!Januš Golec: Doživliail šparowc& Že nekaj let govorijo, pišejo in jadikujejo vsi od najvišjega do najnižjega b gospodarski krizi, draginji in o pomanjkanju denarja. Kljub vsem krizam ter revš.ini vidimo po vseh krajih naŠe kulturne matere zemlje, da eni štedijo ali »šparajo«, kakor bi menili trobiti sodnemu dnevu; drugi pa zapravljajo s pijačo, obleko in raznovrstno drugo potratnostjo, kakor bi moral biti _e jutri konec vsega. Svet se noče v Bplošnem ničesar naučiti. Kakor nekdaj je tudi danes resen človek štedljiv, lahkomiselnež pa razsipava in je potraten. iTudi to je v današnjih časib istina, da je mnogo več pristašev potratnih nego pravib u.encev pametne štedljivosti. V moji ožji domovini na Razdrtem je že od pamtiveka mnogo vcč zapravljivcev nego šparovcev. Pretežjia večina živi iz rok v usta in se ne zrneni za glasove vpijočih iz — puščave štedenja. Ni moj namen, da bi priporočal cenj. čitateljem »Slov. Gospodarja« v boži.ni prilogi varčnost in svaril pred razsipnostjo. Hočem jirn le zaupati, kaj se je pred par leti doigralo med zapravljivcem ter šparovcem iz našega Ijubega Razdrtega. Na deželi naletimo tolikokrat na manjšega trgovca, mesarja ali krcmarja v eni osebi. Toda podeželsko orodje za splošno barantijo je bil in najbrž je še Pondelakov Gustl iz Razdrtega. Sovaščano preskrbuje z obleko in špecerijo, jim toči vino in seka meso. Pred leti, ko je iraela živina še bolj pravo ceno, je prodaj_l bolj na veliko teleta v. bližnji trg, kjer je sedež dekanije, sodišča, davkarije in povrh so tamkaj še tudi žandarji in financarji. Necega poletnega jutra, ko je obetal že prvi posin jutranjih žarkov dnevno vročino, se je odpravljal Pondelakov Gustl z gajbo tclet v trg. Poleg prodaje telet se je namoraval udeležiti slovosne proslave ocllikovanja obče priljubljenega in za naše spodnje kraja *._ _._služnega g. dekana. V trg na počastitev dekanovih zaslug je bil namenjen tega jutra tudi Krumpakov Marko, ki je bil obče znan pod imenom »oče šparovec«. Gustl je kajpada naložil gajbo na mesarski voz in uprezal vanj konja, ko je pristopical niimo Šparovec, ki je bil dolgoleten cerkveni ključar in v tem liostojanstvu je bil povabljen h gospodu dekanu na obed. Oba vaščana sta imela isti cilj. Eden je hotel v trg na v._u, drugi Je sklenil iz prirojene škrtljavojti, da bo kresal peš. O.e Šparovec je bil imovitejši, uglednejši in mnogo — mnogo starejši od Gustla, ga je ta pač povabil iz dobro preračunane spoštljivosti k sebi na voz, ki j- imel spredaj dva udobna sedeža. Šparovec je sprejel radevolje vabilo, zavedajoč se starega pregovora o razliki med najboljšo hojo in slabo vožnjo. Med potjo je prisedel zadaj na prostorni voz še sodni iztirjevalec ali po naše eksekuter, ki je prebil noč nekje na deželi in je moral biti predpoldne v uradu. Šparovec in Gustl sta se pogovarjala p trgovini, zapravljivosti in tolikanj potrebni štedljivosti. Šparovec se je odrezaval dobro, priporačal vsestransko pritrgovanje, štedljivost in je svaril resno Gustla pred potratnostjo. Ako sta Brečala kakega avtomobilista, motociklista ali celo kolesarja, je obsojal očka presnete novotarije, ki samo kvarijo ceste, plašijo konje ter ogrožajo življenje resnih potnikov. Gustl se je režal Iz polnega grla Šparovčevemu. nazadnjaštvu, ki bi bilo morda na mestu kje v srednjeveški dobi, a ne v časih bujno se razvijajočega prometa in dnevno naoredujoče tehnike. Eksekutor zadaj je molčal. Kako tele v gajbi na sredini voza je včasih bolestno zabolilo po materi, sicer je bilo pa krasno mirno jutro, ki je obetalo pekočo vročino. Vožja iz Razdrtega v trg na proslavo }e bila dolgotrajna. Gustl je imel med potjo vsemogo.e krajše ter daljše opravke pri trgovcih, mesarjih in krčtnarjih. Naša deteljica se je pritresla v trg tako, da je še bilo dovolj časa za Blavnostni obed, ki je bil itak glavni cilj Ea Šparovca in Gustla. Gostoljubni gospod dekan je bil poi^abil duhovne gospode iz cele dekanije, ^astopn. uradov, imovitejše ter ugled- nejše može iz spodnjega okoliša. Med obedom 80 fr.ale po stari alovenski navadi napitnice In zahvalnice sem ter tja. Slednjič se je pomaknila proslava le do proste zabave in bolj obilne pijače. V prosto besedo ao posegli tudi negovorniki, postalo je precej živahno. prijetno, a seve vroče, da je bilo za skoprneti in gosti so pili In zopet pili. Kmalu sta si bila za Salo v laseh pri tujem vinu zgovorni oče Šparovec in Gustl. Stari je nabijal po bobnu štedljivosti, kramar se je pa pehal za naprednostjo, pri kateri se ne sme gledati trenutno na večje izdatke, ki se kmalu obrestujejo stotero. Na smešno plat zaokroženo prerekanje med šparovcem in zapravljivcem je prekirtjal slavljenec z opominom na pokrepfiilo s pijačo, da bo še več židane volje. Šparovec ga je cukal ter vlekel, a kar naenkrat ga je začel zalivati pot in hudomušni Gustl mu je oponesel, da preliva dekanove in ne svoje potne srage. Saj na lastne stroške še ni Šparovec nikdar švical v celem svojem dolgoveznem živijenju. Dobro ubrani zbadljivosti se je krohotalo iz polnih grl celo omizje. Glede jezika uglajeni Šparovec je bil res v zadregi z odgovorom. Da bi ga prešinila kaka pametna misel, je segel v naglici v žep na suknji, da bi se obrisal z veliko puavkasto ruto po žg-eče zapotenem obrazu. Ko je tlačil po temljitem otiranju robec v žep, pa je buknilo vse v tak smeh, da so zaklepetale šipe na odprtih oknih. Šparovec se je silno prestrašil, kaj za božjo voljo naj bi bil zagrešil s tem, da se je obrisal po običajni navadi, kar so že bili bogznaj kolikokrat storili vsi zbrani pred njim. Krohot se je stopnjeval v urnobesnost. Celo resni in č; rtitljivi g. dekan se je pokal od snaeha z obema rokama po kolenth. Prvi si je opornogel od smeha Gustl toliko, da je navdušeno vstal in kriknil med družb->: »Sedaj vidite gospodje in kmetje na lastne oči razliko med šparovcem in zapravljivcem. Gruntar, bogataš, cerkveni ključar itd., po domače oče Šparovec el hladi ob najslovesnejših prilikah glavo in obraz z onlm, kar živlnorejci mečejo na gnoj; kramarji — nemaniči In meSetarji pa! še le zmoremo tollko, da ai nabavimo vsaj za slavnostne o_ede žepne robcel« Govornikove bes*ie so po_ivele z no^ va krohot. Oče Šparovec ni znal v naj-j večji zadregi dnige pomoči, da je po^ tegnil % lastno roko po preplašenefii^ obsfazu, ikjer je otipal, da se ga mora držati nekaj posebno smešnega. Ogle-: dal ai je roko in groza, vsa je iila oma,zana od živinskoga odpadka. Segel je v žep po ruto, a tam je bila kar cela zaloga zanj do smrti smešne nesnage! Dasi 60 letnik jo hušnil z naladenišktf naglico izza mize in ven na dvorišfiej k štepihu med donečo muziko posmeliŁt*i Šparovca ni bilo več med povabljene/ Omizje je bilo uverjeno, da mu je vtihotapil in podtaknil Gustl kravje blato v žep. Kramar je prisegal nedolžnost>| pa kedo bi verjel mešetar&kemu zakli-1 njanju na sicer krščeno dušo. Rahlorl čutni gospod dekan je bil po deloma poleglem smehu mnenja, da je šala res prerobata, očka jo bo zameril in zbrani bodo imeli na zabavo celotne jrvnosti opravka pri sodišču. Naključje in običajna huda žeja nižjega uradništva je zanesla pred odbodom gostov od obilno obložene mize v župnišče eksckutorja. Gustla je že ob-i letavala resna bojazen, da bo trpel tokrat čisto po ncdolžnem, ko je zagledal iztirjevalca, ki se je vozil današnje predpoldne z njini in Šparovcem. Po natančno razloženem dogodku, ki je bil onemogočil Šparovcu nadaljnji oŁ)stanek pri mizi, je podal eksekutor resnično tolmačenje, da ni bila kriva krava Šparovčeve polomije, ampak telet' brez Gustlove vednosti ali celo krivde.| Priča očividec je celo razlagal, ko se je' pokrepil z izvrnjenim kozarcem, tako^ le: »Oba gospoda sta sedela spredaj na mehkih sedežih in bila zapletena celo vožnjo v živahne r&zgovore. Koj za njihovim hrbtom so bila stoje v gajbi tri teleta, kl so bolila za kravaml in stopicala nemirno sem in tja. Zadaj sem tresel jaz ude svojega rojstva tako, da Bem gledal teleta in obema sprednjima gospodoma v hrbet. Razgovorov se nilem mogel udeleževati vsled _ rehudega ropota voza, sem se pač razgledaval po obeh straneh ceste. Slučaj je nanesel, da sem videl, kako je dvignilo tele repec in atrosilo svojo nečednost očetu fiparovcu od zadaj naravnost v prostoren žep na suknji. Dedec telečjega zlollna brez slabega namena ni opazil, mene tudi ni dražil in bolel, aem pač tno_.al, da ne 1" nakopal nedolžnemu teletu kakih bunk in sunkov. Da bo pa prenašal stari Šparovec na gnojišče gpadajoči odpadek tako dolgo po žepu ln počastil z njim celo slavnostno omizJe, o kaj tacem se mi niti sanjalo ne bi.« Gustl je bil a to izpovedjo opran vsake krivde. Vsi ao verjeli, da gre v tem emešnem dogodljaju za slučaj. Le stari Šparovec je še najbrž uverjen dane^, da mu je bila nesnaga utihotapljena v žep. Ko se je umil na dvorišču pri g. dekanu, je odklepal peš domov. Gustlove opravičbe in zaklinjanja na popolno nedolžnost so ostala pri resnem in zamerljivem očancu do danes bob ob steno. Ni ga človeka v naših spodnjih kraJih, fci bi se drznil vprašati Šparovca na glas in očito: kako si je brisal pot mesto z robcem z onim, ki poživlja poljedelstvo, nikakor pa ne spada na obraz Častitljivega o.anca!