Poslednje vesll Novice iz drugih držav V Avstriji bo uvedena vožnja po desni strani. Po sporčilu nemškega trgovskega ministra dr. Fischbocka bo uvedena v Avstriji s 1. junijem vožnja po desni strani. Od te odredbe bosta zaenkrat izvzeta Dunaj n Nižja Avstrija. S 3. oktobrom pa bo uvedena po vsej Avstriji desna vožnja. Prosti plačilni promet med Italijo n Francijo. Med Italijo in Francijo je bila zadnje dni podpisana pogodba o prostem deriarnem prometu. Po tej pogodbi bo s 1. majera med omenjenima državama odpravljen kliring; in bo zavladala popolna plačilna svofcoda. Ta pogodba je prvi važni korak za zbližanje med Italijani- in Francozi. Spanski nacionallsti so zabili klin med Barcelono in Valencijo. Čete Francovega generala Arande so zabile po zavzetju pristanišča Vinaroz, mesta Benicarlo ir Alcanar na dolžino 50 kilometrov do morja klin med Valencijo in Barcelono med velikonočnimi prazniki. Po tej zmagi sta ločeni obe rdeči prestolici in sta brez železniške in cestne zveze. Koj po odločilnem predoru so začeli nacionalisti utrjevati svoje postojanke ob morski obali, da bi bili zasigurani napram vsakemu presenečenju od strani morebitnih rdečih rezerv. Z omenjeno odločilno zmago je zašla v največjo nevarnost rdeča fronta pri Tortosi, katero so nacionalisti začeli takoj naskakovati. Najnovejša poročila pravijo, da so nacionalistične napadalne čete na veliikonočni ponedeljek zvečer že vdrle v predmestja Tortose. Clvilno prebivalstvo je zopet začelo v obilni meri bežati čez francosko mejo in so francoske oblasti dto praznikSh imele polne roke dela s temi begunci. Pr<\l Barcelono p* je prišla angleška vojna ladja, ki je naložila angleške državljane in jih odpeljala na varno. Vsa ta dejstva so kaj slaba znamenja za španske rdečkarje. Dcnnače novice lmena v svetcvni vojni padllh in umrlih ob grobu neznanega slovenskcga vojaka na Brezjah. Veličastna počastitev vseh Slovencev, ki so padli v svetovni vojni, bo grob neznanega slovenskega vojaka na Brezjah. Dostojna in ponosna grobnica bo spomenik vsem tlstim, ki so dali najdražje — svoje življenje na raznih bojiščih. Vsaka slovenska župnija bo imela določen prostor, na katerega bodo prišla imena Slovencev, padlih in umrlih v svetovni vojni. župnije bodo na stebrih razvrščene po abecednem redu, imena padlih pa po prijavah posameznih župnij. Ker pa bo izvedba celotnega načrta zvezana z veliklmi stroškl, je potrebno, da prispevajo svojci za imena gotov znesek. Odbor Zveze je določil vsoto 300 din za vsako ime, ki se bo vklesalo v steber ob spomeniku. Znesek se lahko plača v več obrokih. Prispevke sprejemajo župni uradi in pa Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. Spomenik kot spomin strašne obletnice. Na pokopaližču v Tržiču so odkrdli na velikonočni ponedeljek spornenik deveterim žrtvam, katere je lani na ta dan zasul pod Storžičem ob priliki smučarskega izleta snežni plaz. Spomenik predstavlja nadangela Mihaela. Izročitev župnije. S Ptujske g-ore poročajo: Dne 1. septembra 1937 je prevzrvišeni g. škof dr. Tomažič izroiil eno izmed znamenijtejših Marijin.ih svetišč na štajerskem, Ptujsko goro, v upravo oo. minoritom. Te dni so pa iz Rima od Svete stolice prispela vsa dovoljenja, da se ta izročitev izvrši. Zato bo na belo nedeljo, 24. aprila, slovesnost izročitve župnije in svetišča Ptujska gora oo. minoritom in p. KorLstantin Ocepek bo postavljen za župnika-viliarja. Slovesnoat bo izvršil odpošlanec Prevzvišenega, prošt lavantinskega kapitlja mil. g. dr. Maks Vraber. ZaCetek to ob desetih. Vsa župnija se z veseljem pripravlja na ta velik dogodek. Mariborski odvetnik umrl. V Maribaru je podlegel za veLiikonočne praznike pljučnici g. dr. Ferdo Ijašič, 581etni odvetnik. Rajni je bil ob prevratu nekaj let odvetnik v Oirmožu. Zapušča ženo z dvema otrokoma. Svetila mu večna luč! Italijansko letalo strmoglavilo na tla pri Podsrcdl. Na velikonočni ponedeljek ob 13.36 sta se pojavili nad tjrgom Podsreda pri Rajhenburgu dve italijanski letali. V bližini Pokleka prl Podsredi Je eno letalo iz neznanega vzroka eksplodiralo in padlo na tla. V ponesrečenem aeroplanu so bile tri osebe. Truplo pilota je bilo čisto zoglenelo. Ubila sta se tudi 34 letni mehanik Luigi Merizzi in romunski letalski častnik 34 letni Evgen Domitrescu. Drugi aeroplan je nekaj časa krožil nad mestom nesreče. Radi nizkih oblakov ni mogel videti, kaj se je zgodilo in jc odbrnel naprej. Avto se preobrnil v obcestnl jarelt. Na cestl med Sv. Lenartom in Sv. Trojico pri Spodnjem Porčiču se je preobrnil v obcestni jarek tovorni avto mariborskega sodaviCarja Kampla. Od pctih potnikov sta se poškodovala pri padcu pri Kamplu Tislužbena Marija Senekovi6 in čevljarski pomočnik Alojzij Roch, ostali so dobi1' manjše poškodbe. Smjrtnonevame opekline. V Framu so zakurili otroci na njivi ogenj in sedli krog njega. Osemletna delavčeva hčerka Marija Mulec se je preveč približala ognju in se ji je užgala obleka. Deklica je bila na mah v plamenih in je dobila amrtnonevarne opekline. Grozna družinska žalolgra. Na Gorjah pri Bledu je na veliko soboto zastrupila Angela K. 8 ciankalijem svojega sedemletnega sinčka Janezka in štiriletno Verico ter nato še samo sebe. V2arcxk groznega d«janja je žirvčna bdezen obupane matere. Nogo si Je zlomil pri smučanju. Na veliko noč avečer si Je ztomil levo nogo pri amučanju na Karošici nad LuCami v Savinjski doJinl Pavel Križmanie, 231etnl gocsdar prl grofu Attemsu v Slovenski Biatrici. Panesrečenega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Podlegel padcu s kolesa. Jožef Rojko, 181etDi posestnikov sin iz Rogoznice v ob&Vni št. Rupert v Slov. goricah, Je padel tako nesrečno a kolesa, da je podlegel poškodbl v ptujski bolniSnici. 2jrtvi vellkonofnega neprevidnega stjreljanja. V mariborsko bolnišnico sta se zatekla kot žrtvi neprevidnega velikonočnega streljanja: 19 letni Rupert Justnik iz Ruš, katerega so zadeli drobci razpočenega možnarja v levo nogo, in Huber Maks, 321etni trgovski pomočnik iz Studencev porl Mariboru. Slednji ima poškodbe na obrazu, roikah in nogah. Pod voz. V Dog-ošah pri Mariboru se je prevrnU voz na 381©tnega posestnika Franca Lešnika, katerega so oddali v bolnišnico s hudimi notranjimi poškodbaml. Drevesnlčarski odsek SiV društva priredi v dneh 9. in 10. majnika Izlet sadjarjev v Italijo, kj«r ogledamo sadne nasade, bivSi bojišča pri Gorici, na Sveti g-ori, Doberdobu, na gori sv. Mibaela in drugod ter obiščemo grobove padlih tovarišev. Potujemo z avtobusi iz Ljubljane. Cena za vožnjo Iz Ljubljane preko Gorlce in Trsta ter nazaj je 150 din, ki jih je vplačati pri prijavi. Oskrbnina ter vstopnina v Postojnsko jamo in drugod stane 145 din, ki jih je plačati pri vstopu v avtobus. Vse podrobne podatke pošlje na željo predsednik odseka Ivan Dolinšek, Kamnica, pošta Maribor. Bivši bojevniki irnajo priliko, da poceni ogledajo bivša bojišča ob Soči. Potrebni sta le dve sliki in nekaj osebnih podatkov. Požari. Na veliko soboto ob 9.15 je zajel požaf stanovanjsko hišo, nato še hleve posestnika Fajt Antona v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah. Hlevi so pogoreli do tal, od stanovania pa so ostale samo gole stene. Rešili so živino in malo pohištva. Zgorel je ves živež in obleka, da nimajo hrane ne obleke za cerkev. Najhujše pri tem pa je to, da posJopja niso bila nič zavarovana in jc posestnik vreden vsega usmiljenja. Vzrok požara je neznan, najbrž je bil dimnik slab, ker je pri dimniku zaCelo najprej goreti. škoda je velika. — Na veliki petek popoldne je uničil ogenj domačijo posestnika Ivana Gostenč- Cika, p- d- Mraka na Selovcu pri GuStajnu. Gafienje je bilo onemog-očeno radi parnanjkanja vofie. škoda Jo le delno krita z zavarovalnino. — jNa veliko nedeljo zjutraj ob petih Je izbruhnil logenj v gospodarskem poslopju gostUničarja [Vojka Šribarja v Gradcu pri Litiji škoda znaSa 50.000 din. Zavarovalnina je le delna. Mirno vreme je preprečilo razmah nesreče. Slovenska krajina Tropovci. čeprav jih je mnogo odžlo v NemčiJo, nas še vseeno ni zmanjkalo. Iz naše vasi, ki šteje 60 hišnih številk, je odšlo do zdaj samo v Nemčijo 45—50 delavcev, moških in ženskih. V Franciji jih je okoli 30—35 delavcev. In še vedno letajo na borzo dela v Soboto, kjer še zmeraj čakajo cele trume delavcev, in to takih, ki imajo dosti zemlje doma. Nekatere bolj potrebne vleče zaslužek, drugi pa pravijo: če bož šel ti, bom tudi jaz šel. Mnogim pa je že žal, ker so šli od doma, ker jim tu ni bilo sile. če bo šlo to še tako najprej, bodo navsezadnje res samo otroci (U_ starci ostali doma. — Slana nam tudi ni pri¦zanesla in je napravila precej škode, poaebno pa sadnem drevju. Tropcvci. Po razdelitvi gasilske rmovine Tiši«ia-Tropovci smo naročili moderno novo ročno jbriz;galno, katera bo vsak čas prispela s Ceške. Gasilska četa šteje samo 20 redrrih članov, pa Bo doslej Se povsod želi samo pohvalo. Tudi v tnaši vasi so dobijo ljudje, katerim je gasilska četa trn v peti in rovarijo proti njej. Toda gasllci gredo preko teg-a. Začeli ao že zidati iz iastnih sredstev lep gasilaki dom, kl bo na najJepšem kraju vasi in bo v ponos vsej vasi. Vsa dela lepo napredujejo. Pošteno ljudstvo že neBtrpno pričalmjc dneva blagoslovitve nove brizgalne in doma. Društvene vesti Sv. Jorij ob Taboru. Na Jožefovo je tukajšnjl fantovski odsek priredil fantovako akademijo z govorom, deklamacijo, petjem in telovadbo čla¦nov, mladcev tn naraščajnikov. Za materijiaki dan pa j« naS dekliški krožek priredil dekliško jaJtadertiijo z govorom, deklamacijo, petjem, lepo jbridejansko igro ta s telovadbo članic, mladenk ia naraščajnic. Na veliki petek in veliko soboto 90 pevci našega fantovskega odseka v farni cer(Icvl pari vecerni pobožnoeti peli dr. Kimovčev >PaBijon<, kl Je verruke do solz ganil. Fantom tn bjihovemu pevovodju častitamo! Sv. Venčesl Prosvetno društvo priredi na belo fieddjo v tukajšnji Soli ob treh popoldne veselo igro »Dva para se ženita«. Vsi domači in sosedje Bte iskr---> vabljeni! Borovei. Na belo nedeljo bo priredilo ProsvetBo družtvo v Slomšekovi dvorani pri Sv. Marku ^Finžgarjevo ljudsko igTO »Razvalina življenja«, Ifcl je izredno zanimiva in napeta. Vstopnina zelo bizka. Vablmo vse k obilni udeležbi! Naši rajni f Ignacij Zupanič Na velikl petek j« mirno v Gospodu umrl v jvinorodnem Vajgnu piri Jareniul Ignacij Z u panič, bivži prvi slovenski župan jaxenins___, cerkveni ključar, slovlt vinogTadnik tn poseatBik. Zaspal je, ko je molil križev pot- Dosegel jge častltljivo starost 85 let. 21vljenJ« blagega jx>kojn_ka j« bilo samo delo in zopet delo. Pred 55 leti ee }e kot zal in živahen mladenj. priženil jr Vajgen k sloviti šmiirnaulovl hlSt Kea- j« z Bog-om zaJtd vsako delo, Je iriel srefio v družinl hi prf gcepodarstvu. Otroke je vzgojfl kot zaSredM »ovence tn rveste katoliSJri cerkvt V ZuganlCevl hlSl ^e že gd nekdaj stara lepa navada, da družina akupno s goapcKlarjem moli rožni v«nec, skupno zajemajo iz sklede In se viničarji in xvjih.ovi svojd smatrajo kot 6__ni družine. Zupanic je poreuredil goepodarstvo v pravo nap_edno kmetijo, kakršne daleč na akc4i ne najdeš. Zupaničeva vinska kapljica je iakana. V mlajših letih je Zupanič bll na severni meji na čelu narodnili kmetskfih. borcev. Zlomil je nemSkutarstvo v Jarenini in okolici, Po hudi borbi je _k>stal prvi slovenski župan v Jarenini in je uvedel prvi na naši meji slovensko uradovanje in ni klonil pred tujci. Z rajnima poslanceraa Robičem ih Roškarjem je priredil nešteto javnih shodov v mariborskem okraju. Ko je Zupanič spregovoril resno in častitljivo, ga je vse poslušalo s posebnim spoštovanjem. Zupanič je tudi bil ustanovitelj raznih narodnih in kmetskih organizacij na meji. Pokojnik se je strogo držal gesla: Zvcstoba načelom, ne odnehati niti za pičico! Takega vidimo očeta Zupaniča skozi vse življenje. Cerkvi je bil globoko vdan in je kot cerkveni ključar nad 35 let sporazrumno s svojim prijateljem dekanom Čižekom deloval za verski preporod domače župnije. Gostoljubje pokojnikovo pa je bilo tako veliko, da je bil v njegovi hiši postrežen prijatelj in tujec. Sin Alojzdj, bivši oblastni odbornik, sedaj nadaljuje očetx>vo delo. Igr.aca Zupaniča smo na velikonočni ponedeljek ob ogromni udeležbi spremljali na zadnji poti. Krsto so nosili doma&i viničarjL Iz Maribora so se udeležili pogreba dr. Leskovar, poslanec dr. Veble, podžupan žebot, trgovec JančiC, dr. Pihlar ter na stotine prijateljev od blizu in daleč. Ganljive poslovilne besede sta govo.Ua ob grobu kanonik in dekan čižek in dr. Leskovar. Pevski zbor je na cfcmrn, pri cerkvi in na pokopaliž-u zapel ganljive žalostinke. Pogreba se je udeležilo šest duhovtiikov. Blagi pokojnik — v pravem pomenu besede »zlata duša« — počivaj v mlru, družini pa na_e sožalje! * Grlava pri Ljutomeru. Dne 13. aprila je umrla Marija Skuhala v starosti 82 let. Gospodinjila je na posestvu od leta 1878 do 1928. Bila je zelo dobra gospodinja ter je s svojo delavnostjo, skrbnostjo in varčnostjo bila drugim za zgled in predmet spoštovanja. V_a-edila je v narodnem in katoliSkem duhu dva sina, kl »ta prsjela po rajni materi vsak svoje posestvo. Njenega pogreba na veliki petek se je udeležilo prav veliko število ljudi. Rajna mati naj počiva v mlru, sinovoma in svojcem naše sožalje! Svetl Jurij ob Taboru. Na veliko sredo, dne 13. aprila, smo položili v grob telesne ostanke 70 letne Amalije Hribovšek, dolgoletne goapodinje in nečakinje rajnega prelata in stolnega prošta g. Karla Hribovšeka. Na zadnjl potl jo je spremljalo sedem duhovnikov in tukajšnja dekliška Marijina dmžba. Naj ji sveti večna luč! Dopisi Polenšak pri Ptuju. Kakor smo že javili, je bil 10. aprila izvršen drzen rox>arski vlom v naSo župno cerkev. Vlomilce so že aretirali, dobili smo nazaj tudi že skoraj vse pokradene stvari, a žaHbog, da monštranca, ciborij, kelih in relikvarij je vse grdo razbito In zme.kano, tako da ni več za nobeno rabo in se tudi ne da nič popraviti. Ker je bilo vse iz nianjvrednega materijala, zato za te razbitine najbrž ne bomo ni.esar dobill. Da si pa vse to cerkev novo nabavl, pa bo treba okoli deset jurjev. Zato že nabiramo darove po župnijl s prošnjo, da vsak da, kar največ more. Iz bivše občine Sloml so kar lepo darovall, malo mo.nejJ51 po 100 din. 2cleU je, da tudl lz ostalih bivSih obfiin talco napravijo. Erako se obračamo a toplo proSnjo tudi na naše Polenčane, kl so izven župnije. In še proslmo vs« prijatelje in dobrotnike naže lepe cerkvc, naj se apomnijo a kaktta darom Marije Polenske. Vsem darovaloem pa naj obilno poplača Polenaka Mati boija s srvojim ljubim Sinom, kateriima ae je zgodila tako stra&oa oskrumba in nečast. Laporje. ObCinske volitve amo končall, izpadla 90 prav sijajno. Vidi se, da so naši možje in fantje Se od fare laporske! Potiii nasprotniki se s»daj tolažijo s tem, da pravijo, da je klerikalcem šlo samo za župana, s cestno zvezo LaporjeKjrižni vrti pa zdaj ne bo nič. Vsi zavedni možj« in fantje pa se trdno zanesemo na besedo načelnika cestnega odbora g. žebota, ki nam jo je dal na shodu na Križnem vrhu, in smo prepričanl, da bo cesta, če ne še v tem letu, pa v prihodnjem, gotovo končana. — Na veliko soboto zvečer smo ob vatajenju Gospodovem videli prvlkrat na iSe veliko veselje naše vrle fante v novih krojih, ko so pri procesiji s prižganiml svečami spremljali Najsvetejše, edeu pa je nosil kip vstalega Zveličarja. Katoližko-narodna zavest med našo mladino se že kaže. Kljub težkim gospodarskim razmeram so si naši fantje nabavm nove kroje. Upamo, da bomo v najkrajšem času videli v krojih tudi naša dekleta. Naša rnls^ dina je postavlj«na pred najtežjo nalogo, ustvariti sl dom. Tukaj pa je dolžnost starejših, da pridejo mladinl na poi_.3_* Z vsemi silami delajmo na to, da bo tudi naS farni dora Se v tem letu pod streho! TJ, mladijia, j>a naprej po zacrtani poti do najvišjega cilja! Briajeva gora. Delavcd, pozor! Dne 1. maja imamo cerkveid shod pri znameniti romarskl cerkvi Matere božje na Brinjevd gori v ZrečaiL Ob 10 bo pridiga in sv. maša, nato prijateljsild sestanek. Za okrepčilo bo dovolj poskrbljeno. N* svidenje na Brrnjevi gori! Makole. življenje v naši posojilnici ae je zadnji čas zelo požlvilo in Je poatalo naravnost Hvahno. Vlagatedji postajajo čezdalj« bolj zadovoljni. Seveda je naval silno velik, tako da noben uračtnt dan ne morejo vsi na vrsto. Nekoliko potrpljenja Je 5e treba in. polagoma bo prtšlo z»i>et v normalni tir. Vloge do 100 dln ao 2» proste, do 5000 din 20% ter postopoma dalje. S tem bo prva vrzel zamašena. Tudi nove vloge 2* precej prihajajo, ld jlh posojillnica van_o nalag* pri Zadružni zvezi, katere pa se zopet takoj 1*liko drigajo t polni vloženi -vsotL Ljudstvo }• dobilo zopet aaupajij- v domačl zavod. Doslej f marsikdo vlagal v poštno hranUnico, kar pta nl bilo ravno prikladno. Poštna hranilnica vlože *• sprejrana, a posotfil ne daje, kar pa je za kmet* velik« važnosO. NaSa posojilnica pa bo v kratkem zopet prifiela s poaojfll po primernlh obr»stih. Mnogi vlagatelji ao že obupavali, češ, naa« vloge bodo propadle. Toda po šestletrd dobl' kriw so vse vloge v naSi posojllnlc ostale varne. NaS* posojilnlca je bfla že od nekdaj pravl doma.1 dom in središče \se~ zadružnega, gospodarskeg^ prosvetnega in političnega žlvljenja vse DravlnJ* ske doliine. Ta zavest pa mora v nas zopet oHvetl! Trnovlje pri Oeljn. Prl nas se Je zafiela gnr dltl ceata Trnovije—Arclln. Za to cesto smo mc*ledovali že dolga desetletja, pa vedno brez usp»* ha. Sele sedaj, ko sona odloCujočih mestih naJI možje, se nain l25»lnjujejo naše dolgoletne želj«, Na Žaloet pa moramo povedati, da so 5o dan«i med nami ljudj«, M na vae mogoče načino skoSajo oviratl zgr&dbo toll potrebne ceate, in tra celo takl, M bodo saml lmell najveftjo korist o4 nje. Zato pa vaa čast tn naSa. iskrena zahvaU vsem ln vsakemo, kl je in 9e bo kakorkoll prtpomogel k čimprejSnjl zgraditvi te ceste. Po»* zahili pa tudl ne bomo tistlh, kl hočejo deH oviraU. Daladier, predsednlk nove francoske vlade. iimagovitc Jcrancove čete pri gradnji pontcnslccKa mosta Ccz špansko relco Cinca. Kemal Atatiirk, diktator Turčije, leži bolan \ svojem gradu v Angori. Spanski begunec je našel na francosklh tleh svojsga sinka. Paol Marchandeau, novi francoski minister la finance. Albert Sairaut, novi fraucoski notiranji mlnister, Mlada egipčanska kraljiea Farida. General Hata, vrhovnl poveljnlk japonskih čet na Kitajskem. Buujenl, ruski konjeni§ki general in maršal, je bil odstavljen. Buttjenijevo ženo je dal Stalin že ustrcliti. TrocUI, že davno iz Busije pregnanl ofie boljgeviz- ma, slikan v mehiškl prestolici v Mehlku, kainor se je zalcltei v zadnjem času.