SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 21	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	15	de	junio	-15. junija 2000
Pismo predsednika slovenske vlade
dr. Andreja Bajuka
Slovencem v Argentini
—   ..................
Ljubljana, 12. junija 2000
Spoštovani rojaki, drage Slovenke in Slovenci, cerjeni državljani Argentine, dragi moji prijatelji, spoštovani dr. Tine Vivod,
prisrčno vas pozdravljam, zbrane na sestanku območnih odborov Koalicije Slovenija, SLS+SKD in SDS v Argentini, nocoj,
12. junija 2000.
Kot veste, ima Slovenija po javnem glasovanju v državnem zboru, slovenskem parlamentu, novo, demokratično izvoljeno vlado z izvrstno ministrsko ekipo, katero mi je v čast voditi. V Sloveniji zdaj vlada pomlad. Topla, junijska pomlad, a tudi politična pomlad. Tega se veseli — upoštevajoč razmerje v parlamentu — najmanj dobra polovica političnega telesa. V teh dneh smo sredi najbolj intenzivnih priprav dela po ministrstvih in na vladi sami, kakor tudi v mojem ožjem kabinetu. Program dela že imamo. Zato bodo nujno potrebne tehnične zadeve hitro opravljene.
Najbrž vas zanima, kdo od mojih kolegov, ministrov in ministrice, vodi posamezne resorje. Njihovo listo vam pošiljam.
Odziv v medijih na nastajanje nove vlade je bil pričakovano različen: od grobosti, prek skeptičnosti, češ, kaj bodo pa lahko naredili do jeseni itd., pa do objektivnega poročanja. Toda zdaj, ko je vlada potrjena, je korekten.
Slovenija dobro napreduje. Naš poglavitni cilj ni samo postati polnopravni del združene Evrope, temveč naravnanje našega domačega življenja po evropskih merilih. Tu imam v mislih predvsem dosledno upoštevanje pravne države. Slovenija je dosegla pomemben političen konsenz — stremi za polnopravnim članstvom v Evropski uniji in NATU. Lahko rečem, da se Slovenija odpira, da je že zelo odprta, demokratična država. Da bi ta ritem še pospešili, sem tudi v svoje roke prevzel evropske zadeve in nisem imenoval posebnega ministra brez resorja, do zdaj odgovornega za približevanje Evropi. S tem želim dati tudi simbolni poudarek, da je Evropa naša prioriteta, kakor sodelovanje z vsemi sosedi, a enako intenzivno tudi z Združenimi državami Amerike.
Vi, dragi rojaki v Argentini, mnogi moji osebni znanci in prijatelji, ste, kakor Slovenci drugje po svetu, zdaj še posebej poklicani, da postanete naši — čeprav ne profesionalni, pa zato morda še boli prisrčni — slovenski veleposlaniki. Vsem povejte, da smo na dobri poti, da postanemo odprta, tolerantna, skratka, še bolj demokratična družba. Taka družba, v katero se bo brez šikaniranj in birokratskih ovir rad vrnil vsak Slovenec, ki ga bo zvabil klic matične domovine, da v njej uresniči svoje sanje ali pa da morda samo dočaka jesen življenja.
Še enkrat vas prisrčno pozdravljam sredi najbolj napornih delovnih dnevov iz dežele pomladi...	*	*
Vai>
Un fuerte abrazo!!	'
V dr. Andrej Bajuk / predsednik vlade
Bajuk in njegova vlada so začeli pod Prešernom
Ob položitvi venca in molitvah pred spomenikom naših padlih, 4. junija 2000
Kot smo poročali v zadnji številki našega lista, so predsednik vlade dr. Andrej Bajuk in njegovi ministri vložili tožbo na vrhovno sodišče, da jim prizna, da so bili izvoljeni v prvem krogu. Sodišče jim je najprej odbilo podaljšanje roka, zato je Bajuk moral znova vložiti svojo listo ministrov za drugi krog.
To je storil, a lista je ostala nesprere-menjena. Sicer je bilo nekaj zapletov, saj so hoteli po komisijah še enkrat bezati v kandidate in jih seveda spet zavreči, kjer bi se le dalo, a zaradi nejasnosti pravilnika o tem ni šlo daleč.
Sredi zasedanja parlamenta je prišel dokončni odgovor vrhovnega sodišča, ki je pritožbo zavrnil, in sicer zaradi tega, ker je po eni stran le parlament sodnik lastnih odločitev, po drugi pa zato, ker pomladniki predlogu komisije niso protestirali in so se ga udeležili. Sicer pa je ves sodnyski postopek postal brezpredmeten, saj so bile na pragu nove volitve.
Dr. Andrej Bajuk je imel pred volitvami še kratek formalni nagovor, nato pa so se izvršile volitve, to pot javne. Rezultat je bil enak kot pri volitvah za predsednika vlade pred mesecem.
Pomladniki so enotno (čeprav je levica namigavala, da jih je bilo prej nekaj, ki niso voili za Bajuka) dobili 44 glasov, levica pa tudi 44 - to je Drnovškovi liberali, Združena lista, naslednica Partije, Upokojenci (bivši borci) in neslavni Jelinčič. Pač pa sta dva glasovala ali bolje glasovali za pomladno listo. Polonca Dobrajc, (članica Jelinčičeve stranke) ter Eda Okretič od upokojencev sta javno objasnili svoj glas za pomladnike. Obe sta povedali, da sta bili pod pritiskom svojih, da pa sta mnenja, da je treba vlado dobiti čimprej in da sta volili po vesti ter da nista za to nič dobili, niti obljub, kar so namigovali levi.
Tako je bila vlada izvojena in Btyuk je postal efektivno predsednik vlade. V nastopnem govoru je dejal, da ni noben ekstremist, da ne misli izvajati čistke, da pa bo treba izvesti nekaj sprememb, če bo hotel
NA LEVI SO TIHO
Stranke levice so takoj umirile svoje napade in izjavile, da hočejo biti konstruktivna levica, podpreti vlado, kjer gre za državne interese, drugače pa bodo budno nadzorovale ryeno delo, kar je običajno. V Liberalni stranki so zatrdili, da se bodo takoj začeli pripravljati na volitve, ki naj bi bile konec leta.
Le enemu ni dala kosmata vest miru, Jelinčiču. Iz maščevanja (?) je vrgel svojo bivšo družico iz stranke in poslanske skupine, jo obdolžil, da dela sramoto svojim partizanskim staršem in vsej Sloveniji. Enako je izlil spet golido blata na Bajuka, kot smo že navajeni.
Kot svoj prvi javni nastop kot predsednik je dr. Bajuk govoril na proslavi v Rašici ob 450-letnici slovenske knjige, Trubarjevemu Katekizmu in Abecedniku.
STRAN 3:
Spominska proslava
doseči, kar je objubil. Tudi ministri so takoj prisegli.
Nato so se vsi odpravili peš do Prešernovega spomenika pred Tromostovjem, kjer so se slikali in odzdravljali množici somišljenikov (glej spodaj Peterle, Bajuk z
ženo).
Dr. Bajuk je pričel delovati	takoj.
Drugi dan zjutraj je že sklical prvo sejo, na katero se je spet odpravil peš iz hotela Slona,	kjer
začasno živi.
Medtem so vsi ministri prevzeli posle. Ostavko so jim predstavili vsi državni sekretarji, katere bodo morali novi ministri zavreči ali sprejeti, kar se bo zgodilo v naslednjih dneh.
	
Naša skup	Iz življenja
Tone Mizerit
V soboto, 3. junija, je v Slomškovem domu v Ramos Mejiji SDS Argentina (Janševa stranka) predstavila zanimiv film, ki prikazuje popoln prenos izvolitve dr. Andreja Bajuka za predsednika slovenske vlade, potek debat v Državnem zboru ter razgovor s predsednikom pomladnih strank in z raznimi poslanci.
Isti dan so imeli starši dijakov Slov. srednješolskega tečaja RMB sestanek
na razredni ravni.
V nedeljo, 4 .junija, je bila v Slovenski hiši domobranska proslava kot žalni praznik spomina in pričevanja. Pričela se je s koncelebrirano sv. mašo, katero je vodil delegat Jože Škerbec. Sledil je poklon pred spomenikom, nato je bila odkrita nova spominska plošča ob 55-letnici poboja domobrancev. Sledila je spominska akademija v dvorani. Slavnostni govornik je bil Franc Zorec, sledil je odrski nastop ,,Jaz sem vstajenje", katerega besedilo je pripravil Martin Sušnik.
Zapletom z novo slovensko vlado še ni videti konec. Razsodbo o veljavnosti glasovanja so zaupali sodni veji oblasti. V prihodnje naj bi takih zapletov ne bilo več, saj so parlamentarci ta teden izglasovali, da bodo odslej glasovanja javna in ne več ta,jna.
Kakorkoli se bodo stvari obrnile pa ostaja grenak priokus ob spominu na parlamentarne razprave pred glasovanjem za Bajukovo zaupnico. Pustimo ob strani dejstvo, daje tako imenovana levica očitala tako imenovani desnici, da kandidira tujce. Tisti, ki prisegajo na strpnost in si izmišljajo gesla kot so vsi drugačni, vsi enakopravni pa v trenutku postanejo nestrpni, če gre za Slovenca, ki je živel v emigraciji. Profesorji demokracije in tolerance postanejo v tem trenutku najbolj nestrpni nedemokrati. V nekem časopisu, ki samega sebe imenuje neodvisen, sem zasledil mnenje, da ta-koimenovana slovenska desnica vedno predlaga ljudi iz tujine. Zanimivo, da te neodvisnike moti dejstvo, da se je nekdo v tujini uveljavil in dajo vedeti, da tak človek, ki je v tujini postal strokovnjak, dosegel uspeh, pri nas ne velja. Pri nas so pač razmere drugačne, po mnenju teh nestrpnežev se denar pri nas drugače obrača, obresti drugače računajo, matematika drugače šteje. Kot da bi hoteli svetu in Evropi reči: Ne, vi ne veste, kaj Slovenija potrebuje. Mi smo čisto nekaj posebnega.
Pravzaprav bom začel verjeti, da smo nekaj posebnega. Kajti tudi politične opcije se pri nas nekoliko mešajo. V Evropi so liberalci pač liberalci in če svobodo zahtevajo za vse, jo pač za vse. Pri nas pa liberalci zahtevajo strpnost do tujcev, če so to Bosanci in Albanci - pa da se razumemo: nimam nič proti tem ljudem - še ruje do Srbov, zlasti oficirjev armade, kije napadla Slovenijo, a gorje gojiti strpnost do drugih „tujcev", tistih Slovencev, ki so morali pred diktaturo bežati v tujino. Liberalnost slovenskih liberalcev je tudi čudna na področju šolstva. Na liberalno šolstvo prisegajo vse do tistega trenutka, ko bi morali liberalnost priznati tudi kristjanom in Cerkvi. Tu pa se njihova liberalnost neha. Čudna je liberalnost, ki se kar tako neha.
Kako je Slovenija res nekaj posebnega, priča tudi dejstvo razlikovanje slovenskih strank na leve in desne. Tako imenovana levica je v parlamentarnih razpravah ro-
V sredo, 7. junija, je bil v Slovenski hiši redni sestanek Zveze slov. mater in žena. Vodila ga je tajnica Zveze, Mirjam Rant. Po predavanju Staneta Snoja se je razvil živahen razgovor. Ob koncu so se navzoči poklonili spominu pobitih domobrancev s pesmijo ter molitvijo, katero je opravil asistent Zveze, dr. Jure Rode.
V nedeljo, 11. junija, so bile po naših krajevnih domovih krajevne prireditve v spomin pobitim domobrancem.
Isti dan je bilo v Našem domu kosilo za upokojence.
Za prvi petek v mesecu so bile po krajevnih Domovih svete ure. Prvo soboto pa je bila molitvena ura v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši.
Dobrodelni odsek Zveze slov. mater in žena je pod vodstvom Marte Jeločnik in Tončke Rožanec naredil zimske živilske pakete, katere bodo odbornice v naslednjih dneh razdelile med naše rojake.
hnela proti tako imenovani desnici. Nekako v slogu: „Mi, levičarji!11 In „Vi, desničarji!" Pa poglejmo, kdo so ti levičarji, ki so nekako dobrohotno ustavljali desnico. Liberalci so se v boju, ki so ga poimenovali tudi boj proti nenačelnosti, povezali z ničkaj levičarsko Jelinčičevo stranko. Nacionalna stranka po svojih idejah ne more biti levičarska, v Evropi bi nasprotno kaj hitro pristala med skrajno desnico. Tako smo Slovenci res izjema, da se liberalci povezujejo s skrajno desnico. Morda ne bi bilo narobe, da bi liberalci tudi Evropi povedali, da se povezujejo z nekakšnimi „slovenskimi Heiderji".
Sploh pa je delitev na levico in desnico v Sloveniji problematična. Kako se lahko imenujejo levičarske tiste stranke, ki imajo v svojih vrstah največje število direktorjev, ki so si, nekateri tudi nelegalno -po domače bi rekli nakradli - ogromno kapitala. Kje na svetu še levica zagovarja privilegije lastnikov kapitala, sploh pa krivično pridobljene. Prava levica se zavzema za pravice delavcev, za socialno pravičnost in za zatirane, ne pa da pokrade večji del družbenega premoženja in opehari delavce. Šmom, pa taka levica!
Skratka vse spomiuja na vic, ki je krožil v nekdanji Jugoslaviji ob Titovem obisku Vatikana Ta diktatorje na papeževi delovni mizi videl poseben telefon. Ko mu je papež povedal, daje to direktna linija z nebesi, ga je Tito prosil, če bi smel poklicati mamo. In papež je privolil. Tako je stekel pogovor med mamo in Titom.
Mama je v ljubeči skrbi vprašala
- Sine, imaš li hrane.
- Imam mama, imam kolko očeš.
- Sine, imaš li avto?
- Ma, imam mama, imam kolko očeš.
- Sine dragi, imaš li isu (hišo)?, ga je slednjič po zagorsko vprašala mama.
- Ma, imam, mama, imam kolko ih očeš.
In tedaj je mama rekla:
Joj, sine, pazi se, da ne pridejo na oblast komunisti, kajti oni ti bodo vzeli vse bogastvo.
Torej, tako imenovani slovenski levičarji, pazite se, da ne pridejo na oblast pravi levičarji. Vzeli vam bodo vse bogastvo.
Komentar Radia Ognjišča, 2. junija Avtor mag. Božo Rustja
Gotovo je bil, izstopajoči dohodek preteklega tedna splošna stavka, ki so jo napovedale vse tri sindikalne centrale in ki je hudo prizadela delovanje v vsej državi. Odmev gre seveda mnogo dlje kot 24 ur neaktivnosti. Ozadje pa, je precej zapleteno.
ČE USTAVIŠ TRANSPORT, USTAVIŠ DRŽAVO
To je v Argentini že tradicija. Nobena stavka ne uspe, če je zagotovljen transport, in zato so si vse občasne združene ali razbite glavne delavske konfederacije (CGT) skušale zagotoviti podporo transportnih sindikatov.
Nič novega ne bomo povedali, če trdimo, da so sindikati proti Menemu kaj milo nastopali. Ob njegovem nastopu je bila sicer CGT enotna in dejansko se formalno ni razbila, le bolj opozicionalna skupina je nastopala nekoliko samnostojno. To opozi-cionalno skupino pa sta vodila Moyano kot glavni tajnik sindikata tovornjaških šoferjev, in Palacios, vodja šoferjev transporta potnikov. Občasno je ta skupina, znana kot MTA (Movimiento de los Trabajadores Ar-gentinos) sicer organizirala proteste, a Menemu ni napovedala splošne stavke.
Sedaj je položaj drugačen. CGT je razbita in sicer na „provladno” uradno organizacijo (glavni tajnik Daer) in .uporno” (glavni tajnik Moyano). A obe nastopata skupno, kadar gre za ryihove „sinikalne" interese. To se je pokazalo že pod Menemom, kjer so vse vsi notranji spori končali v trenutku, ko je predsednik izrazil voljo, da seže na področje sindikalnih ustanov socialnega skrbstva (glej prejšujo številko). Zato je bila tudi to pot stavka soglasno oklicana in soglasno izvedena.
Ker pa je tudi že navada, da večkrat lastniki sami vozijo avtobuse ali tipične argentinske „kolektive”, so sindikati poskrbeli, da to pot teh izjem ni bilo. Že prejšnji dan so sabotažno napadli večje število avtobusov, razbili okna, izpraznili gume in si tako zagotovili poslušnost. Zato je javni transport dejansko sto po sto ustavil in ustavila se je tudi država.
PROTI KOMU ALI ČEMU?
Vprašanje ni kapricasto, marveč je precej umestno. Ne sprašujemo po formalnem vzroku, zakaj sta ločeni CGT enotno stavkali (pridružila se jima je seveda tudi levičarska CTA), marveč po resničnih nagibih. Proti gospodarskemu načrtu? Načrt je isti, ki ga je Menem deset let neomajno izvajal, pa ni doživel sličnih protestov. Zaradi znižanja plač državnim uslužbencem? Za časa Menemove vlade je kupna vrednost plač padla grozovito. Padale so plače v slogu uradne ali prikrite delavske fleksibili-zacije. Zvodenele so razne delavske ugodnosti v poplavi ukrepov pod okriljem vlade in sodnljskih ustanov, pa ni bilo nikakšne reakcije. Vzroki so torej nekje drugje.
Enega smo že večkrat omenili: obramba finančne moči, ki sloni na ustanovah socialnega skrbstva. Druga pa je prav tako jasna: gre za notranji boj za nadvlado med sindikalisti. To pa je tudi že folklora v argentinskem delavskem gibanju. Tisti, ki natrpa na ta ali oni trg več manifestantov; tisti, ki bolj temeljito izvede stavko, ima večjo moč in večji vpliv med brati. V tem oziru Moyano prednjači, ker v povezavi s Palaciosom absolutno nadzira transport.
Proti komu pa je ustavilo delavstvo? Ker mnnogi sindikati ustavijo, ker je pač ukaz tak, a to še ne pomeni, da to delajo prepričano ali da soglašajo s stavko. In vendar je bilo to pot v precejšnji meri
zaznati vzdušje soglasja. Res smo ga lahko našli bistveno v sindikatih državnih uslužbencev, a ni ga manjkalo tudi med delavci. To pomeni, da so bili formalni vzroki tudi realni?
Da in ne. Ljudje so stavkali, ljudje so nezadovoljni, ker konec koncev ne verjamejo, daje stiskanja konec. Soglašajo sicer s predsednikom, daje šest mesecev premalo, da bi se vlada izkazala. Soglašajo z dejstvom, da se s stavkami ničesar ne doseže. A hočejo na neki način izraziti svojo nejevoljo, ker se bojijo, da tudi po enem letu stanje ne bo boljše, in da to ni zadnji nesocialni ukrep, kot je to napovedala vlada in kot je potrdil predsednik.
De la Rua je sicer na večer po stavki imel umirjen govor in je obrazložil, da po tej poti ne pridemo daleč in da je vlada podvzela le neizbežne ukrepe v prid skupnega blagra.
IN SEDAJ?
Stavka, izredno uspela stavka je mimo. Kaj pa sedaj? Vprašanje ima več odgovorov, odvisno, iz katerega zornega kota gledamo na problem. Kar se sindikatov tiče je za vlado najbolje, da se čim manj vmešava Eni in drugi slavijo uspeh in si pripisujejo zasluge. V isti meri tudi od vlade zahtevajo, naj pristane k dialogu in ugodi njihovim zahtevam. In katere so zahteve? V prvi vrsti debata o ustanovah socialnega skrbstva (obras sociales).
S političnega zornega kota mora vlada čim prej storiti potrebne korake, da obdrži iniciativo. Spričo sindikalne ofenzive je ostala brez reakcije. Izrabila ni niti dejstva, da večje število peronističnih guvernerjev, ki imajo tudi lastne težave s krajevnimi administrativnimi strukturami, stavke ni podprlo, marveč se je izreklo proti. V tem je zanimivo, da sta bila proti stavki tako Reutemann kot De la Sota. Ruckauf se ni jasno izrekel. A noben od treh ni odštel dneva provincljskim uradnikom, ki so se udeležili stavke.
Predsednik sam se ni dolgo ukvarjal s to zadevo. Bolj ga je skrbelo potovanje v ZDA, kjer se bo prvič na vodstvu države srečal s severnoameriškim predsednikom Clintonom. Glavni namen tega potovanja je prejeti zadevni blagoslov, ki bi ojačil finančne kroge, da bi investirali v naši državi. Argentina nujno potrebuje tujih investicij, če se hoče vsaj delno dvigniti iz sedanjega stauja recezlje. Če pridejo tuje investicije, je rast zagotovljena; če teh ne bo, bo celotna pot. mnogo bolj težavna in trnjeva.
Druga, nenehna skrba pa je zunanji dolg. V letošnjem letu Argentina potrebuje 24 milijard dolarjev (24 tisoč milijonov, povedano po argentinskem načinu), za svoje zunanje obveznosti. To je gotovo več, kot lahko normalna država prenese. Ta dolg celotno skupnost duši in ji ne dovoli socialnega razmaha.
S tega vidika je razumljivo, da je svojo besedo izrekla tudi Cerkev. Čeprav je hierarhija skušala preprečiti posamezne izjave za ali proti vladi v teh zadevah, se je organsko obrnila na delegacijo FMI, ki se nahaja v državi za običajno inšpekcijo. Cerkev je Mednarodni denarni sklad zaprosila „oddiha” v odplačevanju dolga, in tudi zahtevala, naj fond posreduje, da razvite države odpravijo podpore poljedeljskim pridelkom v svojih državah, s čimer nižajo mednarodne cene teh pridelkov, ki so bistvene za argentinsko ekonomijo.
Kako se bo FMI na te prošnje in zahteve odzval, pa je drugo vprašanje. Predvidevamo, da ni velike naklonjenosti za kako velikodušnost, zlasti pa ne za odpuščanje dolgov.
Tisk. ref. ZS
Kakšni liberalci neki!
%*5r Slovenci
SPOMINSKA PROSLAVA V SLOVENSKI HIŠI
Prešlo je že 55 let od tistih žalostnih dogodkov, ki so globoko vrezali v telo slovenskega naroda.
V prejšnjih časih se je dogajalo marsikaj grdega in slabega med nami, a tedaj se je prvič dogodil med nami genocid, ko je nova komunistična oblast z enim samim mahom hotela izbristati ne samo spomin, temveč tudi fizično vse svoje nasprotnike. Uspelo ji je le slednje, da so že v miru pobili skoraj vso domobransko vojsko, ki jim je po zvijači in kupčiji padla v roke.
A ni jim uspelo izbrisati spomina na ta zločin. Pod njeno oblastjo se desetletja ni smelo o tem govoriti, kaj šele pisati. Spomin je bil zaklenjen v srca sorodnikov in prijateljev pobitih. Prav počasi je tudi pronical v srca drugih, dobromislečih. A oblastniki in njihovi somišljeniki in priskledniki so trdno držali vajeti in bič v rokah.
Samo izven domovine Slovenije se je spomin razrasel v plamen, ki je neprestano gorel v srcih beguncev, ki so ga ponesli po vsem svetu. Ni pa bil spomin samo v notranjosti, ampak je vse naše življenje potekalo v njegovem obrisu, saj nam je dajalo pečat in zavezo.
Enkrat na leto v prvih dneh junija, pa smo se zbrali, da se skupno spominjamo in pričujemo in tudi javno pokažemo, kje so naše korenine in da lahko gradimo boljšo in pravičnejšo prihodnost le na utrjenem, jasnem in prevzetem spominu. Podobno se dogaja med demokratičnimi Slovenci zadnja leta tudi v Sloveniji.
V Argentini smo se rojaki - begunci -sorodniki zbral k spominski proslavi v nedeljo, 4. junija, v Slovenski hiši. Proslavo je kot že od začetka organizirala Zedinjena Slovenija kot pred i\jo Društvo Slovencev.
Popoldan se je zbralo veliko rojakov v Slovenski cerkvi, kjer so pred sliko Marije Pomagaj slovenski dušni pastirji darovali mašo za pokojne. Vodil je somaševanje prelat Jože Škerbec, ki je imel tudi verski nagovor, pel pa je ubrano pri maši Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom dirigentke Andrejke Selan Vombergar.
Po maši se je razvil program pred spomenikom naših padlih na dvorišču. Najprej so položili spominski venec pred spomenik predsednik ZS Tine Mizerit, podpolkovnik Emil Cof in v imenu borčevskih organizacij Slavko Urbančič in Ivan Korošec.
SV sVa m 'i k A|G E s TIN i v oPOMlN POBITIM
I' »SEM
llMMI Kil Ml
BORCEM OB 55.OBLETNICI! SLOVENSKE NARODNE TRAGEDIJE .
*	ISiS-.SIK-itlE
Sledila je odkritev spominske plošče, ki stajo izvršila predsednik in tajnica ZS Tone Mizerit in Neda Vesel Dolenc, nakar je Franci Žnidar zatrobil na trobento žalos-tinko k tišini. Prelat Škerbec pa je izmolil molitve za pokojne. Ta del proslave je zaključilo mogočno petje vseh zbranih Mi domibranci, mi legijonarji.
V veliki dvorani je potekal naslednji del, spominska proslava.
Govornik bivši domobranec Franc Zorec je v svojem nagovoru nanizal vrsto spominov, med katerimi je najbolj zanimivo njegovo pričevanje o partizansko-nemškem
sodelovanu, ki mu je bil sam priča. Njegov govor prinašamo posebej na stran 4.
Na odru se je nato razvila spominska akademija Jaz sem vstajenje.. Besedilo je napisal mladi Martin Sušnik (vnuk govornika) v zelo poetični in umetniško visoki obliki, kjer je razmišljal o preteklosti in mladih, ki naj jo sprejmejo in na njej gradijo dalje.
Nastopili so Cecilija Grbec, Pavla Grbec, Nevenka Jelenc, Nežka Štefe, Tone Erjavec, Gregor Modic, Marko Pallota in Marko Štrubeij. Večino teh že poznamo in enako kot novi odlično izvedli odrski prikaz. Prostor sta oblikovala Andrej Golob in Dani Čop, luči in zvok so organizirali Damjan Ahlin, Ivan Albreht in Aleksander Šuc.
Vso dogajanje pa sta pripravila arh. Jure Vombergar in dipl. časnikar Tone Mizerit.
Za konec pa so vsi v dvorani, ki je bila nabito polna in je bilo med r\jimi veliko mladih, zapeli še tradicionalno Oče, mati, bratje in sestre.
V verigi spomina, ki nas veže na naše padle, se je dostojno in veličastno sklenil nov člen, ki veže naše padle preko nas s prihodnostjo.
TD
Občni zbor Zedinjene Slovenije
Nadaljujemo z objavo poročila Franceta Vitriha
Pomanjkljiva bi bila naša zahvala, če se ne bi zahvalili vsem, ki skozi vse leto z veliko ljubeznijo delajo v sobotnih šolah, saj brez njihovega dela kolonija v tej obliki ne bi bila možna.
Kot je že navada so tudi letos s kolonije poslali pozdravna pisma s podpisi vseh udeležencev. Na ta pisma smo dobili zahvalne odgovore od Zveze mater in žena, nadškofa Alojzija Šuštarja in veleposlanika R.S. profesorja dr. Janeza Žgajnarja.
Osnovni učni pripomočki so naši zvezki in obe knjigi: Zdomski živžav in Slovenski svet. Kot dopolnitev pa se uporabljajo pripomočki s Koroške in Slovenije, ki so jih prinesle udeleženke tečaja v Sloveniji. Ga. Dragica Motik je prinesla pedagoški material, dar ministrstva za šolstvo, ki smo ga razdelili po šolah.
Na začetku letošr\jega šolskega leta pa
■
MAJOR JOŽE FRANC NOVAK
V MIROVNEM POSLANSTVU
(6)
Kateri dogodek, ki si mu bil priča v enoletnem poslanstvu je napravil nate poseben vtis?
Najbolj me je prizadelo ko sem videl ranjene in pohabljene otroke: brez očes, brez nog, rok ali prstov zaradi eksplozij več vrst streljiva, bodisi od granat ali protitankovskih min itd, takrat mi je pa težka solza pritekla izpod mojih očal, da se ni videlo da mi je šlo na jok, ker kaj takega še aisem videl razen v filmih. Res sem vojak, a nimam kamna namesto srca, da ne bi čutil grozo ob bolečini tujih otrok. Ob teh grozotah se človek upraša:“Kaj imajo ti l)uc(je namesto srca, ki to povzročajo in dovolijo, ali imajo človeški razum, in če ga bnajo, kam je usmerjen? Mislim, da to ima Veliko odgovorov, pa tudi vsak bralec ima svojega.
Ali bi te veselilo še sodelovati v mirovnih akcijah OZN?
Res bi me veselilo, še bolj pa, če me bi Poslali v tak kraj, ki bi bil mai\j krvoločen kot je bil tisti čas Balkan, in kjer beseda >»mir“ res velja in se jo spoštuje. Prav tako tudi, da se upošteva predvsem življenje, v
bistvu otrok in vseh tistih, ki delajo za mir in se v ta namen žrtvujejo.
Kako so vsi dogodki v enoletnem poslanstvu vplivali nate osebno?
Poglejte vsakdo, ki je doživel kake vrste vojno v katerikoli meri mislim, da se mu to zasidra precej globoko in mu ostane nepozabljeno. Tako kot so moji starši in veliko drugih izseljencev po svetu prestali isto izkušujo, nihče od r\jih ne more pozabiti tiste grenke trenutke, ko so morali zapustiti rodni dom zaradi brezbožnega komunizma in še predvsem z grožpjo smrti.
Meni se je tudi podobno zgodilo. Nisem se moral izseliti zaradi komunizma pač pa okusil sem posledice, ksy je ta režim pustil v teh krajih. Dvakrat smo se morali seliti drugam, ker so nam granate minometalcev zrušile postojanko v Mostarju, trikrat so na naše vozilo streljali ob redni patroli in enkrat nas ustavili ter nam vse oropali z vozilom vred, to je bilo severno od Jablanice, jugo zahodno od Sarajeva. Skozi trideset dni smo imeli omejeni premik izven vasi zaradi „sigumost,i „ kot so to lokalni bojevniki nam pravili, da nismo mogli patroli-
rati in kontolirati njihova premikanja, čes da ne bi ugotovili kaj ti ljudje nameravajo. Blokirali so ves vstop / ishod iz vasi. čutil sem se kot ptica, ko so ji porezali peruti in enako tudi, kot če bi bil v zaporu v 4 Km2. Včasih mi je na misel prišlo zakaj neki sem v te kraje prišel? Mogoče je bila to Božja volja ali usoda, da sem to življeuje okusil na lastni koži in hvala Bogu, da sem se nazaj vrnil in lahko to povem. Molitev me je držala pokonci pa tudi moralna podpora vseh mojih domačih, poznanih ljudi in prijateljev ki so stali ob meni v duhu in se me spomnili v molitvah ter me naudihovali da sem do konca zdržal. Vrnil sem se drugače razgledan. Bolj trden v zavesti proti komunizmu in njegovi zmoti. To sem prejel že v mladih letih od staršev in kasneje v Letalski šoli. Ti dogodki so me poglobili v veri, pretresih kot kristjana, razočarali kot človeka in izučili kaj vsega je človek zmožen storiti, dobrega in slabega. Mislim, da v tistih krajih takrat ni bil najbojši primer, da bi bil zgled, kako so se pogajanja med strani vršila. Bog daj, da bi se kaj takega ne ponovilo nikdar več.
Hvala za pogovor. Naj tudi zate in tvoje sodelavce veljajo evangeljske besede: “Blagor tistim, ki delajo za mir“.
Pogovarjal se je Jernej Tomazin
nam je gospod Tomaž Kunstelj po posredovanju poslaništva izročil knjigi za vse prvo-in drugošolce sobotnih šol, dar založbe, ki je te ki\jige izdala. G. Nužej Tolmajer - od Krščanske kulturne zveze, nam je po posredovanju razne knjige, ki jih uporabljajo v šolah na Koroškem.
Ga. Marjana Batagelj je pripravila zgodovino. V načrtu je dopolnitev in posodobitev ki\jige Zdomski živžav.
Šole so srce naših krajevnih Domov. Niso prisotne samo vsako soboto, ampak imajo samostojne nastope in sodelovanje pri krajevnih prireditvah.
Jurčičeva šola: pri obletnici doma (2. 5.), junijski proslavi (27. 6), mladinskemu dnevu v domu (29. 8), 40-letnici Jurčičeve šole (11. 9), zaključku šole (4. 12).
Prešernova šola: očetovskem dnevu, proslavi slovenske samostojnosti, otroškemu dnevu, materinskemu dnevu in zaključku šole s prireditvijo na čast Antona Martina Slomška. Vsak mesec pri otroški nedeljski sveti maši.
Slomškova šola: na cvetno nedeljo, mladinskem dnevu, celodnevni družinski nedelji, 50-letnici šole 12. decembra 1999.
Balantičeva šola: s petjem pri jutranji velikonočni prireditvi, obisk g. Drobniča, pozdrav s petjem in recitacijami, interna šolska proslava praznika slovenske državnosti (povabljeni vsi starši), krcyevna domobranska proslava, otroci so sodelovali s petjem in recitacijami, pri družinski nedelji so otroci nastopih s petjem, interna Slomškova proslava (vabljeni tudi starši, obisk moravških duhovnikov: petje, recitacije, nogometne tekme in zabave; na zaključni šolski prireditvi z nastopi (recitacijami, prizorčki). Šola je sodelovala s petjem in prizorom pri božični prireditvi.
Rozmanova šola: pri prireditvi v zahvalo dolgoletni voditeljici Rožmanove šole ge. Katice Dimnik. Večer je pripravil odbor doma, pri obletnici doma so nastopih vsi u-čenci z recitacijami in pesmijo, očetovskem dnevu, dnevu slovenske državnosti, domobranski proslavi, sprejemu kardinala Ambrožiča v San Martinu, zaključku šole, obisk sv. Miklavža, odkritje spominske plošče ob 40-letnici smrti škofa Rožmana, govorila bivša voditeljica ga. Katica Dimnik in pri živih jaslicah s petjem božičnih pesmi.
Konec prihodnjič
FRANC ZOREC
Domobranec= narodo-branec
Nadaljevanje in konec govora pri domobranski proslavi, 4. junija 2000 v Slovenski hiši (okrajšano)
El Coro de ninos de Bariloche, camino a Canada
Do sedaj so z vsemi mediji zaničevali vero in predstavnike Cerkve, ki vero učijo. Vendar je vera lastna človeku, zato zasluži spoštovanje. Noben učepjak do sedaj še ni, teoretično in fizično dokazal začetek in ne ve povedati o koncu stvarstva. Ljudje, ki verujejo, vedo zakaj verujejo v Boga. Le vsemogoči domišljavci tega ne priznajo. Zato bomo molili Vero, da bodo pozni rodovi vedeli, zakaj so naši bratje umirali.
Pred šestdesetimi leti smo imeli pred seboj revolucionarni komunizem. Danes perverzno hinavske, zahrbtne podleže, ki verujejo v „materialističnega boga“ in bi radi vse podvrgli in spremenili v brezpravno, brezversko družbo. Dobro vemo, da bi se radi vrinili z nakradenim kapitalom v razne Lože. Ustanavljajo pa tudi svoje. Od Vladivostoka pa do Trsta. Ne moremo jim ničesar verjeti, dokler tajijo resnico, dokler ne popravijo krivic, dokler ni enakopravnosti in iskrenosti. Le v taki obliki se bo začelo spreminjati. Hodijo v Argentino in drugam. Pravijo, da občudujejo našo stvarnost. Vendar bi dali vse za uničepje naših krovnih društev ali da bi bili pjim pokorni. Na skrivaj podpirajo vse, kar bi bilo v škodo naši moralni moči, naši stvarnosti.
Bili smo včeraj domobranci s puško v roki, takratnemu času primemo. Danes gre za krščansko etiko v vsakdanjem življepju. Gre za to, da v razvoj, ki nas skoro prehiteva, stopamo pokončno, z razumom in svojo voljo.
Vi mladi, čas je vaš. Kjerkoli se nahajate. Pošteni in jasni ljuclje so povsod zaželje-ni in potrebni. Zavedajte pa se, da tudi vašo generacijo spremlja iz teme pred 140 leti objavljeni Bakuninov katekizem, v katerem je zakon: vse brez morale in brez vesti.
Bodoči družbi ste lahko zgled v dobrem. Vzgojeni ste v tem in tudi ste sposobni ustanavljati pošteno dražbo. Biti morate branilci krščanske omike, načina življenja, za katerega so vaši predniki umirali ali pa v tpjini prenašali težave zdomstva.
Vi, ki ste doma v deželah kjer ste se rodili, bodite pozorni v vaše dobro in dobro dražbe kateri pripadate, z zgledom, naj težke preizkušpje bodo vir za nove in pozitivne moči, da ne podležete večnim godrnjačem. Mar ni bil komunizem enostavno
rečeno, organizirana nevoščljivost? Doprinesli so samo nesrečo in posledice. Vedno imejte pred očmi: so rojaki, ki bi z veseljem in Ijubezrpjo radi pomagali narodu, da se dvigne iz moralnih in ekonomskih ruševin, a so načrtno bojkotirani in izkoriščani, da je podlost še večja. Padlemu komunizmu gre samo za to, da si ohrani krivično pridobljeno blagostapje, na račun narodovega truda. Tako mislijo ti stari učitelji naroda. Če jim je kdo nevaren, se za denar poslužujejo najpodlejših metod, celo usmrtitve. Slučaja Kramberger in Gajšek nas na to opomipjata. Uradni izgovoti so laž, dragim, pa ne puste raziskovati.
Kadar boste slišali obsodbe domobrancev, kadar vam bodo trdili, da so delali z Nemci, povejte resnico. Kdo je pričel pobijati verne, samozavestne Slovence? Kdo je delal z našim narodnim sovražnikom? Približno na vsakih 100 žrtev našega naroda, je padel mapj kot en sovražni vojak, Nemec ali Italijan; komunisti so jih pobili med 60 in 70, 10 do 12 so usmrtili okupatorji, ostalo pa so padli od protirevolucionarnih strani, tistih, ki smo nosili orožje pod silo razmer, v katere so nas oni prisilili. To je „uspeh“ Narodnoosvobodilnega boja!
Jaz sem priča, bil sem prisoten pri pogajanjih v Idriji, Kjer se je sklenila pogodba med Nemci in partizani. Nemci bodo dali hrano in municijo, partizani pa jih zato ne bodo napadali. Bilo je to zaduje dni marca leta 1944 v hotelu Soča Ali ni to kolaboracija? Vendar domobrancem dobrega imena nočejo vrniti. O partizansko-nemški kolaboraciji govori tudi obširno Bajtov „Dosje“.
Ali vsi ti dogodki upravičujejo revolucijo? Ne, revolucije in i\jih zločinov ne more upravičiti nihče. Včasih se preveč ukvarjamo z našimi malenkostmi, pa ne vidimo ali prezremo važne stvari. Biti moramo previdni, da ne žalimo. Učimo se spoštovanja, da bomo upravičeni nosilci časov, ki nam jih nalaga razvoj.
V spominu na mrtve in preganjane žrtve revolucije, pa nikdar ne smemo biti oddaljeni v mislih in času, poznati namreč kuj se je takrat godilo. Le na ta način jim bomo vračali čast in slavo, venčali i\jih smrt.
KONEC
El Coro de Ninos y Jove-nes Cantores de Bariloche fue invitado a participar en maržo del ano que viene del primer Encuentro de Coros Infantiles The World of Children’s Choirs 2001 a realizarse en Canada. El coro dirigido por Andres Jan es el unico que repre-sentara al pais y con la Cantona Juvenil de Venezuela com-parte el privilegio de haber sido invitado especialmente por los organizadores. Del encuentro, a realizarse en Vancouver entre el 18 y 22 de marzo, participaran ninos y j6-venes de entre ocho y dieciseis anos inte-grantes de cincuenta agrapaciones corales. El festival culminara con un concierto de gala reuniendo 2001 voces en tomo del espiritu de unidad en la diversidad y la paz.
Por solicitud de los organizadores, el coro debio en-viar su curriculum, un programa estimativo de conciertos y dos grabaciones: una polifo-nia a cinco voces de Iacobus Gallus y „E1 Chingolo" de Carlos Guastavino.
En el marco del simposio para adultos sobre coros de ninos, Jan fue invitado a ofre-cer dos charlas. Una estaria dedicada al Barroco Americano y otra a la obra polifonica de Gallus, anticipo. El ultimo viuje del coro a Europa fue hace dieciocho anos. Es la a-grupacion mas antigua de la ciudad y res-ponsable de la Navidad Coral donde muestra parte del trabujo realizado durante el ano.
Tonchek Pavlovčič Rio Negro, 19 de mayo de 2000
Razstava akad. slikarja Milana Volovska pri SKA
Akad. slikar Milan Volovšek je zelo poznan in priljubljen med nami. Že pred leti, ko je prišel skupuj z nami iz Evrope, je takoj pričel ustvarjati svoje slike, pa je tudi sodeloval pri umetniški šoli SKA. Pozneje, ko je službeno dolga desetletja deloval izven Argentine, se je oplujal z motiviko in barvami najrazličnejših dežel: Mehike, Turčije itd.
Ta zadnja razstava je nekako pregled vsega njegovega dela. Razstavljene so slike iz prvih let, pa iz vsake dobe ali dežele jih je po nekaj- Seveda pa so razstavjene tudi
 	, zadnje slike, ki
jih je ustvaril, ko se je vrnil. Polne so živih barv, nekatere so slike žena -
•J&f?
Bfe'ftiiiy
mehiških, turških, evropskih in tukajšnjih - ki kažejo globoko in mirno notranjost, pokrajine
so močno izražene, doživljene, sem pa tja se je umetnik tudi približal bolj abstraktni kompoziciji, a vedno barviti.
Žal zaradi nenadne obolelosti umetnik sam ni mogel biti prisoten pri odprtju razstave, ki se je je udeležilo veliko ljubiteljev umetnosti.
Odprla je večer voditeljica likovnega odseka SKA Andrejka Dolinar Horvat, o umetnikovem delu in snovanju pa je tudi podal nekaj misli Volovškov učenec iz šole SKA Ivan Bukovec.
TD
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
DR. PETER URBANC, TORONTO
(3) - KONEC
BERMAN0V DOSJE
Prof. A. Bajt, Ljubljana 1999
Komnunisti so s svojim izvirnim grehom (med vojno so NOB izkoristili za revolucijo o.p.) posvetili vsa dejanja nasprotnikov revolucije, ki so jih šteli za primerna za preprečitev zločinskih dejanj komunistov, vključno z enako zločinskimi (?)
(11). Če so komunisti začeli revolucijo in izbirali sredstva, ne more nihče odrekati iste pravice nekomunistom, str. 948. Sodelovanje, kolaboracija z zavojevalcem je nedvomno nekaj najbolj zavrženega Po načelni strani tej ugotovitvi ni mogoče ugovarjati (12). Pisec kasneje, objektivno, nekritično, omeni klasično, globalno kolaboracijo Angležev na Rokavskih otokih. Njegovo opravičevai\je kolaboracije z nevarnostjo boljševizma je irelevantno! Str. 958/ 959.
Očitek: Ponižno padapje na kolena pred italijanskim okupatorjem (a) in dučejem osebno. Člani sosveta so pristali na suverenost Italije (b), razdiralni vplivi politikov
(c), kapitulantski general (č) kot L. Rupnik. Natlačenovo prizadevanje, da bi Nemci, kasneje Italijani zasedli celo Slovenijo, i\je-gov napor, da bi Slovenci ohranili izvršno oblast pod Italijo, pomeni predajo suverenosti in to bi bila izdaja (d). Strani 666, 676 (13)
Piščeva biografija: Podroben zanimiv opis, kako se je skušal še med vojno prebiti preko italijanske fronte do zaveznikov. Pisec ne pove namena tega tvegai\ja, kaj bi dosegel na dragi strani !?. Draga pomembna faza je r\jegova odločitev, da raje kot k partizanom, četnikom ali domobrancem gre na delo v Nemčijo. „Na delovnem uradu sem pogosto sitnaril, da hočem čimprej odpotovati”. Diši po nedovoljeni kolaboraciji!? (o.p.) Nič manjša, mai\j nevarna avantura kot poskus priti do zaveznikov je piščeva pot spomladi 1945 iz Nemčije preko Poljske, Češke, Madžarske v Beograd. Tu si je verjetno rešil glavo, ker je vstopil v
partizanski pevski zbor Srečko Kosovel.
Knjiga je velika uspešnica, podaja podrobnost konfrontacije KPS proti opoziciji 1941-46. To smo še podrobneje brali skozi 40 let v emigraciji. Doma je to novo. Glavna teza, ki razburja duhove doma: ,,Partizanstvo ni bilo potrebno, brez i\jih bi rešili več“.
KONEC
Opombe:
(11)Dr. A. Bajt. na tem področju ni objektiven. Pozablja, da je edini krivec za našo tragedijo obdobje rdečega terorja. Nekomunisti so se pustili pobijati več kot eno leto, predno so reagirali. Zločini levice ne izbrišejo zločinov desnega tabora. Število in grozota (mučenja!) levičarskih zločinov so nepomljivi in v razmerju 100 (levi) proti 3 (desni). Dr. Bajt je očividno bral večinoma samo levičarske vire!
(12) Pisec se strašno zmoti. Kolaboracija ni samo dovoljena, ampak je po mednarodnih zakonih, tradiciji zapovedana. Zavojevalec mora pustiti v službah vso staro upravo, z redkimi izjemami. To vključuje tudi domačo policijo, orožnike, celo vojsko kot je bilo na Češkem in v Grčiji s prisego lojalnosti vred. Pisec o
tem ne razmišlja, on očividno misli na nedovoljeno sodelovanje, kolaboracijo s sovražnikom.
(13)	Pisec zgleda na podlagi lažnih ponarejenih virov, je silno krivičen: a) takojšnji kontakti z okupatorjem so v interesu naroda! To posebno velja v začetku, premirje še ni bilo podpisano. V Ljubljanski pokrajini bi. lahko imeli stotine mrtvih. Obisk bivših, politikov, obljuba miru, reda, lojalnosti je imperativen. Obisk poglavarja, ako je možen, je imperativen, naši so dosegli, dokaj pmvic na kulturnem polju, dosegli so okupacijo, ki nas ni finančno ohromila. Nihče ni pristal na suverenost Italije! Bivši oblastniki, v skladu z mednarodno tradicijo, določili morajo gledati, da stara uprava, ako mogoče v celoti, ostane, to ni oklepanje oblasti!. Gen. Rupnik je hotel braniti njegovo obrambno črto, izdalo ga je Zagrebško armadno poveljstvo. D) Vsi poskusi Natlačena aprila do junija 19ji so bili v iskreni želji okupacijo napraviti manj škodljivo. Majer Zilski je 1848 zahteval za vse Slovence v Avstriji združene v eni upravni enoti. Njega častimo, Natlačena, pa naj bi pribili na križ!?. Težka, usodna realnost, ni dopuščalo drugačnih opcij!!
mmmmmmmm
žgt, Novice
Pisali smo pr
SLOVENIJA - RASISTIČNA?
Predsednica Helsinškega monitorja Slo-venije Neva Miklavčič Predan meni, da v Sloveniji obstaja rasna diskriminacija. Na časnikarski konferenci je Predanova spregovorila predvsem o kršitvah pravic slovenskih Romov, nad katerimi po r\jenih besedah slovenska država izvaja administrativno etnično čiščei\je, ki se je začelo z izbrisom velikega števila Romov iz registrov stalnih prebivalcev, zaradi česar so izgubili temeljne človekove pravice, kot so uporaba zdravstvenih storitev, pravica do pokojnine in humanitarne pomoči, mnogim pa so odvzeli tudi osebne dokumente.
ARGENTINSKA VOJAŠKA ATAŠEJA
Hkrati s poslovilnim obiskom vojaškega atašeja Argentine polkovnika Ricar-da Antonia Grunerta (prejel je zlato medaljo Slovenske vojske), je potekal tudi predstavitveni obisk novega argentinskega vojaškega atašeja, polkovnika Daniela Oscarja Camponovoa.
VISOKOLETEČA SLOVENIJA
Mednarodna letalska zveza je Sloveniji dodelila organizacijo tretjih Svetovnih letalskih iger, ki bodo v drugi polovici julija leta 2005. Gre za športni dogodek, kakršnega v Sloveniji še ni bilo in na katerem pričakujejo 5000 športnikov in spremljevalnega osebja.
UNILEVER TUDI V SLOVENIJI
Svetovna družba Unilever, ki proizvaja razne produkte, je aprila letos tudi v Sloveniji ustanovila hčerinsko poletje s 14 zaposlenimi, ki bo skupaj z madžarskim in hrvaškim delovalo kot eno podjetje - Unilever Slovenija-Hungary-Croatia.
SLAVISTI PRAZNUJEJO
Slavistično društvo Slovenije letos praznike 65-letnico obstoja. Stanovsko združenje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev slovenščine, visokošolskih profesorjev in raziskovalcev slovenskega ter drugih slovanskih jezikov in književnosti je bilo ustanovljeno leta 1935 v Ljubljani; zdaj šteje okrog 800 članov. Njegov prvi predsednik
je bil Rajko Nahtigal (1877-1958), kije bil v tudi prvi predsednik Akademije znanosti in umetnosti (AZU), predhodnice današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sedanji predsednik SAZU akademik France Bernik je izrazil prepričanje, da bodo slovenisti in slavisti v prihodnjih „le-tih na prepihu" dobro opravili svoje poslanstvo - ohraniti „slovensko narodno istovetnost".
JAMES BOND V SLOVENIJI
Igralec Roger Moore je odigral svojo vlogo v novem slovenskem celovečernem filmu Na svoji Vesni. Film so začeli snemati 23. aprila, v kinematografe pa bo prišel (v slovenski) jeseni. V filmu se je poleg legendarnega Jamesa Bonda predstavilo kar ne-kaj znanih Slovencev, med drugimi Milena Zupančič, kaskader (dvojnik za nevarne prizore) Rok Cvetkov, Lojze Slak, člani skupin Demolition Group, Zabrai\jeno pu-šer\je, Čuki, Matjaž Javšnik, Andrej Karoli, košarkarja Matjaž Smodiš in Dejan Jevto-vič. Film režirata Klemen Dvornik in Sašo Džukič, ki igra tudi glavno vlogo.
ŽE PETNAJSTA NAGRADA
Film Ekspres, ekspres, prvenec Igorja Šterka, je na 9. mednarodnem filmskem festivalu v avstrijskem Innsbrucku prejel nagrado občinstva. To je že petnajsta nagrada za Ekspres, ekspres. V tem mestu bo po avstrijskih kinodvoranah začel svojo pot nagrajeni film.
PO NEMŠKO IN ANGLEŠKO
Zavod za šolstvo je v ljubljanskem Lutkovnem gledališču podelil zlata priznanja in nagrade najboljšim osmošolcem, ki so se aprila udeležili državnega tekmovanja v znanju angleškega in nemškega jezika. Letos je tekmovalo 7398 učencev, in sicer 5990 iz angleščine in 1408 iz nemščine. Bronasto priznanje je prejelo 492 učencev za angleški jezik in 110 za nemški, srebrno priznanje sije zaslužilo 221 tekmovalcev za angleški in 58 za nemški jezik, zlato priznanje pa je osvojilo 134 učencev za znanje angleškega in 34 za znanje nemškega jezika.
ZLATI KOGOVŠEK
SLOVENEC AMERIŠKI ROKOMETNI PRVAK
V drugi polovici maja se je v Braziliji odvajalo Panameriško prvenstvo v rokometu. Udeležilo se ga je osem državnih reprezentanc. Argentina je premagala vse nasprotnike, s katerimi je igrala: Groenlan-dijo, Urugvaj, Kubo, ZDA in v finali spet Kubo. S tem je dosegla nekaj, kar doslej ni doseglo nobeno ameriško moštvo: na istem turnirju kar dvakrat premagati kubansko reprezentanco in jo spodnesti z najviše stopničke.
Finala je bila zelo napeta. Moštvi sta bili po moči enaki in rezultat so odločile Posamezne poteze, po katerih so se goli 'zrnenoma vrstili na obeh straneh igrišča.
Do zadnje minute je bil rezultat neodločen. Ko je manjkalo pol minute do konca in Je imela Argentina en gol naskoka (26:25), Je sodnik prisodil kazenski strel za Kubo. Rezultat se ni spremenil, saj je argentinski 'Tatar Canzoniero ubranil zadetek! Končna lestvica: prva Argentina, nato Kuba, Brazilija in ostali.
Zakaj to kratko poročilo? Ker je med Protagonisti tega prvenstva imel odločilno besedo (roko?...- in še k£y!) tudi igralec
BARILOCHE UDARNIŠKO DELO
Tisti droben, a vztrajen dež je bil že v Ljubljani neprijeten. Toliko bolj v dolini jezer, kjer zavije v umazano sivo meglo vse gore in vode in ne ostane nič drugega kot blatne ceste in kos sivkastega jezera...
Fantje se požvižgajo na malico. Mimo Kožuhove delavnice stara škatla puhajoč in hropeč sopiha čez pampo in mimo nizkih gričev proti Catedralu. Motorizirana indijanska četa slovenskega pokolei\ja prodira pod velikim Ski Hotelom, smukne pod betonskimi oboki žičnice in plane proti planinski koči...
Odkar je postalo jasno, da bo smučarska skakalnica ostala samo na papirju, in je Club Andino pozval svoje člane na prostovoljno delo, so slovenski fantje v Deželi jezer zasloveli. Ne le Frenk in Janez, ki imata levji delež na gradnji, tudi drugi, ki
slovenskega porekla, napadalec in kapetan argentinske rokometne reprezentance Andrej Kogovšek. Soigralce je vodil do prvega panameriškega rokometnega naslova, ki ga je (zaenkrat) osvojila Argentina.
In ne samo to. S svojim nastopom si je priboril mesto v idealni ekipi, izbrani med vsemi igralci, kot najboljši desni napadalec.
Andrej je sin Francija in Branke, iz znane družine Kogovškov iz San Miguela.
Veseli in ponosni smo nad dosežkom našega rojaka; želimo mu še mnogo uspehov, predvsem pa na svetovnem prvenstvu med 20. januarjem in 4. februarjem 2001 v Franclji.
GB
FAVORIT ZA ZLATO MEDALJO
Slovenski telovadec Mitja Petkovšek je v Ljubljani zmagal na zadnji tekmi za svetovni pokal pred olimpijskimi igrami v Sydne-yju ter finalo svetovnega pokala v Glasgow. Kako dobro je pripravljen, se je najbolje videlo v Ljubljani, ko zaradi uspeha v Bremnu en teden sploh ni treniral in prišel na tekmovar\je slabo pripravljen. Vajo je izvedel rutinsko in zmagal zaradi dobre psihološke priprave. Druga zaporedna zmaga je Petkovška popeljala na prvo mesto v skupnem seštevku in ga tako uvrstila med glavne favorite za medaljo v Sydneyju.
so le skromni ljubitelji športa, so pograbili za lopate in pomagali odmetati tistih dvesto kubčnih metrov zemlje, ki so delali skakalnici napotje...
“Za deset pesov na uro ne bi takolo garal," gordrnja eden izmed fantov. A tu dela zastonj in noče odnehati.
Mrak že pada, ko odneha ropotarije. Slovenski fantje so odložili lopate. Fantje so storili svojo dolžnost...
V prijetni toplini planinske koče Pertile razlaga tehnične podrobnosti nove skakalnice. Možni so skoki do 35 m (Mi pri tem seveda mislimo na Planico!)...
črna tema zagrinja svet, ko naše pošastno vozilo izgine v ognju in gromu kot voz preroka Elije v temini katedralske noči.
VA (dr. Vojko Arko)
Svobodna Slovenija, št. 24;
15. junija 1950
Slovenija	mo
Stoletnica poštne stavbe v Ljubljani
Ob koncu 19. stoletja se je v avstroogrskem cesarstvu razvila težnja, da bi vsa najpomembnejša prometna središča cesarstva pridobila nove poštnotelegrafske zgradbe, ki bi ustrezale zahtevam takratne poštne in telegrafske službe, javnosti pa nudile večjo udobnost. Tem zahtevam bi uslužbenci pošte lahko ustregli samo z gradnjo lastnih poštnih poslopij in tako je bila Ljubljana postavljena v vrsto izbranih mest (Bregenz,
Gablonz, Ischl, Maribor, Plzen, Franzens-bad, Leitomischl) za to zahtevno nalogo.
Že leta 1890 je ljubljanska mestna občina posredovala cesarski ministrski komisiji predlog za nakup stavbišča na Kaiser Josef Platzu (današnji Krekov trg). Mestni trg je bil takrat bivalno in trgovsko središče in načrtovalo se je, da se bo promet širil v vzhodni smeri proti Poljanam ter se raztegnil čez Mesarski most (Zmajev most) na Resljevo cesto, kot bodočo zelo prometno zvezo do kolodvora Podan je bil tudi predlog za odkup in prezidavo palače Kazine na Kongresnem trgu. Oba predloga sta zaradi tehtnih razlogov odpadla. Glede na sprejet zakon leta 1891, ki je zahteval gradnjo ali nakup lastnega poštnega in telegrafskega poslopja v vseh izbranih mestih, in zagotovila vlade, da priskrbi denar, je bila določena lokacija na levi strani Ljubljanice. Trgovsko minstrstvo je sprejelo ponudbo posestnikov Luckman za odkup in kasnejše rušenje hiš ob Slonovi (danes Čopova) in Šelenburgovi ulici (danes Slovenska cesta). Denar sta podarili Kranjska hranilnica in mestna občina, ki ji je država zato brezplačno odstopila nekaj zemlje za ureditev obeh ulic.
Načrte za novo poslopje je izdelal Cesarsko-kraljevi urad za Pošto in trgovino na Dunnju (Friedrich Setz, 1894). Temeljni kamen je bil položen 21. maja 1895, gradnjo sta izvedla znana ljubljanska stavbenika F. Supančič in T. Knez, kamnoseška dela je opravil Felix Toman in stavba je bila v vsej svoji lepoti zgrajena že 1. novembra 1896.
Dvonadstropno poštno poslopje je zgrajeno v renesančnem slogu. Obe fronti spaja srednji zaokroženi del stavbe, katerega vrh poudarja kupola. Na fasadi drugega nadstropja so vdelani medaljoni s poštnim rogom, strelovodnimi puščicami ter takrat-
nim državnim in mestnim grbom.
Visoko na pročelju obeh front sta bila napisa „poštni brzojavni urad" in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. Po prvi obnovi v tridesetih letih tega stoletja obeh napisov niso več obnovili. Danes je na tem mestu napis POŠTA SLOVENIJE. Na novo so izdelani in objektu povrnjeni kiparski in kamnoseški arhitekturni okras in oblikovni elementi fasad ter stavbnega pohištva. Okoli kupole se vije balustrada, na kateri stojijo sohe železnice, brzojava, pošte in plovbe. Na kupoli je nastavek z uro, nad r\jo pa orel z razprostrtimi perutmi. Poudarek celotni strešini objekta dajejo poleg kupole tudi kamniti ograji kot zaključki arhitekturnega oblikovanja uličnih fasad in oblikovani fasadni nadzidki s kipi postiljonov in pismonoš.
Osebne novice
Poroki: V soboto, 3. junija, sta se poročila v cerkvi San Gabriel v Vicente L6pez lic. Sašika Dobovšek in lic. Javier Ma-sotta. Priče so bili nevestini starši prof. Jana Peternel ter inž. Jernej Dobovšek, ter ženinovi Beatriz Garcia in dr. Angel Maso-tta.
V soboto, 10. junija sta se poročila v župnijski cerkvi „Nuestra Senora de Lujan del Buen Viaje” (Loma Heiroosa, San Martin) Danica Petkovšek in Ruben Santo-laria. Priče so bili nevestini starši Ivanka Plečnik in Janez Petkovšek ter ženinovi Alicia Elva de Giorgio in Daniel Santolaria. Poročil ju je diakon Pedro Martino med sv. mašo, ki jo je daroval dr. Jure Rode.
Novim zakoncem iskreno čestitamo in želimo sreče!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: N.N. Palo-mar $ 20.-; Vladko Voršič v spomin J. Langusa $ 50.-; N.N. San Martin v spomin pokojnim $ 50.-.
V sklad Zveze mater in žena Slomškovega doma pa je N.N. daroval 300,- dolarjev.
Vsem Bog plačaj.
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 24 junija 2000 v Slovenski hiši
ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce.
Poje otroški zbor s Pristave „Zarja mladosti” pod vodstvom prof. Marjane Jelenc, ob 20. uri poklon pred spomenikom žrtev vojne in revolucije; nato slavnostna akademija v dvorani
- Pozdrav: Tone Mizerit, predsednik Zedinjene Slovenije
- Slavnostni govor: lic. Franci Markež
- Kulturni del. Poje otroški zbor Zedir\jene Slovenije pod vodstvom gdč. Marte Selan.
Recitacija v režiji Blaža Mikliča
- Podelitev priznanj Zedinjene Slovenije
- Prijateljska večerja
Dvorana bo razstavno okrašena s slikami naših umetnikov.
Vstopnice po $ 15 v predprodaji v Slovenski hiši, pri odborih slovenskih Domov in v Slogi.
il-
cS
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Mali^oglasi^^
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoycn 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogotd 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.; 4613-1300 Dr. Hčctor Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejla - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejla - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako nedeljo od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordoba).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
Proslava šolskih otrok na čast sv. Alojziju
Nedeljo, 2. julija, popoldan v Slovenski hiši
Lepo vabljeni!
ZORKO SIMČIČ JE ZNOVA NAPOLNIL MALI ODER SNG MARIBOR
Zorko Simčič je bil gost Čandrovih pogovorov na Malem odru Drame SNG Maribor že lani.
Pogovor naj bi se tokrat osredotočil na roman Človek na obeh straneh stene, enega od romanesknih vrhov slovenskega 20. stoletja. Resni bralci so roman visoko cenili že pred konectisočletnimi anketami, res pa je, da so ga pred letom 1992, ko je bil 35 let po izvirniku prvič izdan v Sloveniji, redki brali. Simčič je seveda govoril tudi o romanu, o njegovih (ne)avtobiografskih prvinah, pripovedni tehniki, o literarnih vplivih in tokovih, a tudi o zunajromanesk-nih temah: o emigrantstvu, „slovenskem čudežu v Argentini" pa o predvojnem utripu Maribora ter o sodobni mladi literaturi. Kljub nekaterim že slišanim besedam -sveže in vitalistično kot zmerni-
Večer, 10. junija 2000
V nedeljo, 25. junija bo v Carapachayu
spomin padlih in proslava osamosvojitve po sveti maši
POPRAVEK
V zadpji številki našega lista je v poročilu o 40. obletnici doma v San Martinu nehote izpadla omemba, da se je praznovanja udeležil tudi bivši predsednik Jože Ziherl ml. Prosimo razumevanja.
Obvestila
SOBOTA, 17. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
Praznovanje 50-letnice mladinskih organizacij v Slovenski hiši ob 19.15.
Koline na Pristavi. Začetek prodaje od 18. ure dalje.
SOBOTA, 24 junija:
Praznik državnosti z večerjo v Slovenski hiši.
NEDELJA, 25. junya:
Procesija sv. Rešnjega telesa ob 15.30 v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia.
NEDELJA, 2. julija:
Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju.
SREDA, 5. julija:
Zveza slovenskih mater in žena ima
svoj redni sestanek v Slovenski hiši. Ob 16. uri razgovor s prof. Metko Mizerit.
Pismo iz Slovenij'e
Zdaj vem za kaj se boriš vse svoje življenje in kje črpaš moč. Res je, nismo imeli takih šol, ki bi nas učile, da so komunisti imeli neomejeno moč in so izvajali diktaturo na naših tleh. Sedaj resnica prihaja na dan, a kdo bo plačal za vse te zločine? Verjetno nihče. Lahko pa dosežete oz. ste že dosegli, da je prišla resnica na dan in tisti nekoč slavni partizani že niso več tako slavni kot so bili. Ne pojemo več njihovih pesmi in tudi otroci se ne igrajo partizanov in Nemcev, kakor smo se mi.
Grozno se mi zdi, kaj vse se je dogajalo na naših tleh. Domobranci, ki so bili ali pa so še heroji, so bili kruto pobiti ali pa izgnani v Argentino, ločeni od svojcev in prijateljev. Komunisti in vsi njihovi zvesti podložniki pa so bili opevani kot bogovi.
Tvoj pranečak
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@elsitio.net e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
čeke na ime “Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
13. junija 2000
1 dolar	214,11 SIT	tolarjev
1 marka	104,62 SIT	tolarjev
100 lir	10,57 SIT	tolarjev
Zvezni odbor SDO-SFZ
Vabi vse rojake na
PRAZNOVANJE 50-LETNICE MLADINSKIH ORGANIZACIJ
v soboto, 17. junija, v Slovenski hiši
19.15 Zahvalna sveta maša 20.30 Akademija v dvorani škofa Rožmana Slavnostni govor: Dominik Oblak Odrski nastop v režiji dr. Štefana Godca Predstavitev brošure „Z veseljem in upanjem, v tretje tisočletje0. Po akademiji zakuska in prosta zabava Sodelujejo: Rock & Polka, Trio Mi štirje in Štirje fantje špilajo
Posebno vabljeni vsi bivši predsedniki in predsednice mladinskih organizacij
Vas pričakujemo!
				
		■	■	KAMEN NA KAMNU: PALAČA Človek nikoli toliko ne zasluži, da ne bi mogel vsega zapraviti, pa nikoli tako malo, da ne bi mogel vsaj nekaj prihraniti. Tako pravi slovenska ljudska modrost. Da vam denar ne bo ležal doma, brez obresti in v nevarnosti, naložite ga varno in donosno. Sloga že štiri desetletja zaupno in uspešno upravlja naložbe vseh vrst. Nad 3000 članov to potrjuje. Kličite nas: 4656-6565. Glavna pisarna je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Obiščite nas!
			■	
		M	■	
	M	■■j		
		■	ne	
	■	n	■	
1