1 An to ne la Sa ba ti Raji ć, dr. med., Kli nič ni od de lek za en do kri no lo gi jo, dia be tes in bo lez ni pre sno ve, In ter na kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nič ni cen ter Ljub lja na, Za loš ka ce sta 7, 1000 Ljub lja na; antonela.rajic@kclj.si 117Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 117–20 An to ne la Sa ba ti Raji ć1 vi ta min d VitaminD iZvLeČeK KLJUČNE BESEDE: vi ta min D, hor mon, os teo po ro za VitaminDjevmaščobitopen,lipofilnivitamin.Njegovaposebnostje,dalahkoljudjevita- minD3sintetiziramosamiinzatonismoodvisniodvnosashrano.Gledenastrukturoin nanačindelovanjavcelicahgauvrščamomedhormone.VitaminDdelujekothormonin jevpletenvštevilneprocesevtelesu.Nastajavkožipodvplivomultravijoličnihsončnih žarkovB.Učinkeizvajapovezavinajedrnireceptor,vitaminD-receptor.Preskrbotelesazvi- taminomDocenjujemoprekoravni25-hidroksivitaminaDvkrvi.Nekatereraziskavena- kazujejo,daljudjezzadostnimikoličinamivitaminaDredkejezbolevajozasladkornoboleznijo, rakavimi,srčno-žilnimiinavtoimunskimiboleznimi.DodatekvitaminaD,popotrebitudi kalcija,jeobveznidelpreprečevanjainzdravljenjaosteoporoze.PritemvitaminDdeluje naenterocite,takodapospešiprivzemkalcija,innatubulnecelicevledvicah,takodapos- pešinjegovponovniprivzem.Kostnotkivozaraditegaostanezaščitenopredizplavljanjem kalcijaizkostnine.Vštevilniliteraturijenavedeno,dasodobervirvitaminaDmastnemor- skeribe,jajčnirumenjak,kravjemleko,jetraaligobe.To,karjenevarno,jevzbujanjeobčut- ka,dalahkozvečjokoličinoomenjenehranezadovoljimopotrebepovitaminuD. ABStrAct KEY WORDS: vi ta min D, hor mo ne, os teo po ro sis VitaminDisafat-soluble,lipophilicvitamin.VitaminD3canbesynthesizedinthebody onitsown,andthereforewedonotdependentonfoodintake,whichisanuncommonoc- currence.Accordingtoitsstructureandmodeofactionincells,itisclassifiedasahor- mone.VitaminDactsasahormoneandisinvolvedinmanyprocessesinthebody. Itis producedintheskinundertheinfluenceofultravioletraysB.Itexertsitseffectsafter bindingtothenuclearreceptor,thevitaminDreceptor.Thebody’ssupplyofvitaminD isassessedbylevelsof25-hydroxyvitaminDintheblood. Somestudiessuggestthatpeo- plewithsufficientamountsofvitaminDarelesslikelytocontractdiabetes,cancer,car- diovascularandautoimmunediseases.VitaminDsupplementation,includingcalciumif necessary,isamandatorycomponentofthepreventionandtreatmentofosteoporosis. Vi- taminDactsontheenterocytesbyacceleratingcalciumabsorptionandtubularcellsin thekidneysbyacceleratingitsreabsorption.Asaresult,bonetissueremainsprotected fromcalciumleakage. ManyliteraturereportsindicatethatgoodsourcesofvitaminD includeoilyfish,eggyolks,cow’smilk,liverormushrooms.Thedangerhereisthebe- lief,thatwecansatisfyourvitaminDneedsbyconsuminglargeramountsofthesefoods. 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 117 Uvod Postrogidefinicijisovitaminisnovi,kiso nujnizaživljenjeinjihtelosamonetvori. VitaminDjevmaščobitopen,lipofil- nivitamin.Vodotopnivitaminisevtelesu običajnoneshranjujejo,inčejihvnesemo vtelovpresežku,sevečinomaizločijosse- čem.Nasprotnopasevmaščobahtopnivi- taminivtelesushranjujejo,inčejihvnašamo vpresežku,lahkopridedohipervitamino- ze(predvsemvitaminaAinD)(1). ZGrAdBA in tvorBA vitAMinA d VitaminDjeskupinadvehsekosteroidovin njunihpresnovkov,ergokalciferolaoz.vi- taminaD2inholekalciferolaoz.vitamina D3.Posebnostje,davitaminD3lahkosin- tetiziramosamiinzatonismoodvisniod vnosashrano.VitaminD2vnašamozrast- linskohrano,vendarseponačinudelova- njanerazlikujeodvitaminaD3,zatoju običajnoimenujemosskupnimimenom vitaminD.Gledenastrukturoinnanačin delovanjavcelicahgauvrščamomedhor- mone. Iz7-dehidroholesterolavnizureakcij nastajavitaminD.Tajeedennajpomemb- nejšihesencialnihbioregulatorjevpresno- vekalcijainfosfataprivišjerazvitihživalih. Skupajspeptidnimahormonomaparathor- monom(PTH)inkalcitoninom(angl.cal ci - to nin,CT)vzdržujehomeostazokalcijain fosfatatergazatouvrščamomedkalciotrop- nehormone.VitaminDdelujekothormon injevpletenvštevilneprocesevtelesu. Nastajavkožipodvplivomultravijolič- nih(UV)sončnihžarkovB.Največvitamina Dnastanetakrat,kosončnižarkiprodira- joskoziatmosferočimboljnavpično.Toje poletiokolipoldneva.Sončnižarkivsebu- jejo dovolj UV-žarkov, da spodbudijo na- stanekvitaminaDvkoži,leodaprilado septembravčasumed10.in16.uro.Koje vitaminDaktiviran,vnašemtelesudeluje kothormon,kiuravnavapresnovokalcija infosfatovterpomagamineraliziratinovo- nastalokostnino(2). MehAniZeM deLovAnJA in vir vitAMinA d PritemvitaminDdelujenaenterocite,tako dapospešiprivzemkalcija,innatubulne celicevledvicah,takodapospešinjegovpo- novniprivzem.Kostnotkivozaraditegaos- tanezaščitenopredizplavljanjemkalcijaiz kostnine.VseopisaneučinkevitaminDiz- vajapovezavinajedrnireceptor,vitamin D-receptor(VDR).PovezavizvitaminomD VDRnagenetskiravnipospešiizražanjekal- cijvežočihbeljakovin.DodatnovitaminD pospešujemineralizacijokostnine,takoda podobnouravnavagenskoizražanjekalcij vežočihbeljakovinvosteoblastih,insicer os- teokalcina,osteopontinainosteonektina (2). Vštevilniliteraturijenavedeno,daso dobervirvitaminaDmastnemorskeribe, jajčnirumenjak,kravjemleko,jetraali gobe. Nevarnopajevzbujanjeobčutka,dalahko zvečjokoličinoomenjenehranezadovolji- mopotrebepovitaminuD.Zazanimivost, moralibizaužitištiriporcijelososa(625g) za800mednarodnihenot(angl.in ter na tio - nal units, IU)vitaminaD.Vnovejšemčasu, posebejvzimskihmesecihodseptembrado aprila,soprehranskadopolnilaedinizanes- ljivivirvitaminaDzavse. PreskrbotelesazvitaminomDocenjuje- moprekoravni25-hidroksi(25-OH)vitami- naDvkrviz laboratorijskimpostopkom imunoesej.PodefinicijiSvetovnezdravstve- neorganizacijeinEndokrinološkegazdru- ženjaizleta2011pomanjkanjevitaminaD označuje izmerjena raven < 20 ng/ml (50nmol/l),nezadostnoraven20–30ng/ml (50–75nmol/l)innormalnoraven>30ng/ml (75 nmol/l).Evropskaagencijazavarno hrano(angl.Eu ro pean Food Sa fety Agency, EFSA)priporočavnos15 µg/dan (600 IU) vcelotnipopulaciji,starejšiodenegaleta (3). UČinKi vitAMinA d Zanimivoje,daEFSAnepriporočapoveča- nihvnosovnitiprinosečnicah,včasudo- jenja,nitipristarostnikih(npr.pomenopavz- nihženskah),sajnidokazov,dabipovečan 118 An to ne la Sa ba ti Raji ć vi ta min d 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 118 vnosvitaminaDpritehstanjihizboljšalpre- skrbotelesa(torejzvišalraven25-OHvi- taminaDvkrvi)instemprispevalkveč- jitrdnostikosti(4). Raziskavepotrjujejo,da jetrebapreprečitizgoljpomanjkanjevita- minaD,kertolahkooslabikostnotkivo,po- večani vnosi pa nimajo dodatnega pozi- tivnegaučinka, čeprav seuživajo skupaj skalcijem(5). Inštitutzavarovanjezdravja vSloveniji priporočadnevnovnos20 µg dnevno(800 IU)(6). Gledenašteviloraziskavsezanimanje zaučinkevitaminaDizletavletopovečuje. PriotrocihpomanjkanjevitaminaDpovzro- čarahitiszdeformacijamikosti.Pristarej- šihpovzročaosteomalacijo –mehkostko- stizbolečinamivkostehinmišicah,karje zaradiizgubemišičnemočipovezanotudi zzlomi.Posamezneraziskavesopokazale vplivvitaminaDnaimunskisistem.Števi- lookužbdihaljebiloznačilnovišjepritesti- ranihznizkoravnjovitaminaD(7). Vitamin Dimavlogovsinteziprotimikrobnihpep- tidov s stranimonocitov inmakrofagov. Prevalencakoronarnebolezni,srčnegapo- puščanjainperifernearterijskeokluzivne boleznijevišjapriosebahznizkoravnjovi- taminaD(8). VskladuzraziskavoNHANES III(NationalHealthandNutritionExami- nationSurvey)jenizkaravenvitaminaD vpovezavispovišanimkrvnimtlakom,pre- komernotelesnotežo,inzulinskorezisten- coinglukoznointoleranco(9). DodatekvitaminaD,popotrebitudikal- cija,jeobveznidelpreprečevanjainzdrav- ljenjaosteoporoze.VitaminDimaugodne učinkenaskeletno-mišičnisistem.Meta- analizekažejo,dadodatekvsaj800 IUvita- minaDdnevnouspešnozmanjšatveganje zapadce innevretenčnezlome,vključno zzlomomkolka(10, 11). Pravilnojetorej, daprivsehzosteoporozovprvemmese- cuzdravljenjazapolnimozalogevitamina Dsholekalciferolom(vitaminD3)2.000 IU (50µg)dnevnoali14.000 IUtedensko(Pli- vitD310kapljicdnevnoali70kapljicen- krattedensko).Nadaljujemozvzdrževalnim odmerkom holekalciferola 800–1.000 IU dnevnoali5.600–7.000 IUtedensko(12). Ti odmerkivitaminaDsovarniinvskladu ssedanjimimednarodnimipriporočili(13). Pozadnjihsmernicahnajbiimelodnevno uživanjevitaminaDboljšiučinekkotob- časnojemanjevelikihodmerkovvitaminaD (14). Dvakratalitrikratvečjevzdrževalne dnevneodmerkevitaminaDpotrebujejovsi zindeksomtelesnemase(ITM) >30kg/m2 inbolniki,kijemljejozdravilaprotiepilepsi- ji,glukokortikoidealizdravilaprotiHIV (15). Pribolnikihsprimarnoosteoporozojih jesmiselnododatilepriokrnjenemdelova- njuledvic(očistekkreatinina< 60ml/min), kojepretvorbaholekalciferolavaktivnoob- likopomembnozmanjšana(16).Aktivneob- likevitaminaD(alfakalcidol,kalcitriol)po nekaterihpodatkihzmanjšajotveganjeza zlomevretencinimajougodenučinekna mišičnomočternapreprečevanjepadcev (17). AktivnaoblikavitaminaDsejemlje vsakdan,alfakalcidolenkratdnevno,kal- citriolpadvakratdnevno,kerimakratko razpolovnodobo.Obzdravljenjuzaktivnimi oblikamivitaminaDjetrebazaradinevar- nostirazvojahiperkalcemijeinhiperkalci- urijedvadoštiritednepouvedbi,natopa rednonatridošestmesecev,določitiserum- skikalcijinpomožnostitudikalcijvseču. Če tonimogoče,raboaktivnihoblikvita- minaDodsvetujemo(18). 119Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 119 LiterAtUrA 1. Osred kar J, Marc J. Vi ta min D in pre snov ki: Fi zio lo gi ja, pa to fi zio lo gi ja in re fe renč ne vred no sti. Med Raz gl. 1996; 35 (4): 543–65. 2. Marc J. Re cep tor vi ta mi na D: Zgrad ba, de lo va nje in ge ne ti ka. Farm Vest. 1998; 49: 459–68. 3. Riz zo li R, Boo nen S, Bran di ML, et al. Vi ta min D sup ple men ta tion in el derly or post me no pau sal wo men: A 2013 up da te of the 2008 re com men da tions from the Eu ro pean So ciety for Cli ni cal and Eco no mic As pects of Os teo - po ro sis and Os te oart hri tis (ESCEO). Curr Med Res Opin. 2013; 29 (4): 305–13. 4. Eu ro pean Food Sa fety Aut ho rity (EFSA). Die tary re fe ren ce va lues for vi ta min D [in ter net]. 2016 [ci ti ra no 10 Feb 2020]. Do seg lji vo na: https://efsa.on li ne li brary.wi ley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2016.4547 5. He neg han C, Mah ta ni KR. Vi ta min D does not pre vent frac tu res and falls. BMJ Evid Ba sed Med. 2019; 24 (4): 147–8. 6. In šti tut za va ro va nje zdrav ja Re pub li ke Slo ve ni je. Re fe renč ne vred no sti za vnos vi ta mi nov in mi ne ra lov – ta - be la rič na pri po ro či la za otro ke, mla dost ni ke, odra sle in sta rej še [in ter net]. 2013 [ci ti ra no 10 Feb 2020]. Do - seg lji vo na: https://www.nijz.si/si tes/www.nijz.si/fi les/up loa ded/re fe renc ne_vred no sti_za_vnos.pdf 7. Gin de AA, Mans bach JM, Ca mar go CA Jr. As so cia tion bet ween se rum 25-hydroxy vi ta min D le vel and up per res pi ra tory tract in fec tion in the Third Na tio nal Health and Nu tri tion Exa mi na tion Sur vey. Arch In ter Med. 2009; 169 (4): 384–90. 8. Kim DH, Sa bour S, Sa gar UN, et al. Pre va len ce of hypo vi ta mi no sis D in car dio vas cu lar di sea ses (from the Natio - nal Health and Nu tri tion Exa mi na tion Sur vey 2001 to 2004). Am J Car diol. 2008; 102 (11): 1540–4. 9. Yet ley EA. As ses sing the vi ta min D sta tus of the US po pu la tion. Am J Clin Nutr. 2008; 88: 558S–64S. 10. Bisc hoff-Fer ra ri HA, Daw son-Hug hes B, Stae he lin HB, et al. Fall pre ven tion with sup ple men tal and ac ti ve forms of vi ta min D: a me taa naly sis of ran do mi sed con trol led trials. BMJ. 2009; 339: b3692. 11. Bisc hoff-Fer ra ri HA, Wil lett WC, Wong JB, et al. Frac tu re pre ven tion with vi ta min D sup ple men ta tion: a meta - analy sis of ran do mi zed con trol led trials. JAMA. 2005; 293 (18): 2257–64. 12. Pre želj J, Pfei fer M, Koc jan T, et al. No vo sti o vi ta mi nu D in kal ci ju v zdrav lje nju os teo po ro ze. Isis. 2008; 17: 74–5. 13. Daw son-Hug hes B, Mit hal A, Bo njour JP, et al. IOF po si tion sta te ment: Vi ta min D re com men da tions for older adults. Os teo po ros Int. 2010; 21 (7): 1151–4. 14. Comp ston J, Coo per A, Coo per C, et al. UK cli ni cal gui de li ne for the pre ven tion and treat ment of os teo po rosis. Arch Os teo po ros. 2017; 12 (1): 43. 15. Ho lick MF, Bin kley NC, Bisc hoff-Fer ra ri HA, et al. Eva lua tion, treat ment, and pre ven tion of vi ta min D de ficiency: An En do cri ne So ciety cli ni cal prac ti ce gui de li ne. J Clin En do cri nol Me tab. 2011; 96 (7): 1911–30. 16. La Clair RE, Hell man RN, Karp SL, et al. Pre va len ce of cal ci diol de fi ciency in CKD: A cross-sec tio nal study across la ti tu des in the US. Am J Kid ney Dis. 2005; 45 (6): 1026–33. 17. Ka nis JA, Mc Clo skey EV, Jo hans son H, et al. Eu ro pean gui dan ce for the diag no sis and ma na ge ment of os teopo - ro sis in post me no pau sal wo men. Os teo po ros Int. 2013; 24 (1): 23–57. 18. Koc jan T, Pre želj J, Pfei fer M, et al. Smer ni ce za od kri va nje in zdrav lje nje os teo po ro ze. Zdrav Vestn. 2009; 82: 207–17. 120 An to ne la Sa ba ti Raji ć vi ta min d 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 120