici v Hamburgu postavljen aparat, ki mehanično preračuna rezultat. Za vsak kraj ga je treba postaviti v sklad z opazovanjem. Potem ga spravijo v tek in njegova gibanja so nekako 1000 krat hitrejša od gibanj v naravi. Pri neprestanem obratovanju bi z njim torej lahko izračunali za naprej nastop plime in oseke za nič manj nego tisoč krajev na zemlji. Ti nastopi se lahko zabeležijo tudi v obliki krivulj, ki dado izredno nazorno sliko, kako neverjetno različen je pojav za razne kraje. Tako imamo n. pr. ob kitajski obali kraje, ki so deležni proti vsem pravilom dnevno ene same plime in ene same oseke, drugi kraji, kakor San Francisco, imajo sicer obe meni, a v nekih časih tako šibki, da ne prihajata niti v poštev. Uporabljamo nadalje še en način za grafično prikazovanje plime in oseke. Dviganje in padanje v morje položenega mehaničnega plavača se prenese na stroj, ki grafično beleži to gibanje. Ce primerjamo te beležke s podatki računala za plimo in oseko, se nam pokaže vedno neka slika, kajti naravna krivulja upošteya tudi učinek vetra, ki ga mehanično računalo pač ne more upoštevati. V zadnjem času so obdelovali številna vprašanja, ki so v zvezi s plimo in oseko. Tako so ugotovili, da ima tudi trda zemlja svoje mene, ki niso niti tako majhne kakor bi si mislili. Da jih ne opazimo, je vzrok le v tem, ker se vse premika z njimi, tako da nam kakor pri navadnem plimskem valu na prostem morju manjka trdne točke za primerjavo. Z najbolj občutljivimi apa- rati so dokazali tudi dnevna nihanja zemeljske teže, ki ima svoje povzročitelje v plimah in osekah. Ta raziskovanja imajo mnogočest pomen, n. pr. za natančno nadzorovanje naših nihalnih ur. Plima in oseka zavirata vrtenje zemlje, tako da postaja čedalje počasneje. V stoletju da to seveda le nekoliko sekund, toda v milijonih let bodo dnevi in noči daljši nego danes, leto bo štelo tedaj manj nego 365 dni. Kam to vodi, vidimo jasno na mesecu. Tam je mogočno valovanje plime in oseke, ki ga je povzročala zemlja, polagoma popolnoma u-stavilo nekoč po vsej priliki živahno vrtenje lune. Zato nam luna kaže vedno isto stran. Dan in noč trajata tam skupaj mesec dni. Zategadelj sta segretje podnevi in ohladitev ponoči tako silni, da bi bilo že iz tega razloga na luni vsako življenje v našem smislu nemogoče. V UMETNI VALILNICI DRŽAVNEGA PODJETJA «2IVINOPRO-MET* V ST. VIDU PRI LJUBLJANI PRICIVKA NA SVETLO 7000 PIŠČANČKOV TEDENSKO. na kakor gumijev trak. V usnje predelana je izredno lepa in podobna usnju, iz katerega so »glase* rokavice (kozje usnje). Prav poseben občutek ima človek, ko ogleduje tako usnje in pomisli, da je nosilec kože bil enkrat človek kakor mi; da je hodil v šolo, filozofiral, se igral in smejal; sedaj p.a leži njegova koža iztegnjena pred posteljo kot preproga. Sciti in Alani so nosili bojne plašče iz kož ubitih sovražnikov. Gotovo ni bila šala bojevati se s takim bojevnikom in obenem slišati, da boš drugi dan že vihral na njegovih ramenih. Sadistični podvigi nacistov v poslednji vojni pa so v tem pogledu vsekakor zasenčili grozovitosti Alanov. Toda «zgodbe» o človeški koži so znane tudi iz demokratske Anglije. Tam je bilo težko dobiti za časa verske preobčutljivosti material za anatomske preiskave. Zdravniki so si morali privatno in tajno dobivati trupla ljudi, in posebne dobro organizirane tolpe tatov so kradle mrliče s pokopališč in jih nosile anatomskim institutom. Ljudje so jih imenovali šaljivo «resurection -men* (»možje vstajenja*). Med profesorji in tatovi so obstajale posebne pogodbe z «nezgodnim zavarovanjem*. Kadar so romali roparji v zapor, so dobivale njih družine preskrbnino. Ko je postal ta posel težaven zaradi protiukrepov prebivalstva, sta si dva «profesionala» olajšala svojo obrt tako, da sta vabila potepuhe, berače in podobne uboge pare v gostilne, jih tam opila in potem na cesti ali drugod zadušila. Ko je postalo že 16 ljudi žrtev znanosti, so obadva vendarle ujeli in enemu izmed njih so potegnili na javnem prostoru kožo preko ušes in jo razstavili kot «anatomski preparat*, da bi zastrašili ostale roparje. Metoda se ni obnesla. Lopovi so si napravili iz razobešene kože — tobačne mehurje. Teorija o ustrahovanju je v tem primeru popolnoma odrekla. Nekoliko več uspeha je menda imel neki srednjeveški grof, ki si je dal napraviti iz kože divjih lovcev svetle jahalne hlače in se je v njih sprehajal po vaseh svojih podložnikov. Tudi slavna zgodovina Benetk ima prav lep prispevek k poglavju o človeški koži. Ko se je beneški guverner na Cipru, Bragadino, moral vdati Turkom, mu je dal turški poveljnik Mustafa odreti kožo pri živem telesu. Kožo je dal nagatiti, nataknil mehu uniformo z vsemi odlikovanji in poslal nagačenega generala kot zmagoslavno trofejo sultanu v Carigrad. O priliki poznejšega mirovnega sporazuma so si Benetke izprosile preparat nazaj in tako se je vrnil poveljnik, ki je odšel z upanjem na zmago, kot muzejska figura, našopa-na z morsko travo. Žalostna zgodba o človeški ničevosti. Veliko bolj srečno in častno je sklenil svoje življenje oslepeli vodja Husitov. Jan Žižka. Na smrtni postelji je sklenil, da se iz njegove kože napravi boben. «Ob njegovem zvoku se boste tako zmagovito bojevali, kakor da slišite moj lastni glas*. Usnje preparirajo tako, da ostrgajo ali na kak drug način odstranijo vrhnjo plast — povrhnjico — in ostane na ta način samo usnjica. Za živega človeka pa ima veliko važnost še podkožje z zalogo masti,ki je ureje-jena po nekem določenem sistemu. Naložena je v dve, z vezivno kožico ločeni nadstropji, in vsako nadstropje je ločeno še s prečnimi stenami na posamezne celice. V vsako shrambo (celico) teče posebna žilica in njene veje oklepajo maščobne kroglice. V času obilja odlagajo žilice semkaj mast; v času potrebe pa kri zopet vsesa rezervo in jo pošlje drugam. Spremembe telesne teže so v tesni zvezi z množino rezerv V podkožju. Zaloga sladkorja v jetrih in mišicah so dnevna hrana organizma. Podkožna mast pa je rezerva, od koder jemljemo v dneh brez teka, v času bolezni in pri dolgih marših. Fakir živi od te podkožne masti, kadar cele tedne strada. Svoje žile lahko skrči in odvzame na ta način podkožju za ohranitev življenja potrebno mast. Kadar se poveča zaloga masti pod kožo, je treba tudi več žilic, in ta sistem finih krvnih cevi sprejme pri debeluhih več kot tretjino vse krvi, ki je y telesu. Zaradi površinske razširjenosti te mreže, (dolžino kožnih in podkožnih žil lahko računamo na 50-75 km), je upor v žilah precejšen. Skoro ves ta upor mora zmagovati srce. Ni čudno, da debeluhi ne morejo toliko delati, saj jim srce komaj zadostuje "za lastno telo. C e izgine mast pod kožo, izginejo tudi žile, in črpalko — srce — razbremenimo za celo vrsto kilometrov. Pri nižjih živalih je meja med usnjico in povrhnjico gladka. Pri višjih vretenčarjih in pri človeku pa poganja usnjica čepko proti povrhnjici (40-100 na cm2). Tako postane zveza med povrhnjico in usnjico trdnejša. Korist pa ni le mehanična, ampak tudi biološka. Povrhnjica nima lastnih žil, živcev in srkalic, zato mora hrano in dražljaje sprejemati od usnjice, ki na ta način dobi večjo površino proti povrhnjici. Cim važnejša je preskrba s krvjo ali tipanje za dotični kožni del, tem višji so čepki. Pri človeku najdemo najvišje čepke na tipalni površini rok in nog. Na dlaneh in podplatih se ne dvigajo čepki brez reda iz usnjice, ampak dvoredno v določenih črtah (papilarne črte) in dvignejo na teh črtah tudi povrhnjico. Lyonska zdravnika Locard in Vitkovski sta delala prav boleče poskuse na lastni koži. Ranila, oparila, ožgala in odrgnila sta kožo na roki večkrat zaporedoma. Slika črt pa je ostala nespremenjena. C e pobarvamo ročno ploskev z barvilom in jo pritisnemo na papir, dobimo ročni odtis. Ta odtis je pri vsakem človeku drugačen. Posamezne papilarne črte se ločijo po legi, končavanju, spajanju, vmesnih vložkih i. t. d. Na odtisu zadnjega prstnega členka lahko določimo na zgoraj omenjeni način sto značilnosti. Od teh 100 znakov se le dva enkrat ujemata pri 16 ljudeh, 3 pri 64, 4 pri 256, 5 pri 1024, 10 pri milijon ljudeh in 17 pri 17 milijardah ljudi. Ker živi na zemlji istočasno le 1 1/2 milijarde ljudi, bi morali pregledati več kot deset generacij zemeljskih prebivalcev, preden bi se ujemalo 17 znakov na dveh slikah. V praktični spoznavni službi (na policiji, sodniji in dr.) so izbrali 12 najvažnejših označb. Z njih pomočjo lahko teoretično ugotovimo 24 milijard različnih prstnih odtisov. Praktično je nemogoče, da bi našli človeka, čigar 10 prstov bi kazalo iste slike kakor pri drugem človeku. Posebnosti papilarnih črt na rokah so spoznali zgodaj. Babilonski sodniki so namesto podpisov že rabili prstne odtise. V Ninivah so našli na glinasti plošči tožbeni akt, v katerem je zapisano, da sta obtoženec in njegov sin potrdila sprejem denarja s prstnim odtisom. Ta običaj pečatenja s prstnim odtisom je od nekdaj znan po celi Aziji, od Babilonije do Japonske. Tu so Evropci prvikrat spoznali način, kako se odtisnejo prsti. Dva Angleža, Villiam Her-schel in na Japonskem delujoči zdravnik Henrik Fauld so uporabili v deželi običajni prstni odtis, da bi preprečili razne goljufije in prevare. Delavci so pod lažnivimi imeni večkrat dvigali svoje plače, pri izpitih so se pojavljali najeti namestniki, pred sodnijo krive priče. Dokazala sta nedvomno svoje uspehe, vendar sta se zaman tru- dila pri evropskih oblastih, da bi jih prepričala o uporabnosti azijskih metod pri prstnih odtisih. Sele ko se je zanje zavzel slavni raziskovalec Afrike Francis Gal-ton, so začeli počasi uvajati to merilo. Prej pa je moral Galton izvojevati boj z «Bertillonisti», ki so se zavzemali za nadaljnji obstoj Bertillonovih metod za merjenje raznih telesnih delov. Danes po 311etni praksi je postopek snemanja in ugotavljanja znakov na prstnih odtisih izdelan do najmanjših podrobnosti. Nastala je iz tega posebna znanost: daktiloskopija in rezultat se piše s pomočjo posebnih formul. Strokovnjak jih bere kot telegram in najde z njih pomočjo določeno osebo tudi med stotisoči ljudi. Ta način ugotavljanja identitete je nezmotljiv. Vsaka država ima svoj sistem razvrstitve odtisov in tako tudi Število znakov. Najboljši je menda sistem Galton-Heindl in Vindt-Kodliček. V praksi se rabi tudi postopek danskega kriminalista Joergensena. Heindl-Galton in Vindt-Kodiček imajo 5 glavnih načinov klasifikacije. Klasifikacije s številkami imajo sledeča mesta: Rim, Pariz, Hamburg, Amerika, ostala mesta imajo klasifikacijo na črte A. T. R. M. W. razen tega še razne podklasifikacije. Vsak prstni odtis se na predmetu dobro pozna, če ga na poseben način prepariramo. Na prstih je vedno nekoliko maščobe; če se n. pr. dotaknemo kljuke, se bo maščoba odtisnila le z Ekspozicije češkoslovaških n* rodnih podjetij bodo združene , organično celoto, tako da bo vsaf obiskovalec imel pregled o v*® proizvajalnih panogah indus*® je in obrti. Na velesejmu bodo razstavljeni izdelki težke, srednje •! vseh in lahke industrije, stroji vrst, prevozna sredstva, najno: vejši avtomobili in motorna ■ lesa, elektrotehnični stroji in prave, radijski, televizijski in k . noaparati, tekstilno blago, fekcija, različni izdelki iz ,, gume, obutev, igrače, steklo, P°_ celan, brušeno steklo, kera® , m najmodernejša sobna in kun ska oprava. Istočasno z velesejmom bo W‘ tu potekala mednarodna ška razstava, s katero bo štvo češkoslovaških livarjev P slavilo 25. letnico svojega ob15*°1 Z razstavo je ozko povezan tu mednarodni livarniški k°nŽr katerega se bo udeležilo nad delegatov iz 12 držav. Mednai na livarniška razstava bo ses.. ljena iz zgodovinske e*csP°z’CI'j, ki bo prikazala razvoj *)vaA; štva dalje razstave industrije, r ; stave odlitkov in njihovih iz e, kov, razstave vajeniških del, t stave livarniškega strokovn^ šolstva, razstave laboratoričnih preizkuševalnih oprem in P°“r ^ nega pregleda dela delavcev v varnah. Na razstavi, ki bo v P se bf štorih praškega velesejma, do predvajali filmi iz livarn stroke. Za to edinstveno 7* vo, ki bo zelo dragocena Ut in- formacijska ekspozicija, se izred- no zanimajo strokovnjaki i* tu- jine. Poleg tega se bo vršil j mednarod® okviru velesejma uku»-- g j kongres trgovinskih zbornic, | ga organizira praška trgovin komora, kakor tudi še P°s' ;ebeh sestanek poljskih in češkosl0 ■ ških trgovinskih zbornic, # ^ do preučile možnosti in °" ■ najožjega vzajemnega soi nja. Velika mednarodna revija, ki je tudi sestavni del prireditve praškega velesejma bo vršila v največji praški dve i ve- rani, v Lucerni, kjer bo v * ^ čerih predvedeno nad 400 lov vseh vodilnih českoslova5 tvrdk. y Vsak velesejem je barometer' kaže gospodarski položaj in je; voj posamezne države. Tudi tošnji praški velesejem je ta*1 rometer, na katerem bo vsak obiskovalec videl in al je. vil napredek, ki ga je dosegi* ^ škoslovaška nacionalizirana »j* sebna industrija v razfflf1®.,,) kratkem času dveh let. praši® velesejem bo zopet potrdil "r. ko zaupanje tujine v češk®;— Var- vaške industrijske izdelke^^- nostna znamka «Made in slovakia* je jamstvo za vs frav da bo imel dobro, trpežno in* ^ no blago. Praški velesejem vsem obiskovalcem dokazal up vičenost te trditve. Kakor vedno bodo imeli ipe- IVdKUI VCUUU UUUU lil*'"- zemski obiskovalci velesejma ^ pust na češkoslovaških drž* , Železnicah v višini 50 odst- 30-dne :VH° brezplačen vizum za w^ bivanje na Češkoslovaškem^,.^ osnovi velesejmske legitim* .( ki jo za ceno 50 Kčs zZI>oSujat vsako poslaništvo ali ^EOllZ^j0' Češkoslovaške republike X zemstvu. 120 - letnica rojstva i.i-VA TOLSTOJA Dne 28. avgusta 1828 se je rodil v Jasni Poljani blizu Tule eden največjih svetovnih pisateljev, hkrati nesporen genij ruskega naroda . Lev Nikolajevič Tolstoj. Ako ta datum, prevedemo v naš koledar. je pravi jubilejni dan 10. september, ko se s proslavami spominja velikega moža ne le Sovjetska zveza, marveč ves kulturni svet. Od nastopa ljudske obl, SO Tolsto}#* dela izšla . Sovjetski z»e‘ v milijonih vodov. Stem zavodi, in ulice so imenovani njem, Jasna “ Ijana, staro V* sestvo Tolstor in ve rodbine njegov roj**1? kraj, pa ie po- stala ljud^ti lastnina. . Slavni /?/ 7. n telj je umrl v Astapovu vembra 1910. vzvišenih papilarnih črt in pustila na kljuki negativ teh črt. Kako se postopa nadalje pri preiskovanju sledov, je malo zanimiva stvar in spada bolj v delokrog preiskovalnih organov. Zato lahko mirno izpustimo poglavje o tem. S kako veliko gotovostjo ugoto-ve lahko storilca na podlagi prstnih odtisov, nam kaže naslednji primer: V maju 1. 1928 so našli v Parizu 711etno starko mrtvo v njenem stanovanju. Na vratu so opazili krvno podplutbo in sumili so, da je bila starka zadavljena Policijski zdravnik je smatral to za brezpomembno mrliško liso. Kljub temu so nekateri vestni policijski uradniki posneli odtise prstov na omari in jih primerjali z odtisi prstov mrtve starke in ostalih hišnih prebivalcev. Odtisi se niso ujemali z nobeno omenjeno osebo. Shranili so odtise v policijskem arhivu. Dva meseca kasneje so našli v Parizu zadavljeno vdovo po bogatem rentniku. Na vratih in na dnu izropane skrinjice za nakit so odkrili sledove prstnih odtisov in jih dak- af*‘ tiloskopirali. Ves policijski rat je napravil pogon za i> cem. V 16 dneh se je nabra1® .j 650 strani aktov o zaslišanja^^, Za storilcem pa le ni bil° Šestnajstega dne P° .^oP' mrliča je prišla iz daktn .p. skega oddelka tale uradna P va: »Morilko vdove X. V. podlagi daktiloskopske pf®1 vpi-spoznal in je bila že 1- 1 ^ h risana v naših daktiloskopskj, o ~s7orilk*eIi, gistrih pod št. M 9810. -- 0jei-Jeanne, ločena Lavalličre, r se-1. 1894 v Bordeauxu. Stan«) daj v Bordeauxu, ulica de delaine št. 25». flJI{ Jules Colombier, de la Sureti Pariš. Storilko so prijeli še »*»**. pr Sicer je tajila, ampak 0 vanj11 stov na predmetih v so se popolnoma ujemali z mi. O identiteti ni nwg najmanjšega dvoma. Ose 0jtis*' kasneje so odkrili, da ivaauvjc ou uum ^ _ p JI J ki so jih našli pri zgoraj ° dll t ni starki, popolnoma v sl sklad® * 111 avaiAl* pupuilium« ' odtisi ujetnice. Četudi je o ^ ka tajila, so jo kaznova dvojno morilko.