stopa požrtvovalnost partizanske bol- ničarke, bralec pa se utegne zamisliti še nad okoliščinami, ki v vsaki vojni otežujejo skrb za ranjene vojake. Podčrtana je humana nota gveril- skega bojevanja, ko se mlada bolni- čarka za ceno lastnega življenja iz- postavlja nevarnosti in rešuje ra- njence. V Upornih Dražgošah je središčna točka požig partizanske vasi, v kate- ri je življenje sprva potekalo dokaj mirno in kjer so se na odru vrstile prave partizanske predstave. Ko se Nemci odločijo vas ukrotiti, se Draž- gošani odločijo uporno bojevati. Po- anta pripovedi je v neuklonljivosti zavednih vaščanov in v tem, da iz ruševin vedno vzklije novo življenje. Tretja zgodovinska slikanica govo- ri na splošno o prav posebni, ano- nimni vojski neštetih kurirjev, ki so s svojo drznostjo in pogumom pre- magali ovire vseh vrst in tako zelo odločilno pripomogli k zmagi. Avtor se spominja tudi osebnih izkušenj z njimi, to pa daje pripovedovanju do- datno mikavnost. V vseh treh slika- nicah je dogajanje dokaj zgoščeno, osredotočeno na poglavitno črto — povedati tisto, kar v najbolj zgoščeni obliki nakazuje sam naslov. V vseh omenjenih slikanicah je enakovredno dopolnilo besedil ilustracija, najbolj izvirna pa je gotovo Mančkova sli- karska govorica. Leopold Suhodolčan je začetek vojne prikazal kot odločilni trenutek, ko se usoda naroda lomi na dvoje. Otrokoma, Tomažu in Ančki, počasi postane jasno, da se z vojno začenja nov čas in da tudi v teh spremenje- nih okoliščinah narod ne bo ostal prepuščen sam sebi. Njun pogovor z dedom na nekaterih mestih sicer ni povsem prepričljiv, deluje nekoliko skonstruirano, v celoti pa slikanica bralcu nazorno približa začetek dru- ge svetovne vojne. France Filipič je iz izčrpnega po- znavanja usode pohorskega bataljo- na na — lahko bi rekli — najkrajši možni način opisal njegove zmage in pošasten konec. V zgodbi se mu je posrečilo izpričati vso monumental- nost herojske drže tega bojnega ko- lektiva. Mladi bralci so s Kurirčkovo zgo- dovinsko slikanico dobili v roke kvalitetno branje, ki jih po eni stra- ni informira o posameznih dogodkih iz preteklosti, po drugi pa jim infor- macijo odene v vabljivo literarizira- no obliko. Naglasiti velja še delež ilustratorjev in primakniti vpraša- nje, ali bi zgodbe same na sebi zaži- vele s prav tako polnostjo, če jih ne bi spremljalo tudi slikar j evo umet- niško sporočilo. Berta Golob SLOVO OD OTROŠTVA Branka Jurca: Kad jagode zru. Beograd, Nolit 1977. Slovenska pisateljica Branka Jurca je razen knjig Pod bičem in Stekleni grad posvetila otrokom in svetu otroštva vse svoje stvaritve, od sli- kanic, zbirk pripovedk do romanov — nabralo se je skoraj trideset del. V tem kalejdoskopu podobe otroštva naj posebno poudarim naslednja de- la: Žrebiček brez potnega lista, Ro- diš se samo enkrat, Katka in Čuj, Špelin dnevnik in Ko zorijo jagode. Ob Eli Peroci in Svetlani Makarovič je Branka Jurca ena izmed najbolj znanih slovenskih književnic, ki pi- šejo za otroke in mladino. Njeno pripovedništvo temelji na doživetjih otroštva, ki je avtonomni svet in najvažnejša stopnja v razvo- ju posameznika. Branka Jurca je spremljala dejanja in nehanja otrok, od nedolžnih želja prek igre, sanj, domišljije in ljubezni ter v svojih številnih stvaritvah zasledovala raz- vojno pot otrok: prizadevala si je v vzgibih njihove psihe odkriti vredno- te zanosa in navdušenja, s spremem- bami razpoloženj in pomikanjem me- ja izkušenj pa je pripomogla k teme- ljite j šemu spoznanju življenja, lju- bezni, žrtve in odpovedi. Lahkotno in sproščeno spremlja čustvene vzgibe otrok ter se pri tem prav nič ne boji morebitnih deviacij. Dejstvo, da ustvarja brez slehernih predsodkov glede otrok in otroštva, temelji na sodobnejših psiholoških opazovanjih, njihov rezultat pa je ugotovitev, da otrokov razvoj poteka nemoteno, če ga odrasli ne motijo z zatiranjem ali tutorstvom. V romanu Ko zorijo jagode sproščenost preve- va svojevrstni poetični humor, ki je v njeni prozi iskriv, duhovit in živ- ljenjsko razgiban, vendar ni tako po- udarjen, da bi njena pripoved izra- žala humoristični odnos do sveta, temveč si le prizadeva pozno otro- štvo osvetliti tudi s šaljive plati. Branka Jurca, spremljajoč svojo junakinjo, poglobljeno prikazuje sub- tilne psihične odtenke, ki izražajo ne- mir in različna razpoloženja mlade osebnosti: njena čustva dinamično, toda povsem naravno menjavajo raz- položenja in kažejo veder odnos do sveta, toda tudi nagnjenja k razmiš- ljanju o njegovih vprašanjih, s kate- rimi se mladostnica začenja soočati. Junakinja Branke Jurce na pragu sveta skrivnosti, ki napoveduje bolj zapletene življenjske pojave, spo- znava odnose, ki širijo njeno obzorje in zanjo je vse zanimivo: lastni dvo- mi, nagibi in želje, ki jih ožarja ča- robnost sanj, igre in zanosa, mladost- ni polet, izzivajoč življenje in ljube- zen pa narava in umetnost. Pisatelji- ca je razprla pahljačo zanosa mladih na začetni stopnji razvoja in v raz- novrstnih oblikah prikazuje njegovo vsebino: njihovo zavzetost, sanjarje- nje in kramljanje je usmerila k do- življanju ljubezni, ki je zanosna gi- balna sila v dozorevanju za življenj- ske obveznosti in podvige. Ko zorijo jagode — to delo je pravcati kalejdo- skop mladostniškega nemira v nave- zovanju psihičnega in čutnega stika z življenjem in svetom. V tem kale j - doskopu pa Jagodo Branke Jurce — kakor Gavo v romanu Pradevojči- ca Desanke Maksimovič — odlikuje vrsta dekliških lastnosti, ki so splo- šno veljavne v vseh obdobjih otro- štva. Naša pisateljica je posvetila vso svojo pozornost mladostniškemu ob- dobju avtogramov in spominskih knjig, opazovala in prikazala je tisto razvojno stopnjo, ki sta jo Miroslav Antič (Plavi čuperak) in Aleksandar Vučo (Momak i po hoču da hudem) poetično opisala, pri tem pa osvetlila najsubtilnejše in najbolj dinamične vzgibe hotenj posameznika, obdobje, od katerega se poslavlja junakinja Claude Campagne v romanu Zbogom mojih petnajst let. Junakinja Branke Jurce — Jago- da — je najstnica, ki se kdaj pa kdaj ure in ure dolgočasi ali jih brezskrb- no uživa, včasih pa kljubuje, toda njena poglavitna lastnost je pred- vsem kritična zavest, ki pripomore k temu, da se upira zahtevam in sla- bim vplivom potrošniške družbe. Motijo jo hrup avtomobilov, gneča, lov za zaslužkom, goljufije in pone- verbe. Kljub brezskrbnosti, dobremu gmotnemu položaju in ugodnim po- gojem razvoja se kdaj pa kdaj nela- godno počuti, prikrajšana glede ču- stveno poglobljenega doživljanja le- pote narave in sveta. Njene poti se razpredajo med domom in šolo, iz- polnjuje njene zahteve, vendar kaže odpor do pogojev vsiljenih spo- znanj, toda ker se zaveda, da se člo- vek oblikuje z delom, ki daje življe- nju smisel, si prizadeva uveljaviti se z učnim uspehom in s priznanjem v družbenem življenju. Njena gostobe- sednost in občasna spogledljivost sta odraz spremenljivosti razpoloženj mladostnice, izražata nemir in po- tratno razdajanje sil na poti v pri- stan ljubezni, kjer naj bi se zasidra- la. Zanosna zaljubljenost v fanta ob- vladuje tudi njene sanje: tako ta ljubka, rahločutna in zavzeta deklica kakor mesečnica odtava v naravo, ker se ji je sanjalo, da jo tja kliče glas izvoljenca, ki si ga je po na- ključju izbrala. Jagoda je samostoj- na mlada osebnost, ki se vključuje v življenje in izpolnjuje njegove za- hteve. Pristna je, sproščena in brez predsodkov, toda dovolj preudarna, zato se izogiba napakam, ki povzro- čajo neprijetnosti in bolečine: je po- osebljena mladostnica z vsemi last- nostmi, ki so značilne v procesu raz- voja in oblikovanja mlade osebnosti. Njena pripravljenost za človekoljub- ne akcije — pomoč nebogljenim in bolnim — ni izraz sentimentalnosti, temveč dokazuje njen čut dolžnosti in odgovornosti z ozirom na svojo vest in tovariše. Izkušnje prvih lju- bezenskih razočaranj je ne porazijo, v njih najde moč, da oblikuje trajen in neomahljiv odnos do dela in do vrednot življenja. Roman Branke Jurce spremlja pre- hod prek meja sanjarjenja na tla resničnosti in trdnih stališč v druž- benem čustvovanju posameznika, ki je spoznal vrednost ironije, življenj- ske drame in ideala. Tako se v tem romanu vzpostavlja ravnovesje med hrepenenjem in doseženim ter z na- povedjo glede izbir, kar pač moramo razumeti kot zbiranje sil, ki bodo pripomogle k večji osveščenosti in ji okrepile voljo na poti k novim afir- macijam. Spričo zanimanja za doga- janja in za njihove medsebojne od- visnosti — od ljubezni do umetnosti pa do politične aktivnosti — kar je poudarjeno v tej literarni stvaritvi, ki prikazuje oblikovanje mladine, ji pač ne moremo očitati, da bi bila enostranska, površna in ravnodušna glede dogodkov v družbenem življe- nju in v sodobnem svetu. R o m a n K o zorijo jagode j e v s l o - venski in jugoslovanski književnosti izpolnil vrzel s tematiko mladostni- štva, ki se poslavlja od otroštva. Njegova poglavitna vrednost je živ- ljenjskost v prikazovanju sodobnosti, kjer se križajo in spopadajo konser- vativna dediščina, parvenijstvo in moderni, kritični odnos do življenja in sveta ter sploh do vrednot duhov- ne in materialne kulture. Roman spremlja čustvene vzgibe in razpolo- ženja, analizira zavest in sploh psiho mlade osebnosti — od navdušenosti in ljubezenskega zanosa do soglaša- nja s tem, da se razideta, kar je pre- lomnica in izhodišče novih odnosov in spoznanj. Literarna stvaritev Ko zorijo jagode v dokaj ustreznem pre- vodu Milice Slavkovič je zanimivo branje, v katerem utripa življenje, sočnost pa mu daje pogovorni jezik mladostnikov, ki poznajo pravšnjo mero v izbiri besed in vrednost nji- hovega pomena. Dragutin Ognjanovič (Prevedla Gema Hafner)