po mnenju ocenjevalca — samo pesek v oči ali bluf, kajti avtorji risb so vecinoma učitelji in starši ne otroci. Z Deržajevimi »Kapljicami« je kritik usmiljen, ker Slovencj še nimamo slikanic. in je zato dolbro, da imamo vsaj nekaj. Naši pesniki in pisatelji so se že z nelkateTim delom obdolžili mladini, naši likovni umetniki, ki tolikrat apelirajo na narod in kulturno javnost pa menda še z nobenim. O besedilu prav kritik, da je zelo okorno, in to ker je prirejeno po naročilu. —mm Kardeljevo »Potovanje skozi čas« ima — po mnenju ocenjevalca — tri hibe. Ne podaja zgodovine zgoščeno. Okvirna fabula je nerodna. Ne presoja go^podarskih pojavov z cnotnega stališča. Knjiga ima preslab jezik. Vsebina 3. številke »Našega roda«: Vida Taufer: Kraljici Mariji. O. HudaleS; Zlo. B. Magajna: S poti. Jung-Kunaver: Povesti potnikov. Kartier jadra po veletoku Sv. Lovrenca. Ina Slokanova: Mladina svojemu mlademu kralju. K. Kocjančič: Dva potepuha na Jadranskem morju. VI. Klemenčič: Uspavanka. Edvard Oblak: Tajfun. Janko Sicherl: Mladi smučar. Čehov-Gradnik: Kaštanka. Svetlič Daro: Sanje nerednega Andrejčka. Gobe na Jadranu. Karel Širok: Jezusa zibata dve golobici. Anica Černejeva: Sveti večer. Pes in petelin. Doma in po svetu. Mladina piše. Uganke. Naslovno stran je izdelal Tone Kralj. V ilustrativnem delu lista sodeilujejo še A. Bucik, Lj. Ravnikar, D. Svetlič in drugi. Mladinska maiica —mm Gradnikovo »Pismo z onega sveta« iz »Našega roda« bo bans'ka uprava razmno- žila v obiiki spomenice, ki jo bo razposlala osnovnim šolam, da jo razobesijo v razredih. Isto delo se prevaja tudi v hrvaščino. —mm 3. ŠTEVILKA »NAŠEGA RODA« izide te dni in jo dobijo naročniki še pred prazniki. Prosimo cen.j. naročnike, da nam pošljejo čimprej število naročrdkov. —mm V zadnji številki letošnjega letnika prinaša »Zenski svet« daljšo oceno o Jetošnjih knjigah M. M. Izmed dosedanjih ocen, ki so izšle v raznih Iistih in revijah je ta kritika (Janeza Rožencveta) najbolj negativna. Povest »Tovariša« od Fr. Bevka ni po mnenju kritrka nič manj lepa in dobra kot »Lukec«, čeprav je ta otrokom bolj všeč. V »Kresnicah« ugaja kritiku 11 sestavkov. Ti pričajo, da so še na svetu otroci, ki znajo kaj preprosto in naravno povedati. Pretresljivo jasno in plastično je to skopo obroško pripovedovanje; par vrst je dovolj, da živo občutimo, kako težak je kjaimen na srcu otroka.« V večini drugih sestavkov — pravi nadalje kritik — sploh ne vidimo nikjer več otroka, temveč samo — šoilarja. O otroških risbah pravi, da niso niti toliko zanimive kakor risbe divjakov. Sedanje metode risarskega pouka so — po mnenju kritika — čisto nepotrebno trpinčenje otro-k. Otro'k sme risati »kakor ho če,« ne sme pa risati, kar bi hotel. Bolje bi bilo, da bi otroke učili tehničnega risanja ali risanja ornamenov, kar bi pozneje marsikomu koristilo v poklicu. Šolske razstave risb so —